Politiški oddelek.
Po deželnih zborih. II.
Na Štajerskem se Slovenci letos niso udeleževali zborovanja. Vzlic temu je pa nemška večina ob vsaki priliki se zaganjala v Slovence. Izvlekla je zopet celjsko vprašanje na dnevni red in se jezila, da je vlada osnovala gimnazijo v Celju. Nemškemu dijaškemu zavetišču v Celju, ki nima druzega namena, kakor slovenske otroke izvabljati na nemško gimnazijo, je zbor dovolil 1000 gld. podpore. Veliko poslancev je zagovarjalo tudi podporo družbi Siidmarck, kar pa ni obveljalo.
Predlagalo se je mej drugim, naj se slovenskim poslancem, ki jih ni v deželnem zboru, razveljavijo mandati. Ker je potrebno za to premembe deželnega reda, se stvar letos še ni rešila.
S posebno vspešnim delovanjem se pa ta zbor tudi v gospodarskem oziru ne more pohvaliti. To se je pa videlo, da tudi v gospodarskih ozirih je večina proti Slovencem jako pristranska. Najvažnejše njegovo delo je, da je sklenil nov zakon o preskrbovanju ubogih.
Koroški deželni zbor je pa kazal svoje nasprotovanje veri s tem, da se je uprl upeljavi usmiljenih sester v koroško deželno bolnico in pa vpeljavi veronauku v višjih razredih celovške realke. V gospodarskem oziru je važno, da je sklenil osnovo deželne hipotečne banke. Ta stvar je pomenljiva tudi za nas. Tudi v kranjskem deželnem zboru se je o svojem času bil stavil predlog o osnovi take banke. Sedaj bodemo videli, kako se bode obnesel ta zavod na Koroškem in če bode koristil manjšim kmetom, ali pa le veleposestnikom. Če bodo vspehi na Koroškem* ugodni, se bode pač tudi na Kranjskem tak zavod osnoval.
Seveda tudi letos ni mogla večina zatajiti svojega nasprotja do nas Slovencev. Pokazala je to že pri volitvi v odseke,  ko je  g. Einspilerja  popolnoma prezrla, dru-
gega slovenskega poslanca pa volila le v dva manj važna odseka.. Še očitneje se je pokazala pri razpravi o šolskem proračunu Večina našega narodnega boja se suče okrog šolstva, zato je tudi razprava o šolskem vprašanju naj-poučljivejša. Zaradi tega pa hočemo še jedenkrat malo obširneje o njej spregovoriti. To je pa tudi zaradi tega potrebno, ker to, kar smo dosedaj pisali o govoru koroškega škofa v deželnem zboru, se povse ne strinja s tem, kar piše o tem celovški „Mira. Mi smo v svojem poročilu držali se poročil vladnega korespondenčnega biro-a in pa vladnih listov, od katerih se mora zahtevati, da nepristranski poročajo.
V 22. seji dne 1. svečana so se poslanci razgovar-jali o šolskih zadevah. Poročal je dr. Steimvender o šolskem proračunu, ki kaže, da potrebuje dežela 1. 1896. za šole: 507.770 gld. G. posl. Einspieler na tov daljšem govoru navaja uzroke, zaradi katerih glasuje s poslancem Murijem proti tej točki. Da bi kdo ne rekel, da smo s šolami zadovoljni, ponavlja upravičene naše pritožbe. V šoli se ne sme samo poučevati, marveč se mora tudi iz-gojevati. To se pa ne zgodi, če se omejuje celo verski pouk, kakor je bilo v Prevaljah. Glede slovenskega pouka je ostalo vse pri starem, in kjer se potegujejo za slovenske šole, se to zabranjuje od višje strani, kakor v Tolstem vrhu in v Selah. Oblastva sama pa bi imela skrbeti za to, da se šole postavijo na pravo podlago in da se otroci poučujejo v tistem jeziku, katerega govorijo.
Proti Einspielerju je govoril Plaveč in pogreval stare čenče, da so sedanje šole dobre in prave in da so ž njimi zadovoljni (kdo ?).
Na to je gosp. knezoškof pojasnil prepir zaradi veronauka na prevaljski šoli, kjer je učitelj otrokom vzel slovenske katekizme, katere jim je bil dal katehet. V obče pa moramo reči gospodom — tako nadaljuje knezoškof — in mislim, da mi nobeden ne bode ugovarjal: Naj bi bil vendar enkrat mir v naši deželi in našel se bode tudi način, kako to doseči. Nadalje poudarja, da se Slovenci ne branijo nemščine; pa kakor se sedaj poučuje, se je ne morejo naučiti.
-------    82    -------
C. kr. dež. nadzornik dr. Gobane s sladkimi besedami povzdiguje nemščino in pravi, da treba stvar pogledati z višjega stališča. Kako dobre so nemške šole, dokazuje z nemško šolo č. sester v Gospi sveti, kjer se baje slovenske učenke dobro naučijo nemški. In kakor tukaj, lahko tudi drugod učijo nemški učitelji slovenske otroke. Potem spregovori še o razmerah v Prevaljah, Glo-basnici in Šmihelu, na kar posl. Ehrenwerth govori o šoli v Prevaljah ter priznava, da učitelji niso storili prav, ko so jemali otrokom katekizme.
Dež. predsednik pravi, da se v dež. zboru že dolgo niso cule tako miroljubne besede, kakor jih je spregovoril knezoškof. Ker se tudi on trudi za narodni mir, zato pozdravlja te besede in pričakuje samo potrebnih navodil, da se bo to tudi doseglo. Knezoškof odgovori, da jezikovni (nemški) pouk ne more biti glavni namen šolam in da mora katehet govoriti v materni besedi otrok, če hoče s poukom kaj doseči.
Posl. Einspieler odgovarja predgovornikom, zlasti dež. nadzorniku in pojasni še enkrat šolski prepir v Prevaljah. Poročevalec dr. Steinwender zagovarja agitatorje, ki naj le budijo narodno zavest in pravi, da Slovenci nimajo uzroka, se pritoževati.
Letošnji šolski razgovor v dež. zboru je z nova pokazal, da se naši nasprotniki, visoki in nižji, prav nič niso naučili, niti se poboljšali, in da nam hočejo ostati nasprotni do zadnjega, ker ima „pravica" na Koroškem še vedno zavezane oči. Čisto stvarno in mirno, s temeljitimi razlogi je pojasnil posl. Einspieler naše šolske razmere, zastonj; zakaj dr. Gobane je s starimi frazami in piškavimi razlogi zagovarjal sedanjo šolo, opravičeval ne-postavnost, ker je hotel dokazati, da kar je po vseh drugih deželah črno, je na Koroškem — belo, da kar nikjer ne velja, ker je proti natorni postavi, obvelja na Koroškem!