II £§ fioflsop 14.000. — Sfajerc pefja za celo leto eden goldinar. Naročnina za celo leto K 2-—. — Posamezna številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil je za 1 stran K 32-—, »/« strani K 16—, ■/* strani K 8.—, '/, strani K 4—, «/m strani K 2-—, */„ strani K i'—. — Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. ~- Za oznanila (iterate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. —- Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v gledalskem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke v pošla ti. (Štev. 14. V Ptuju v nedeljo dne 9. julija 1905. VI. letnik. [Vabilo na naročbo in opomin. Naprednjake in naše somišlenike uljudno vabimo novo naročbo, stare naročnike pa prosimo, da ob ivem časa ponovijo naročnino in zaostalo plačajo, pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „Štajerc" Ija za na dom z pošiljanjem po pošti: za celo Peta K 2.—, za pol leta K. 1.—. Posamezna številka le samo 6 vinarjev. Naroča se lahko z vsakim dnevom in se mora fročnina takoj na upravništvo vposlati, drugače se oziramo na dotično naročilo. Kdo še lista ne pozna, 'je ae mu en liat na ogled. Upravništvo ^Štajerca." irnaši bralci nikdar nesmejo prezreti. Kaj li če to biti? Kak napredek v kmetijstvo? ]i neutrujenost za razširanje našega lista in napredno pBjenje ? Gotovo vsem tem vprašanjam sliši iz na-Btališča prednost. Kmetovalec, kateri se dan-b tega ne drži, bo danes ali jutri med staro zero vržen. Cas teče brezobziren kakor je mimo njega (se ne ogleda na tacega. | Kaj pa je tedaj, česar ne smemo prezreti? Nič %ega, nego da je vsak naprednjak naročen na tak it. keteri se za njega poteguje, kateri mu v vseh jmljivih slučajih lahko svetuje, kateri ga podačuje [tudi kratkočasi in kateri mu priobči tudi novice domovine in imenitnejše iz tujine. Aha, naročnike hoče imeti! bo bi marsikteri Počasi, dragi prijatelj! Pripravimo si vse po '%, Kaj boš ti storil, če hočeš par volov prodati? Ti boš gledal, da zveš kako stoji cena. Če je nizka boš počakal, da bo cena boljša. Kako pa zveš, kaka je cena? Tvoj prijatelj v mestu ali trgu morebiti ve, pa samo za svoj kraj. Potem še neveš, kako je povpraševanje. Glej, to se zveš iz lista, ki si ga naročil in ta mali izdatek se ti dvojno in trojno povrne. Tako pa je tudi Če hočeš kaj druzega prodati, žilo, seno ali druge poljedelske reči. Pa še nekaj druzega! Kmet mora danes vedeti, kaj da se godi na svetu, kake napredke dela kmetijsko, kako zastopajo njegovo korist v deželni in državni zbornici poslanci, kmet se mora prepričati, kdo so njegovi prijatelji, kdo njegovi sovražniki, kdo mu hoče korist in napredek, kdo temo. Vse to je do sedaj kmet zanemarjal in nasledki vidijo se povsod. Sedaj boš pa vprašal: Kako si zamorem z mojim listom koristiti in kako jaz njemu? Seveda, si ga moraš naročiti in tudi plačati. Posebno sedaj ko se bliža drugo poluletje in list račune sklepa, zmisli se na njega ako si mu še kaj dolžan. Pa še na nekaj te hočemo opozarjati. 1. Marsikateri bi rad ali kaj kupil ali kaj prodal. Toži, da nima priložnosti, da ne pride kupec itd. Za to imamo dobro sredstvo. Malo oznanilo ali in-serat v listu čita tisoč in tisoč ljudi in marsikteri si misli, glej to si si že dolgo hotel kupiti, ta ima to po ceni za prodati, kupi od njega. Tako dobiš naenkrat naročilo da ponujeno stvar temu in tema prodaš. Tako oznanilo stane 1 krono in ti si stvar dobro in hitro prodal. Zatorej, če imate kmetje kaj za prodati ali hočete kaj kupiti, obrnite se na vaš list. 2. Vpošiljate pridno dopise iz vaseh krajev, če tudi ne pride naenkrat na vrsto, potrpite, vsak dopis se skrani, včasih se samo nekaj priobči, če je pre dolg, ker moramo vsem nstreči. Prosimo Vas torej, pridno pošiljate nam dopise, kateri pa naj bodo kratki in jedernati in občne zanimivosti. Preveč osebnih ne moremo rabiti, dopisi pa, ki nimajo podpisa in niso od naših naročnikov romajo v koš. 3. Pridno razširjate naš list med znanci in prijatelji, vedno povdarjajte, da je „§tajercB naprednega mišljenja in hoče vsakemu kmetu, obrtniku in trgovcu korist in zboljšanje stana. Mir hoče med norodi, mir med sosedi, katere ščuvajo klerikalski podli listi. Ce tako bralec in list eden druzemu pomagata potem imata oba korist in tedaj se lahko bojujeta za skupno pravico in za napredek. Kaj se na Ogerskem godi. Na Ogerakem vladajo sedaj razmere, ki so čisto mali revoluciji podobne. Z močjo, ki so jo klerikalci in pristaši Košuta po zadnji volitvi dobili, zginil je zadnji red iz dežele. Od časa te volitve do danes se ni posrečilo vlade ustanoviti, katera bi le malo podporo našla na različnih Btrankah. Nikdo ni hotel minister biti, kak Košutjanec celo ne. Ko so se vse poskušnje iz ktere močnejše stranke ministra dobiti ponesrečile, grof Tisca ni hotel in ni smel dalje minister biti, imenoval je cesar feldcajgmojstra Feyervarja ministrom. Nujna dela so za reševati, kriza pa se je s tem še poostrila. Ko so novi ministri v dvorano ogerske zbornice prišli, pozdravila jih je opozicija z besedami „faloti, izdajalci, šufti" i. t. d. Novi minister je takoj uvidel, da s tem parlamentom ne bo mogel delovati. Pa gorje še je prišlo. Fejervari imel je razun dekreta, z katerim je bil imenovan ministrom, še drug dekret v pri sebi, namreč da se državni zbor do sredi septembra preloži. Predno še jim je pa to prečital, bo Že državni poslanci izrazili vladi nezaup-nost. Taisto storili so tudi magnati. Državni zbor šel pa še je dalje in ta le sklep sestavil: 1. Preložitev državnega zbora je protiustavna. 2. Daljno poslovanje novega ministerstva je protiustavno. 3. Ministerstvo nima pravice novincev nabirati in davke pobirati. 4. Ministerstvo nima pravice, rezervistov pozvati. 5. Ministerstvo nima pravice z drugimi vladami se pogajati. 6. Določba kvote (denar za skupne izdatke) od kralja je protipostavna in protiustavna. Izplačevanje teh denarjev se mora ustaviti. Ta predlog sprejel se je z velikim veseljem, predlagal ga je baron Banffy, nekdanji minister. Med tem časom je že začela agitacija, da se davki ne plačujejo. 174 milijonov štibre nočejo Fejervariju dovoliti. Večina advokatov noče več svojih vlog koleko-vati, namesto koleka pišejo: Ker je sedaj na krmilu protiustavna vlada, ne kolekovamo več. Novincev ne dovolijo, štibre ne dovolijo. Ljudje, si ki pridejo prostovoljno davka plačat, odpošljejo ■ domu. Denar za vojake se tudi ne dovoli, kako t»| to končalo, nikdo ne ve. . Mnogo velikih županov je službo dol dalo, dnJ ne vejo, kako da naj storijo. Na mirovnem potu se kriza ne bo dala rešil kanoni bodo morali grmeti, da se bode spet Ogroi gospod pokazal. Seveda pametneje bi bilo, če bi na mesto ■ Ogersko iz Ogerakega marširali. Ogri nas stanejo tw liko in toliko denarja in naš državni zbor se ravel bavi z vprašanjem, posebno ljudska nemška stranka kakor bi se na naj navadnejši način Ogerska od nu v gospodarskem ozira ločila. • , | Leto 1848 se mislimo spet bliža, malo ognja bi vroče glave madžarov ne bi škodilo. Vojska med Rusi in Japoncu Boj in mir. Mirovno vprašanje vedno bolj utihne, Rusija i ni dovolj dobila. Namesto, da bi gospodje po graj nem porazu v korejskih ožinah se na vse cine t::] dili, mir pridobiti, postali so že bolj bahati. Japon naj se v Sibirijo zvabijo, tam pa uničijo, je povel kneza Nikolaja.' To povelje je Linevič tako dobi spoluevati začel, da je sedaj obkoljen in vsak dan lahi prinese novico nRusi so pri Kirin-u in GanšulinJ popolnoma premagani od Japoncev." Tedaj še le j bo Rusija za mir potezovala — a primorana; sil kola lomi. Mobiliziranje. Kjer koder se na Ruskem mobilizira, povsod ■ nemiri, ljudstvo noče v boj, z karbačem da bil tiral. 2 takim možtvom seveda Rusija ne morel deti lastne zmage, pač pa čutiti zmago Japoncev. J Varšavi, kjer so bili veliki nemiri, je ljudstvo J oznanilo, da se prične mobilizovanje. s tem odgoil rilo, da je proklamiralo generalni štrajk. BMir" kril ljudstvo, „očka cartt pa jih goni v boj in gotov smrt. Japonska moč v Mandžuriji. I Japonci imajo po ruskem računu v Mandžuriji 31 do 404 bataljonov infanterije, artilerije in dragih 1 17 regimentov konjikov. Postavili so 5 armad; pri je poveljnik general Kuroki, druge general On tretje general Nogi, četrte general Nodzu, pete J neral Kamimura. Japonci prodirajo proti Vladivostok!!. Iz Sanghaj-a se poroča: Japonci prodirajo pni Vladivostoku. V bližini kraja Tjumau prišle bo m rebiti do bitke. Pooblaščenci za mir. Iz Wahsington-a se poročn: Ruska pooblaščenca J mir sta baron Rosen in grof Murawiew, japonska J oblaščenca sta minister Komura in poslanec TakahiJ Mogoče je, da obe državi še vsaka več pooblaim cev izvolite. i Revolucija na Ruskem. Krvavi dnevi v Lodzu. Kri teče na bojišču, kri se preliva doma. Na gojišču so rmki vojaki strahopeteži, z korobačem da ti jih gnal v boj, čisto drugačni pa so, če je v ka- \tm mestu kak nemir. Kar divje streljajo na delavce, r besni sekajo po slabih ženah in otrocih. To se fipct pokazalo pri nemirih v Lodzu, ki so se godili tednom. O teh se nam poroča: Policisti, ki so kot delavci oblečeni, zbrali so se pred kavarno iksim" in so začeli kričati, revolucijske pesmi peti, išali so se klici proti vladi in naenkrat začeli so kavarno kamenje metati. Vedno več ljudij je priha- i, vedno večji nemir je postajal. Nekaj zavednih )žev hotelo je vznemirjene pomiriti, pa vse zastonj. tem trenutka prišli pa so že dragonci in kozaki, zaceli sekati po ljudstvu. 150 oseb je obležalo tvih. Ko so to organizirani delavci zvedli, začeli barikade staviti, na kar se je malo klanje začelo. aki so kot divje bestije napadali gospe in otroke. Nikolajevem trga so ustrelili 10 šolarjev. Pijanci maki" udrli so v gymnazijo, tamkaj vse polomili ravnateljem, ki jih je k mira opominjal, tako ro ravnali, da je za nekoliko dnij umrl. Da »vutki bratci* žganjarij niso pri miru pustili, umevno. Cele sode prikotali so na cesto ter si anaštvo" krepili. Vseh, ki so med nemiri padli bilo 2200 oseb. Mnogo jih je mesto zapustilo, : nikdo ni bil ne življenja in ne premoženja varen. vseh strani prihajajo vojaki, da pogasijo nemir, okolici Lodža in Varšave napovedali so delavci leralni štrajk, grajšČino kneza Cyriia so popolnoma *ili in opleoili. Celo kmetje v okolici pridružili [se delavcem. Guverner je dal proglasiti, da bo bombadiral, če nemiri ne henjajo. Tadi v Varšavi se ni mnogo bolje godilo. Vstaja pomorščakov — revolucija v Odesi. Dne 27. janija priplula je oklopnica „Knjaz v Odeso. Na tej ladji prito- mornar pri kapitanu zaradi elabe j. Ker je to precej nedostojno storil, ustrelil ga je litan, namesto da bi mu kak odgovor dal. Ko so jvidli drugi pomorščaki, so se vsi sprli ter ubili v vodo vrgli dotičnega kapitana in mnogo čast- »v, razen osmih, ki so bili na njihovi strani. V si so na suhem mrtvo truplo ustreljenega pomor- Omelčuk mu je ime, razpostavili ter niso eodnijskih oblasti blizu. Komaj se je to v zvedlo, privrelo je na tisoče ljudij na pri- išče. Pri trupla bil je postavljen nabiralnik za za sijajen pogreb pomorščaka. Oblasti so po- i, da bodo streljali, ako bi se skušalo upornike iti. Na krovu razobesili so rudečo zastavo v mje revolucije. Mrtvo truplo bilo je celi dan wljeno, mnogo ljudij je prihajalo mrtvemu zadnjo izkazovat. Ko so pa hoteli policisti in kozaki ro raztirati, se ti niso dali odtirati, ampak si- ostali pri mrtvem trupla. <5rez nekoliko časa jmkim Tavričevski" je neki prišla je torpedovka v pristanišče ter ladjo „Espa* ranso" seboj vzela k Potemkina. Pomorščaki Egpa-ransa so se pridružili upornikom. Noč od 27. do 28- junija bila je grozna za Odeso. Na večih krajih je mesto gorelo. 3 roške ladje v pristanišču bile so v plamenu. Ko so si zopet kozaki hoteli Omelčaka truplo prisvojiti, začela je ladja Potemkin na mesto streljati. Tisoč in tisoč ljudi našio je te dni smrt, mnogo milijonov znaša škoda, ki se je že povzročila. Pomorščaki iz „Potemkina" podali so se v mesto in prevzeli vodstvo revolucionarjev v mestu. Iz Sebastopola so se baje 4 ladje odposlale, da bi ladjo ,,Potemkin(i nničile. — Daljši upori pomoišča-kov vrše se tudi v Libau-i in Kronstadt-u. Sebasto-pol leži baje v razvalinah. Dalji nemiri v Odesi. V Odesi so se kozaki uprli, streljati na neobo-roženo ljudstvo ter se postavili na čelu demostran-tom. Pri pogrebu Omelčuka so orožniki prijeli več puntajoČih mornarjev. Takoj se tovariši iz ladje „Po-temkin" dvakrat ustrelili na mesto. Iz mesta so pripeljali do 100 mrtvih ter jih v skupne grobe zakopali. Niti sorodaiki niso smeli biti pri pogrebu. Vsled tega je prišlo do novega boja med vojaki in množico. Škoda znaša že nad 60 milijonov rubljev. „Potemkin\" Oklopnica „Potemkin" še ni, kakor so se ruska poročila glasila ujet, ampak še mirno vsem v strah pluje v črnem morju. Pred rumunskem mestu Kosta-nica je obstala ter zahtevela premog, živež in vodo. Oblasti tega niso dale; rnmunske ladje imajo povelje, paziti na Potemkina, če bi ta kaj proti mestu nameraval. Rusi so sicer progla-ševali, da so se vsi puntajoči vojaki udali, a vendar ni resnično, Rusija sama ne ve, kaj bi storila. Že se baje začno vojaki na sukem puntati in če se to zgodi, stoji velika Rusija na pragu razkosanja. — To je revolucija, to ni več nemir. Pa prav se jim zgodi, tem bahačera. V Rusiji mož nič ne velja samo mašina je ali dobra brana za kanone. Stric, stric, huda ti poje. Najnovejše novice. Rusija si ne more proti „Pot§mkiuu" pomagati. Ta velika država, ta močen ^tric" hoče nad Japonce, pa ni kos puntarjev ene ladje ukrotiti. Na ladji potemkina" je baje 10 civilistov, ki imajo komando. Ko se je brodovje Ornega morja Potemkimu bližalo, je vprašalo, zakaj ne salutira. Iz Potemkima se je odgovorilo „komu"? „Cesarjn" signalizira brodovje in njemu se morate ndati." „Mi ne poznamo cesarja," odgovorijo puntarji. Rusija je prosila vlade, da ji pomagajo mir narediti. V Odesi je mir. Delavci spet delajo. Oblasti bodo v kratkem razglasile število mrtvih in ranjenih. V Libau-i se je pri pariti pomorščakov umorilo 2000 oseb. Spodnještajerske novice. Državnozborska volitev za mandat v okraju Maribor-Ptuj. Pri volitvi za mandat v okraju Mari-bor-Ptuj, katera se je vršila 5. t. m. oddalo se je 2386 glasov, od kterih je dobil Wastian 1061, Pfri-mer 730, Sinko 328, Hilari 265; V Mariboru dobil je Wastian 693, Pfrimer 535, Sinko 56, Hilari 251 glasov; v Slov. Bistrici Wastian 5, Pfrimer 58, Sinko 7; v Slovenjgradcu Wastian 51, Pfrimer 7, Sinko 14; v Hohenmauthen-u Wastian 23, Pfrimer 10; v Mahrenbergu Wastian 45, Pfrimer 2, Sinko 2; v Saldenhofen-u Wastian 14, Pfrimer 1, Sinko 3; v Ptuju Wastian 119, Pfrimer 76, Sinko 21, Hilari 14, v Sv. Lenartu Wastian 22, Pfrimer 6, Sinko 17; v Ormožu Wastian 57, Pfrimer 3, Sinko 27; v Ljutomeru Wastian 29, Pfrimer 32, Sinko 50; v Središču Wastian 1, Sinko 128 glasov. Potrebna je tedaj ožja volitev, katera se bo v petek 7. t. m. vršila. Zmaga naprednjakov. Pri občinskih volitvah v mestu Ormožu so v vseh treh volilnih redih sijajno zmagali naprednjaki. Klerikalna stranka se je sicer na vse načine trudila, pa zastonj, sloga jačila je na-prednjake in jim prinesla zmago. Izvrsten izpit (maturo) naredili so ptujski abi-turijenti in sicer Bratanitsch Rudolf (z odliko), Geymaier Oskar (z odliko), Gubo Armin (z odliko), Hold Lothar, Kosser Josef (z odliko), Efrautgasser Walter, Merz Konrad (z odliko), Part Johann in pl. Tschurtschenthaler Georg. Med 9 abituri-jenti 5 odlik, lepo spričevalo za pridnost in ne-utrujenost mladeničev muze, lepo spričevalo tudi za profesorje. Častitamo! Celjski prvaki in njih bratci v Zagrebu. Celjski prvaki, sokolisti, imeli so izlet v Zagreb, da se tamkaj sezidejo z bratci in se malo razveselijo, saj jim je poraz „močnega strica" tako žalostne dni povzročil. Pa glej, prvaki letos nimajo sreče, vsako ve- selje m jim skali. »Domovina." m y)Narodu sicer h- žeta, kaka navdušenost je vladala, ko 60 prvaški bratci skupaj prišli. Iz same hrvaško-prvaške ljubezni začeli so se prav fino tepsti. Celjski pevci začeli so namreč srbske pesmi peti, to je pa tako razsrdilo hrvaške bratce, da so kar ljuti planili na goste, ter jih začeli tako nbožatiu, da je morala policija sokoliste braniti. »Domovina" sicer trdi, da je to bila malenkost in da je veselica bila sijajna. Mislimo, da je bila, saj so bili vsi okinčani, ta je nosil moder nos ko pla-vico, drugi na čelu rudeč popek in klaverno vračali so se Celjani domov. Sedaj ne vejo, kam se naj peljejo. Velika ruska blažena dežela ai sama ne more pomagati, sama svojih udanih ne more varovati, Hrvati so jih pretepli, kam se naj sedaj podajo? Ptuj. Celjska „Doma-svina" napada na prav podli način (to je navada tega lista) šolskega nadzornika Dreflak-a. Šolski nadzornik je rekel, kaj je želja vseh naprednih može% in lahko rečemo, da ima „ narodno* učiteljstvo za hrbtom samo 20000 nazad-njakov, mladeničev, seveda takih, ki jih od shodov poznamo, in zagriznjene župnike in kaplaučeke in nije so d nekaj zapeljanih kmetov, tla svoji strani pa imaiiz Mon zornik 90000 napredao mislečih možev. Ti Kkdin iz S bojijo še farške suknje in ne upajo še se javKina dar svojo srčno željo, za nemški poduk, potegovati, jm, Jože 90000 pozabilo bo danes ali jutri, da bo učiteiirec, Jal tako podučevalo, kakor naprednjaki želijo. ;;n K, c Vol je nabodel na svoje rogove posestnika Hpavec, Pogorele iz Spod. Dolič. Na sejmu pri sv. Urhulfchnika, je par polov in ko jih je domu gnal, zabodel g&k iz Sv eden v hrbet, ter ga močno ranil. Pred kratkioj iz Ter mogel je že zdrav zapustiti celjsko bolnišnico, jt iz Pti Sv. Jurij ob jui. železnici je dosedaj bil zifandraž okolico ena občina. Tržaai so zahtevali lastno qJk mine in deželni zbor štajerski je tej želji udovoljil rfec Gais 29. decembra 1904 in letos je cesar ta sklep još pri I ljavil. iael Muf Ormož. Iz Ormoža se poroča: Ravno naifcce, An mestu, kjer je lani sodnijski kanclist gospod lEabofc, bauer dvema osebama življenje rešil, utonil je te Zeml na dau Sv. Rešnjega Telesa kleparski (špenglafciina. učenec Paterčevič, doma iz Marnšovca na Hr?aU Polička Čeravno dober plavalec, ni bil kos deročim vale* bil je kateri so ga požrli. Do danes še niso našli t*1 na v< utopljenca. katov pr Sv. Urban pri Ptuji. Po noči od 22. ufa z taki p. m. zgorela je hiša in gospodarsko poslopje ito aobri Franc-a Knechtl v Jannžovcih. Zgorelo je 1 j Neviht goveje živine ia vse svinje. Pogorelec imel je lila je i lopja sicer zavarovana, pa ne visoko, živine psjfkraji z< zategadelj ima veliko škodo. i je toča Maribor, Krojaški mojster Viktor Haas, v Wo škc boru obče poznan, obesil se je v Gradcu. Iipalado d bile so skrbi, ker mu obrt ni napredovala. Otrol»)plotni staro mater izročil je pred smrtjo varstvu bratatje v o Nesreča v rudniku. Iz Hrastnika se nam pc| Oplotni 18-letni rudar Anton Platinošek padel je 18. jinika Vi opolnoči z praznim huntom v BO m globok rejobo švij bil takoj mrtev. j mrtev Izreden Vzrok Smrti Pred kratkim je tkomila. Mihael Moraus v Rušah lovil čebelni roj. Enaidotnici i pičila ga je pri tem blizu nšes. To se je zgodil. dopoldne. V kratkem postal je v obrazo moder in ob 2 popoldne bil je Moraus mrtev St. Ilj V Slov. gor. V zadnji številki smo, da se je posestnik Enčič iz Selnice pod kateri se je na njega prevrgel, zadušil. „Slov. podar" piše, da je bil Enčič naročnik „Slov. takoj od začetka, ko je začel izhajati ta list si pa ga. „FihposB izhaja že 39 let, Enčič bil] star 35. Tedaj je bil Enčič naročnik že 4 leta se je narodil. Oh ubogi BPihposa, zakaj na preračunil? Vedno se ti ponesreči, če hočeš „Laž ima kratke noge.a te neutrn Licenciranje in premiranje bikov 4. t. m, v^alo „Do Prigoalo se je 68 bikov, od teh jih že 9 bilo Roženega cirano lansko leto, 8 se jih jo spoznalo da za i celo nič niso za rabo. 6 bikov so za jesenko licenciranjepti, kaj nali, 1 je dobil licenco od 1. septembra 1905.»*, ki e se je licenciralo in premiralo 31 bikov, sufušile naj cenciralo 21 bikov. Za premije se je izdalo j 5 dobili sledeči posestniki: Otto Schwarsch- Moosberga 60 K (I. državno darilo), Anton iz Sesterž 50 K (II. drž. daril). Po 40 K, darila so dobili: Franz Leskoschegg na Jožef Vindiš iz Leskovca, Simon Medved iz Jakob Žumer iz Sv. Lovrenca na dr. p.; K, okrajno darilo sledeči: Tomaž Siter iz !, Karol Sima na Bregu, Jožef Šprah iz lika, baron Kiibeck iz Ankensteina, Franc {iz Sv. Lovrenca dr. p.; po 20 K Matija Koc- is Ternovec, Jnrij Macnn iz Lancavesi, Jožef |b Ptuja, Janez Visenjak iz Sloma, zadruga Iraž v SI. gor. Alojz Stanet iz Vurberka; po minoriti v Ptnjn, Martin Krainc iz Podloš, Gaiser iz Sv. Bolfenka, Simon Skerbinšek iz ipri Ptnjn. Franc Pernat iz Šikole; po 10 K Mustafa iz Župečje vesi, Anton Šmigoc iz 1, Anton Preložnik iz Vurberka, Franc Lubec rfc, Johann Rodošek iz Skorbe; po 5 K iZemlarič iz Sv. Marka in Alojzija Muršec iz Micka ves. Na listjaku prvaškega posest-13 je plakat, ki je vabil prvake v „Narodni na veselico črnosuknežev. Drugje ne smejo prilepiti, napredno ljudstvo no dopušča, da ^ takimi vabili onesnažili njih hiše. Listjaki so [dobri, pa samo ti prvakov. vihta in StrelaDne 17. 18. in 19. junija pov-je nevihta na Spodnjem Štajerskem v mnogi zdatno škodo. V okolici Pragerskega uni-toča skoro celo žetev. Tudi strela naredila je škode. V Sv. Jurju ob južni železnici ubila deklico, ki je med nevihto čez cesto bežala. Ulice se poroča: V nedeljo, dne 18- junija t okolici Oplotnice in Konjice strašna nevihta. lotnici udarila je strela v drevo pred hišo po-Videčnika, se od tod odbila in skozi okno Švignila. Tukaj je zadela fanta, ki je bil ta-v in nekega starega stanovnika, katerega je . Hiša se je užgala in do cela zgorela. V udarila je strela v lipo ter usmrtila 2 ko-jli ste pod drevesom bili. Pri Konjicah raz-je veliko drevo, ki je stalo na zvišenem pro-posestnika Hausenbuchel. Nevihta naredila je u polju mnogo škode, ker je bila po nekterih toča. Ta teden naredila je tudi mnogo mariborskem okraju* bajni zastop ptujski. Delovanje novega okraj-topa ptnjskega nočemo premnogokrat ome-iolica ptujska naj sama spozna, kak razloček delovanjem prejšnjega zastopa in sedanjega, stare popravljene in obsajene z sadnimi in mnogo drugih koristnih naredb naj bi pri-atrajenost novega zastopa. Ker pa celjsko „Domovinau napada predsednika zastopa, vele-5ga gospoda Omika, češ, on slabo gospodari nič ne stori za okraj, hočemo na kratko pokaj se je vse do sedaj naredilo. Kar se tiče ki so se kraj cest nasadile in katere so se naj služi to v pojasnilo: Vsakdo ve, da lesena ograja kraj cest mnogo stane in ne drži na veke, ampak se mora za par let spet popraviti ali celo na novo narediti. Zato je okrajni zastop sklenil, da nasadi kraj cest živo mejo. Ta je prvič za vselej, drngič je tudi boljša ograja, bolje varuje njive in travnike kraj ceste nego lesena. Po zimi so se naročile iz Ponikve sadike, pa med vožnjo iz Ponikve v Ptuj jih je nekaj zmrznilo in te se niso pri nasadu prijele in se posušile. To je vzrok, da niso vse rasle. Letos se je kraj cest 500 sadnih dreves posadilo in 500 drevesc se je razdelilo med siromašne posestnike. Okrajni zastop bo drugo leto spet sadna drevesa razdelaval, v ptujski okolici se ja tako malo stori za sadjerejo. Poglejmo si na zgornje in srednje Štajersko, koliko sadja prideluje tamkaj celo mali posestnik. Sadjarstvo mu prinese več dobička nego živinoreja. Poglejmo si pa kako napreduje zgradba novih cest. Nova cesta Zgornji Velo vlek, Spodnji Ve-lovlek—Juvanci je že posuta in daljša dela se bojo sedaj pričela. Vsi novi mosti, kanali in prelivi so nareti iz železa in cementa, da bodo trajni. Prešnji zastop delal je le lesene mostove in ti so za kratek čas že v takem stanu bile, da je bil joj, koštali so pa mnogo denarja in nekteri odborniki so si zelo žepe napolnili. Komisija pregledavala bo si to cesto prihodnji teden Druga zgradba ceste Sv. Barbara v Halozah do sv. Floriana je tudi že v delu. Ona bo gruntirana in se radi tega 1000 kubiknih metrov kamna za cesto že lomi. Črez veliki tamkašnji breg, črez katerega je pred stara cesta peljala, ne bo sedaj nove ceste, ampak ta bo šla na vnožju brega in tako vožnja zelo olajšana. Za tehničkega vodja zgradbe postavil je okrajni zastop zasluženega nadučitelja gospoda Ogorelec iz Sv. Barbara v Halozah, in ta-mošnji veleposestnik gospod Korenjak ima nadzorstvo dela in delavcev. Vidimo tedaj, da se da dobro gospodariti le tedaj, če z zjedinjemi močmi Nemci in Slovenci delajo če ne uvirajo eni delovanje drugih. Čas še nam bo pokazal in nas prepričal, koliko dobrega za okraj je storil sedanji okrajni zastop pod vodstvom našega tako zasluženega gospoda Ornig-a. Celjskemu budola „ Domovina" pa moramo sočutje izražati, če velezasluženega moža blati in očividno koristno in dobro delovanje zastopa prezira in celo hoče pomanjšati s tem, da trosi laži. Fej! Naš okrajni zastop pa se naj ne ozira na take napade, neutrujeno naj deluje naprej, kakor do zdaj in slava mu bo. Sodilo bo ljudstvo za nekoliko let samo, ko bo vidlo, kaj je storil napredni novi okrajni zastop. O reguliranja Pesnice in daljša dela pri novih cestah priobčimo v kratkem kakor tudi o delah pri Golem Vrhu, Strmcu itd. Dopisi. Sv. Jurij Ob SČavnici. Ker se sedaj pri nas občinske volitve oziroma v občini Terbegovce in občini Galušak približavajo, moram ti dragi „Štajerc" naznaniti, kaj si prizadevajo naši farji. Naš župnik Kunce je poslal svojega kaplana od hrama do hrama, € da naj ljudi spodbnja pri volitvi za farško stranko glasovati. 23. junija stal je naš župnik celi dan pri volitvi in ljudi na svojo stranko napeljeval, in glej, pridobil si je Črez polovico volilcev. Kaplana je že zjutraj po 6. uri poslal naj prigovarja podrepnikc, da ja gotovo pridejo na volišče. Eno zaupanje imamo, volitva bo mislimo zavržena. (Opomba uredništva: Ce se tako župniki v politiko vtikajo, če celo kaplani na povelje na vse zgodaj morajo hiteti agitirat, ni se čuditi, če ljudstvo v župniku in farjih ne vidi več „duhovnikau ampak navadnega kričača in političnega hujskača, kateremu ni verjeti. Celo božje besede mu ne verjame, ali ga saj noče poslušati, če pridiga. Ni se čuditi, če se tako razširja „Proč od Rima*. Sami farji ste krivi, da vera peša, sami ste krivi, da jih toliko našo pravo vero zapušča. Premilostivi Škof sami so strog ukaz proglasili, farji naj puste politiko — papež sam je to strogo ukazal škofom in papeževi ukazi naj veljajo. Mislimo, da vsak človek ve, da niso slabi zgledi, ne zapeljivci, ne brezverci, ne slabe knjige vzrok pešanja svete vere, ampak farji sami. Sami si lastno skledo blatijo. O Kunci-jo smo do-sedaj mislili, da je pravi dušni pastir, vnet samo za svoj poklic, sedaj pa smo drugega prepričanja. Opazovali ga bodemo zanaprej.)v Ptuj. Dragi Štajerc! Čudno se mi zdi, da ti vedno hvališ ptujske minorite, da so baje pridni dušni pastirje, ki se ne brigajo za politiko in tudi tebe pri miru puste. Ko sem pa enkrat pri pridigi bil, kaj sem slišal! Gospod Vaupotič so iz prižnice kaj močno po tebi udrihali. Kaj porečeš k temu? Veren poslušalec. (Opomba uredništva. Res je, da smo vedno hvalili mirne ptujske duhovnike, hvalimo tudi tem potom spet nase duhovnike. Kar se pa tiče gromenja gospoda Vaupotiča proti našemu listu, opozarjamo ga, naj nas le pri miru pusti. V miznici urednika je črna škatlja, v njej dokaj zanimivega tudi o Vaupotiča. Gospod Vaupotič bi posegli v njo? Ne silite nas k temu, zelo neprijetno znalo bi Vam biti.) Iz Žalca. Tudi jaz se na te obrnem, dragi Štajerc, da ti priporočam naše nazadnjake, prvake in farŠkc podrepnikc. Na binkoštni pondeljek je bila na Zgornji LoŽuici pri Žalcu ustanovitev bralnega društva, seveda na farško povelje. Prvo besedo je imel naš nadučitelj, ki je na dolgo in široko priporočal te klerikalne liste: Gospodar, Naš dom, Mir i. t. d. Ce te Citate, pridete gotovo na dno pekla, kjer je največja tema, Ložničani. Gospod nadučitelj, skrbite raje za pouk. glejte, da se bodo naši otroci v 5 razrednici toliko naučili, kakor smo se mi v 3 razrednici. Radovedni smo, kam boste dali vaše otroke izšolat, hočete jih samo pri slovenskem jeziku srečne storiti kot — dekle in hlapce? Vas pa zavedni ohčani opozarjamo na občinske volitve, katere se bodi proti božiču vršile. Pazite, da ne bo far sedel v odboru. Župnik spada v cerkev, ne pa v občinski odbor. Ce se farji v občinske in. druge tm stvari vtikajo, lahko vera peša. Ložniški saa Lli, i Planina. Pod tem imenom je pisal znan £ Jseije v klerikalno capo, da je „dobjanski gospod P^0 ^ iskal po Planini voznika, da bi se peljal k $iatero ker je tožil neko dekle, ki ga je razgalilo, R*no s da ga je iskal, ker se mu do sedaj še ni TiCleč, zdelo, da bi si omislil lasten koleselj in konji mh sodnijska pota, kakor je to dobjanski žnpnik Ko|jeqo\ že davno storil. Vprašamo pa tudi, kdo }? fopnil vreden zasramovanja, ali tisti, ki dragemu bhojL ]?r, čast krade, ali pa tisti, ki je prisiljen pri sodnim], , moči iskati? Taki tatovi časti so pa v Dobjn£];ij,a ki se najbolj obešajo za faroško suknjo. Omei|ju£|n, deklina, ki je bila tožena, je Marijina devica, faroški podrepnik bil tudi zaradi častikraja na 50 K, letos je zopet sodnija dvema fa „štife!pucerjema" zavezala jezik in sedaj jih je z nikom Vurkelcem vred trinajst na sodnijskem Vse to je zakrivil župnik, ki celo s prižnice šunta, in seje sovraštvo, kjer le more. če bo V še nekaj časa v Dobju župnik, bo morala biti nija v Dobju, pa ne na Planini, poleg sodnij gavge za „verne katoliške poštenjake." Sv. Barbara v Halozah. Dragi Štajerc! P te ljubi Štajerc, sprejni od nas neko zanimivo ^| nt godbico in ne misli, da mi Barbarčani spimo te prebiramo čeravno nas iz prižnice in spovdf g|as; vedno strašijo z vragom, ako te čitamo. Mislinio^^^im da so ravno tisti črni vragi, ki nas pred njim rijo. ouj in se čudi ti dragi Štajerc in prij križev teden leto3 pri nas ni videl nikake pr k pridružnicam, in tudi ni, kakor navadno, bila jeta procesija iz Leskovca. Župnikov izgovor jefentj da nima Časa! Oj ti stara vera, kam boš p'i;!p- obČev procesije župnik nima časa, pač pa ima čas dta6pr polnoči svojo kuharico okoli išče, če mn odbeži. Cjgeči Udani Barbarčaij}arrijc Sv. Vid nad Valdekom. Tudi od naše fare čerao nekaj svetu naznaniti. Opravljali smo god™ šega farnega patrona Sv. Vida. Naš župnik bral jejyeit)o mašo, kaplan iz Plešivca pa je pridigoval. Od za pravil nam je od sv. Trojice, potem od sv. Vida zadnje pa je prišel — Štajerc na vrsto. In g je, da se je kar penil: „Tudi* tukaj v sv. Vid^ taki, ki berejo ta nesramni list. Prekleti never na večno boste pogubljeni. Enkrat je eden bil 14 let ni bil pri spovedi, pa je rekel, pa koj Prokleti pes, zavoljo tebe ne bodo nebesa dol i. t. d. Da se ne smejimo. Ta ki 14 let ni pri vedi bil. gotovo ni Štajerca čital, ker Štajerc 5 let izhaja. Kar se pa tiče tega, da so b Štajerca neverniki, rečemo samo to: „Ne soditej ne boste vi sojeni." Kaplan črti tebe Štajerc, si mu že dovolj prašno suknjo enkrat pokrtačil. hodnjitf si pogledamo organista in farške podrep se ka mi ed Mala nedelja. Pred kratkim šlo nas jo iz fare nad 70 oseb na božjo pot k Mariji Bist Veselo so nas povsod, kjer smo se cerkvici blii pozdravljali z zvonovi, povsod nas malo pota s 7 mo \ču >ulk oda tes rred ija irk tl8 nje ini soj ikii, žu scat ]jn in nas utrujene popotnike je to okrepčalo in z jem smo dalje romali. Pri sv. Barbari v Halozah maj zagledali stolp, smo že slišali zvonenje, je faranom naznanjalo, da pridejo romarji. Ko i vračali nazaj, spet povsod zvonenje že od samo v domači vasi ne. Organist je rekel, da lil, da so pastirji peli. Ko smo že prišli k i hiši, letel je komaj zvonit. Mislimo, da celo n ni prav, da se je nam zvonilo, ker misli, pajcarje v tajino nosimo. Dovolj ste od nas do- mi smo zvone plačali, zbirca mislimo tudi ni bila, denar je vam prvo, potem pride vaša | kakšne bo pa vašo pridige! Vedno in vedno jiravite o časopisih, katerih ne smemo citati, spet naj marljivo čitamo i. t. d. Saj vas več ne posluša, ker vedno eno in isto kvasite. raje božjo besedo slišali, to nam raje razla- T cerkvi. \i Jarenine. Ljubi Štajerci Sprejmi en par ™ ic od me popotnika in priobči, kaj sem vse videl 80( Bal zanimivega na mojem potovanju. Jaz vedno ' P ijem z enega kraja v drugega, moram z trebu-i za kruhom in sem danes tukaj, jutri tam. Tako '084 l sem tudi enkrat v nesložno Jarenino. Ker sem ™ Strnjen, ukrenem v neko gostilno, da se okrep-™( Na mizi leži „Naš dom" ali po domače rečeno mN silo bedakov". Vzamem ga v roke in takoj za-* P* in dopis iz Jarenine. Od smeha bi skoraj počil, 8VJ em prebiral, kaj kvasijo jareninske mladenke. "ty htera za tilnik dobila ker pravijo; „Tudi med P8'j' i dekleti ni vse tako, kakor bi moralo biti, tudi (P^ i nami so take, ki delajo pohujšanje i. t. d." "m tje, ki prebirajo »Štajerca" niso vredni njihovega " 1% jranja, nočejo z njimi govoriti, mislimo- pa da je 'a fl protno, zavedni fantje nočejo farških, po vosku & devic. Ce bi jih ljubi Štajerc enkrat v „če-^M fcia (čitalnici) videl, Ram bi rekel, fant, ki tako n°j Dzamore ljubiti, spada v nFeldhof." Gotovo se D^ ji ne briga za nje, nego nas kaplanček, zakaj, ne 1 81 io. Mlad še je. Popotnik. 3tk> Iz Marjetske fare pri Ptuju. Iz našega kraja še ■ bilo nikdar kaj citati v Štajercu, zakaj ne bi je vedli, kako se kaj tukaj godi. Povedati bi o šolskih drvah, pa sem slišal, da se tiato že bodniji obravnava. Po kdo bo po leti o kurjavi ^imo govoril? Povedal bi tudi lahko, kako je naš w nec fajmoštra, nadučitelj Ž. lepa rodovitna lt"fcja drevesa posekel, pa kaj, saj ima nam škodo. m4 bj pa le hočem povedati! Kolikokrat sem si že 6 *t ril, zakaj naš župnik očale ne nosijo. Saj tako «3 mi ljudje radi očale nosijo, če jih tudi ne potre-jfjo, da so le še bolj lepi. Lojzek pa je že tako reč lep. Več ljudi več ve in tudi mi kmetje smo pogovorili, zakaj da jih ne nosijo. Zato ne, da ne vidijo, kaj se krog farovža in pri šoli godi. [zimi ko so se fantje in deklete enkrat za špas skečkali, takoj je bila grozna pridiga. Ko so se nekoč nekateri fantje spozabili in v cerkvi govo-1 hitro je bila tožba pri sodniji in še ne vemo, 'da bode iz tega. In take stvari bi se še lahko na ki pj ik< mnoge navedle. Šola pa je nasproti farovža, tam pa naš župnik nič ne vidi. Učitelj in učiteljica se ljubita, pa saj jima to tudi nihče prepovedati ne more, pa naj to tako storita, da ne bodo doma otroci povedali učiteljica — pa je ljubica od učitelja. — Ce bi kmečko dekle šlo svojega fanta obiskat, kakšen vriš bi bil. Učiteljica pa gre ob nedeljah k učitelju v stanovanje in ko gremo mi od večernic, slonita oba pri oknu, kakor če bi bilo to Bog ve kako imenitno. Morda da je pri gospodi, a če se med kmeti živi, mora se po njih ravnati. En par krat se je zgodilo, ko so šli fantje od večernice in gor k oknu žvižgali in klicali pst, pat, tako, kakor smo nekdaj vojaki v Poli klicali zvečer dekleta. Šolarji pa gredo vmes med odrastli in vse to vidijo in slišijo. Ali je to v korist solarčkom? Kje pa imajo zdaj gospod župnik svoj dalnogled? Saj o veliki noči vedno s tistim gledajo, da vedo, kdo da strela in potem naznanijo žandarmeriji. Zakaj pa tukaj enkrat dobro ne pogledajo? Šolarji te učiteljice povedajo, mi ne smemo iti med uro vun, naša gospodična pa tolikokrat vun gredo. Ce je bolna, naj se javi bolno, če je pa zdrava, naj pa svojo službo opravlja. Otroci pripovedujejo, kako učitelj hodi v učiteljičino stanovanje, kolikokrat da pride ona k njegovim durim k razredu trkat in kako da si pošiljate vedno z enega razreda v drugega pismičke, seveda to šolarčki nosijo, če ljubica vedno na ljubčeka misli, si naj vsak sam razsodi, koliko je pouka v šoli. Pa če sta že zmirom skupaj, jima ne bi bilo treba listeke med šolo pisati. Odrastli šolarji še niso več tako neumni, da bi ne opazli kaj takega. Sedaj pa če odrastli doma govore, danes sem ta dva tukaj srečal, drugi pove, jaz pa sem jih tukaj videl, to gotovo ni najbolje za mladino. Mladina od danes je že sama preveč zrela, če pa še ima tak zgled! — To sta tisti dva, ki 6ta bili enkrat v „Slov. Gospodarju" pohvaljena, da očitno vero pokažete in se ne data zapeljati od slabe tovaršije. To je res, da očitno kažeta, a ne vere, pač pa ljube?©!, še pred šolarji je ne skrivata. Bilo je pred nekimi tedni ob večni luči, šli smo s polja domu. Koga srečamo? Učitelja, ki si je peljal učiteljico v gaj — gotovo večno lnČ molit. Fantje so za njima žvižgali pst, pst, klicali in kar se je še govorilo, to se ne more pisati. Čudno, fajmošter vse to ne vidijo, kaj se dan z dnevom godi, nadučitelj ne vidi in ne sliši nič. Zakaj ne? Ako bi tema dvema kaj rekel, potem ne bi imel ob praznikih pevca in pevko. Tedaj da imata ob praznikih pevke in pevca naj imajd otroci dan za dnevom slab zgled? Kaj mi ne plačujemo za šolo tako kakor drugi, ravno mi bi morali svoje otroke izročiti takim učiteljem. Mi zahtevamo, da bode tega počenja v kratkem konec. Ali enega prestaviti, ali pa jima zapovedati, da se morata v najkrajšem časa ženiti. V zadnjem BGospo-darju" smo čitali, da pojde ena učiteljica od naše šole proč. To je tista učiteljica, katero nimajo samo šolarji radi, ampak vsi farani jo ljubijo in spoštujejo, ker ona nam daje prelepi zgled, kako se naj starši spoštujejo in ljubijo. Toraj izgrizla sta jo, bilo je že 8 dolgo o tem čuti. kako 86 nad učitelj in fajmošter trudita jo odpraviti. Kar je dobrega more proč, kar pa je mladini v kvar, to pa imata ta dva imenitna gospoda v posebni časti. Gospod žnpnik ste li dušni pastir, ali imate vi dnše naše mladine na skrbi? Nikakor ne. Tam vtikate nos, kjer vas nič ne briga, kjer pa bi morali vašo moč pokazati, pa molčite. Brigajte se več za farovž in šolo, saj ste šolski načelnik, (ker pač vsi obžalujemo). Našo pošto v Možganjcih tadi raje pnBtite na mira. Ali menite župništvo pustiti in k pošti iti, saj pa bodete zdaj dobili Še bolj plačo? Kako se bodete še le potem krog vozili, da bi pošto v Možganjcih odpravli in jo k Marjeti dobili. Tedaj še enkrat, brigajte se tam, kjer je vaša stvar. Mi zahtevamo tega konec, enega proč, naša želja bi bila žensko proč, ali pa v kratkem poročiti se. Sedaj pa še nekaj, ker nam je od vseh naših učiteljev in učiteljic nerazumno. V sredo dan sv. Alojzija imeli so šolarjo meso. Vsi otroci bi morali biti ob Vi 6 že v šoli. Gotovo za učitelje in učiteljice je to prilično, saj iz postelje skočijo pa so v šoli, pet šritov narede, pa so v cerkvi. Pa ubogi otroci! Kaj nima od vsih šestih nobeden toliko možganov, da bi pomislil, kako daleč imajo nekateri otroci. Siromaki bi morali najmanj že ob pol 5 uri vstati, ako hočejo v pravem času v šolo priti. Seveda duhovniki imajo veliko dela, piti, jesti, spati, zato pa je dobro, da svojo delo zgodaj zjutraj odpravijo. Uboge fare, kako trpijo. Opazovalec. Od SV. Vida pri Ptuju. Dragi nam „ŠtajercB, zopet se moramo oglasiti in ti naznaniti, kako nestrpen je naš farški grajžlar, Štajerce vim bralcem dobro znani Tombah. Pred kratkim se je naselil pri nas nov trgovec, prijazen in pošten človek naprednega mišljenja g. Peteline. Seveda to ni nikakor no volji farškemu grajžlarju in ta si prizadeva na vse kriplje, da bi mu preprečil trgovanje, da bi ga uničil. Pa ne boš, Tombah, ker mi te poznamo, že do dobrega! Tombah, povej nam, je li to pošteno postopanje od tebe, ki se bahaš vedno, češ olikan trgovec si, da postavljaš vsak dan ob cesti fante, kakor stražo, kateri morajo prijeti vsakega človeka, ki nese kaki koš ali pa kaki jerbas (korpec)? Ti fantje potem prigovarjajo ljudem, naj bi ne šli kupovat raji v farško grajzlarijo, češ novi trgovec ima slabo blago, med tem, ko je blago v farški grajzla-riji vedno najboljše in najceneje. Vedi Tombah, da to postopanje smrdi prav po farškem bojkotu! Da lastna hvala smrdi, o tem je dandanes prepričan že vsak pameten človek, najbolj pa smo prepričani -o tem mi Vidovčani, ker poznamo prav temeljito i tvojo trgovino i tvoje toli hvalisano blago! Novemu trgovcu pa svetujemo, naj se še v naprej neustrašeno uklene naprednjaškega gesla. Ce pa ga kdo hoče bojkotirati, naj si pojde pravice iskat k sodniji. Več naprednjaških faranov. Bazne stvari. na Brezplačni prostori za slepce. Za uk sposobni * da otroci, v starosti 4-—12 let, ki imajo na Štajerska je domačinsko pravico se v Gradcu v zavodu za slej Bal sprejmejo za Šolsko leto 1905/6 in sicer če so n pa masnih starišev brezplačno. Prošnje, katerim m Hi biti priložen krstni list, domovnica, spričevalo o sti |to ljenih osepnicah (kozah), ubožni list in spričevalo, ^ei je otrok zares slep in sposoben za pouk, naj konca mesca julija vpošljejo na ravnateljstvo lien-BHndenanstalt" Gradec, Leonhardstrasse št. 1 Velika nesreča na morju se je zgodila blizu danja. Angleški parnik BAncoua* se je zaletel dansko šolsko ladjo „Georg Sateg." Z ladjo se potopilo 22 kadetov. Župnik in ŽUpan morilca. V Barrafranca pri F vid lermu so zaprli župana in župnika, ker sta obdtjcer] žena, da sta umorila nekega bogatega posestnika, ijjav pa vsaj morilce najela. telj Kako naj spimo? Neki francoski zdravnik s«pad tuje ljudstvu, naj po leti in po zimi spi pri od prte: nuj; oknu. Sobni zrak se naglo pokvari in nič ni taljdrn nezdravo, kakor nečist zrak. Človek potrebuje ■ uro povprečno po 400 litrov zraka, osem ur tor^vse 3200 litrov. Mož in žena potrebujeta eno noč sfynjeg paj 6500 litrov zraka. V štirih urah je v sobi več sto litrov ogljikove kisline in mnogo strupei plinov. Proti temu se je mogoče samo na ta na braniti, ako vedno dobivamo čist zrak. Zatorej i pirajmo okno! Po zimi rabimo taka okna, ki b< imela v steklu majhne luknjice. To nas bo čuti pred prehlajenjem, zrak bo pa vedno čist. Poti med njivami treba je vedno zboljševati. Dobrgoto pot k njivi zelo zviša vrednost njive. V jame in jarifcjdla pri vsakem peljaju lahko nekaj prodeca vsujemo, bre iebi da bi nam bilo treba nalašč tja prodec navažali ; Podoč lahko poberemu debele kamne ob glavni c«j)oro< in jih vržemo potem v globoke kolovoze. ičil, Priljubljene pijače posameznih narodov. Državno fou pisni urad Zjedinjenih držav v Severni-Ameriki je ek-leno. deče dognal: Na Angležkem se spije največ na leto 256,508.731 fantov.pride na osebo 6 fnntoTDaek Zjedinjene države spijejo največ kave, na 960878977 fuotov ali 11V« funtov ena oseba; čija spije največ piva, 8.022,501.000 litrov ali \l litrov spije ena oseba na leto. Rusija ima naji žganje, na leto ga spije 783, 139.500 litrov, osebo pride 5V« litrov. Na Francoskem pa vlada vii na leto se ga spije 6.042,'i 37.000 litrov, na o« pride 156 litrov. Strašen Samomor. Strašen samomor izvršil je t| Trstu 70 let star usnjar Karol Artissi. Najpred je prerezal žile na vratu, rokah in nogah potem pa je ustrelil z pištolo, katero je z žreblji in v( nabasal. Vzrok samomora bila je neozdravljiva bol« Papež Pij X. o romanju. 0 papežu poroča sledeča dogodbica: Pred kratkim prišel je teto leta že drugokrat en župnik z romarji iz svoje fi k papežu. Po končani avdijenci reče papež žapai im a j ož n bdi Kn čude ;ora ia. Ši tem rime >m idel i lob le. K iija 81 »ko I Daj Se male počaka, ter ga potem sledeče vpraša: ,Ti gotovo nimaš v fari siromakov, moj sin?" „0 k sveti oče, mnogo" odgovori župnik. ,Mnogo otrok je tudi v troji fari, ali ne?;( „Da svetost." „Če je reče resno papež, manje romaj; denar, ki ga En romanje potrebujete, dajte raje siromakom, in zato, otroci dobijo več pouka v krščanskem nauku. Če Jbatoriš, napravil boš veliko veselje tvojemu pa-ln.tl To rekši, odpusti župnika. To si naj zapom-bjo tndi nekteri duhovniki, ki ljudstvo daleč vodijo. bližini imamo dovolj krajev, kam lahko častit mdo devico Marijol Moli in delaj, ne pa samo oli. Za molitvo čas, čas za delo. Pa ravno po leti, ima ljudstvo toliko dela, odvede ga kak kaplan-dneve daleč, da skrbi za svoj žep. Kristus je si, če hošeš moliti, pojdi molit, kjer te nikdo ne in ne moti. Molimo lahko doma, v domači iri in tam romanje opravimo. Molitev bo tako ve-imela, kakor na tujem, tam moli z celo obi-i, in mislimo, da se bo ta molitev Bogu bolj dola. Daljno romanje prinese za mladino toliko po-jja in nevarnosti, da ima v naših krajih čisto namen, nego častenje device Marije. Za kralja — premalo lep. Italijanski kralj ima čednosti, aamo eno mu manjka, kakor to rečejo m podložniki, namreč osebna lepota. Pred krat-je bil na lovu. Neka stara kmetica, ki je vedla, [je kralj s spremljevalci blizu, mislila je, da je služabnik in mu je ponudila na prodaj jajca. jih je kupil, kmetica pa je rekla, da lahko denar &', če ji kralja pokaže. Smehljaje reče kralj; Jja hočeš videti, ta sem jaz." Kmetica ga za-pogleda, skima z glavo ter reče: ,.Kralj vi jito niste, vi ste za kralja premalo zali. Jaz sem kraljico, ta je zelo lepa gespa. katera si gotovo nikdar takega grdega moža vzela, kakor ste vi. Iz ljubosumnosti. V Caserti ustrelil je nek nad-inik svojega najboljšega prijatelja, ker ga je sum-da ima skrivnosti z njegovo ženo, — v Novi ustrelil je stotnik v hotelu svojo nezvesto Obesil se je, ker ni deževalo. V Haan-u pri ^ rekel je kmet Triebe svojim prijateljem: „če ij ne bo deževalo, se obesim." Za nekoliko [m je res obesil. Koliko se je lansko leto v Avstriji pridelalo Na Nižjeavstrijskem se je pridelalo 1,097.784 hI, [Štajerskem 671.304 hI, Koroškem 535 hI, Kranj- 199.740 hI, Tirolskem in Predarlskem 920.354 hI, »rskem 525.107 hI, Dalmaciji 820.322 hI, Češ- ;15.!)80 hI in na Moravskem 233.112 hI. Skupni sk je tedaj znašal 4,483.767*5 hI. 90 oseb zastrupilo se je z klobasami v Mostecu težkem. Neki mesarski pomočnik je namreč iz ije namesto soli dal strup za podgane v klo- [Koliko ur morajo spati šolski otroci. Šolska ko- v Stockholmn se je bavila z vprašanjem, ko- [ipanja potrebujejo Šolski otroci. Dognala je, da prikrajšano spanje bolj škoduje, kakor pa naporno delo. Otroci, ki ne spijo dovolj, zbolijo češče kot taki, ki se dobro naspijo, in sicer zboli četrtina otrok s prikrajšanim spanjem več kot dobro naspalih. Vsled tega. je komisija določila, da morajo otroci do sedmega leta spati 12 ur, od 7. do 9. 1. 11 ur, od 9. do 12. leta 10 ur, od 12. do 14. leta 9 do 10 ur, mladina od 14. do 21. leta 8 do 9 ar. Ker je poleti težko pripraviti otroke do zgodnjega spanja, treba jim je spalno sobo zatemniti; tudi kopanje in umivanje povzročuje spanec. Nikakor pa se ne sme pouk pričeti pred 8. uro. Perzijski šah — rubljen. Kakor smo v zadnji številki poročali, bil je perzijski šah na Duuaju na obisku. Ž Dunaja odpeljal se je v Pariz, a v Parizu mu ne izročijo prtljage, ker ima neka pariška firma radi neporavnanega dolga rubežno pravico nad šahom. V »Narodu" čitamo: «Štajerc" poje slavo ljubljanskemu Škofu J »Slovenec" taji, da je škof Anton Bonaventura v Mengšu izrazil svojo nevoljo radi dogodkov v Domžalah indabibilnagiaSal, daseimajoDomžal-čanje za vse, kar imajo, zahvaljevati strogo katoliškim Tirolcem, kakor so poročali nemški listi. Nam niso znane podrobnosti, kako se je ta dogodek doigral, prepričani pa smo, da nemški listi škofove izjave gotovo niso iz trte izvili, ampak da je na celi stvari kolikor toliko resnice. Ako ni škof dotičnih besed govoril javno, jih je pač izrekel napram nemškemu tovarnarju Ladstatterju, ki ga je na čela nemških otrok sprejel v šulverein*ki šoli; morda je škof Ladstatterja celo obljubil, da bo dogodke v Domžalah obsodil tudi s prižnice. Pa bodi že karkoli, to je gotovo o tem se ne more dvomiti, da je škof Tone obsodil Domžalčane, ki niso mirno trpeli, da jih v njihovih narodnih čuvstvih žalijo s predrznim izzivanjem priseljeni Nemci. To nam potrjuje v svoji zadnji številki tudi „Štajerc*, ki piše; „. . . milostivi škof je na odločen način izrazil svojo nevoljo nad izgredi slovenskega prebivalstva. Vernike je opominjal, da se imajo strogo katoliškim Tirolcem zahvaliti za vse, kar imajo." Nato dostavlja BŠtajerc" ta le hvalospev škofu Antonu: „Slava milostivemu škofu, slava pravicoljubu! Ni se zmenil, ali bo njegova pridiga prvakom všeč ali ne, pravica mu je bilo vodilo, mir je pridigoval, Kristusov mir." — Tako se navdušuje „Štajerc" za škofa, in mora že dovolj vzrokov za to imeti! Sicer pa stvar ni tako čudna, kakor se zdi na prvi hip. „Štajerca mora hvaliti škofa, ako ne zaradi drugega pa zbog tega, ker je njegov zvest naročnik in podpira s tem njegova stremljenja gmotno in moralno! Že lani smo razkrili, da je slovenski škof Anton Bonaventura naročen na „Štajerca" ter opetovano pozvali „SIovencaB, naj ovrže, ako more to našo trditev. „Slovenec" je na vse naše pozive molčal kakor riba ter s tem priznal, da so naša razkritja resnična. In da ni bil v tem oziru mogoč dvom, je „Štajercu sam javno izpovedal, da smatra za posebno čast, da lahko šteje med svoje naročnike tudi ljubljanskega škofa. Ako se toraj uvažuje to BIjubavno razmerje8 med Škofom Tonetom in „Štajercem", potem se pač ni čuditi, da kliče Ornigovo 10 taki potrati, zahtevaj za se šole, ne daj pa, da tvoj denar dohtarju v zabavo. Gospodarske in gospodinjske stvari. Škropite! Radi prevelike vlage pojavila ee ja| letos strupena rosa ali peronospora izvanredno rano in močno. Pregledovali smo razne vinograde na Štajerskem in povsod smo našli napadene trte. Osobito se je bolezen že močno razširila *v nizkih in zapad-nih legah. Razun na listjn nastopa letos peronospora tudi na zarodu močno. Napaden grozdič prepreden je od te bolezni in zdi se, kakor bi ga napala navadna plesen. Nekateri tudi imajo to bolozen za' plesen, drugi mislijo da je nova, tretji pa da jft oidium. Opozarjamo toraj pravočasno naše vinograd-| nike, da jim preti letos huda peronospora, ki jim irtj vzame lahko samo letošnje trgatve, marveč oslabs trsje tudi za več let. Zato škropite! Kdor ni §e škropil v tretje, naj »o požuri a v kratkem naj škropi v četrto. Dokler bo trajalo vlažno vreme ponovi naj se to delo osobito v legah, ki so močno podvržene jutranjim rosam, vsakih 8 do 10 dni. Pri tem je škropiti • najbolj mlado listje. Grozdja, katenj je bolezen že napala, ni več pomoči. Skoraj gotov Gradec, dne 1. julija: 6, 43, 32, 82, m Kateri boleniki rabijo z najboljšim uspehom naravno vn namreč Franc Jožefov grenki vrelec (Bitterquelle)? Vsi tisti, kateifl prisiljeni služiti si svoj kruh bodisi s telesnim, bodisi z duševnim in ki občutijo vslcd teh naporov motenje v prebavljanju, sploh telesnih organih. Pa tudi tistim ubogim srečnim, kateri so uživs obilno ob mizi Življenja in katerim grozi debelost se svojimi nez občutki, se priporoča za njihovo zopetno svračitev kot najboljše. uspeSno sredstvo Franc Jožefov grenki vrelec. 11 Praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega nložnika v Pragi, ki slovi že na 50 let kot preizkušeno domače zdravilo, j ©lajSuje bolečine, prepreči vnetje in pospešuje celjenje, vsled cesar se je (miirilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To majalo ne izgubi tudi če ga leta in lota hranimo nič na učinku iti bi ga jnled tega ne smelo majnkati v nobeni biSi. Dobiva, se tudi v tukajšnji [lekarni gospoda Behrbalka. Franc Jožefov grenki Vrelec (Bitterquelle) 66 jenajboljša grenka voda.(Rabi se ta voda tndi med dragim t Bplošni dunajski bolnišnici.) Zaloga pri ¥. S(MM v Ptnjo. Učenec 281 k takoj sprejme v trgovino z Jwfanini blagom pri g. Francu Petschiicli, Celje- ] Iščem s |'u mojo trgovino z mešanim | fesom pridno, delavno prodajalko. zmožno slovenskega in [Krnskega jezika. A. Kriecbbaum, Oplotnilz. Za prodati je291 Ima mlatilnira (Dreschmaschine) fc v prav dobrem stanu zelo po toni. Franc Wtrtniigg, Sv. Vid pri rtiiju. 287 64. 64. Učenec dobre hiše in z dobrimi Sol-lihnn spričevali, se takoj sprejme p trgovini Špecerijskega in manu-[fehumeea blaga. Frane Horvat, Ohpr-Radkcrshnrg.' [Viiiičar ali majer, bteri je dobro učen in se razume pliro pri amerikanskili goricah !tudi pri Živini, ker služi sedaj pnajera, ždi Službo premeniti 10. novembra I. 1. V službo [»pil bi z ii delavnimi močmi. slov pove upravniStvu »Štajerca." 285 [ha ženitna ponudba! tnik, ki ima mlin na i te- novo žago, 53 let star, se % prijaznim kmečkim de- 'ro ali vdovo, ki bi imela K premoženja, stara 28 do t, oceniti. Našlo pove ,Stajerc.' 893 Učenec 271 itn Šolskim spričevalom, če obeli deželnih jezikov se takoj sprejme pri Pungarscheg, (rgovina [■eSaoim blagom v Slovenj- gradcu. Suhe gobe!!210 je Amalija Šmvra, Dunaj, XVII. KllerleinplaU 7. Trgovski učenec vešč nemSkega in slovenskega jezika, z dobrim Šolskim spričevalom se takoj zprejme pri Štefanu Brodar v Ormožu. _________________________266 Lepo posestvo289 lepa lega, 18 oialov zemlja, hiSa z lepim gospodarskimi poslopji, lepi travniki, radovitne njive, sadonosnik, se celo ali posamezno proda. Franc Srlnwehtfk. Maribor, ______Trtfsierstrassc 5!!.. Ženitbena ponudba. Oženiti se hoče 50 letni fant. ki bo prevzel majhno posestvo, z krčmo in tabak-trafiko. Išče deklico ali vdovo (taka z 1 otrokom in in izključena), prednost kmečka hči, z najmanj 3000—4000 K. Vešča mora biti nemškega in slovenskega jezika, ter se dobro razumeti z gospodarstvom. Več pove upravništvo »Štajerca." 289 Zelo lepo posestvo, lik glavne ceste, na ravnici, Vi ura od Maribora oddaljeno, se takoj proda. 'Hjša in gospodarsko poslopja so zidana in z opeko krita, 4 sobe, kuhinja, Šparhcrd, magacin. kuhinja za pranje, 2 hleva za živino (za iS glav), 9 svinjski hhlevov. Skedenj, listojak, kolarnica, Čebeljak, uticaza rože. vrt za zelenjad. velik sadunosmk, njiva za Spargeljne, dobre njive in travniki, vsega skupaj 5 oralov; pri hramu je dober studenec in trtni napad. Gena vsega kakor leži z celo letino 26000 kron, Sparkasa 1000 K. Plačati je toraj 8000 K, ostanek lahko ostane. To posestvo proda se tudi posamezno. Nadalje eno lepo malo posestvo ** tik glavne ceste, '/* ure od Maribora. zidana hiša z opeko krita, 3 sobe, kukinja, veža, klet, Skedenj, hlev za 2 kravi, svinjski hlev j. t. d. Sadunosuik. vrt za zelenjavo, njiva in travniki, vse v dobrem stanu, se po ceni, za 6000 kron proda, 2000 K se mora takoj položiti. — Daljša pojasnila daje Franc Potil ipnik, Maribor, Trsen št. 42. Kovačniea vračilo J •ateri so1 m delom; v v a žni 1 anosnimi-fcjni cesti Poljčane-Brežice, se v najem da. Pojas- I nila da Eduard Suppanz v Prislovi. Pristovi. na ugodnem prostoru, dobro Vpeljana, na Oznanilo. Z9 Na Cesar Franc Jožefovi gimnaziji v Ptuju odprla se bo začetkom šolskega leta 1905(06 pripravnica za gimnazijo, katera ima namen, učence vsaj toliko v znanja podučiti, kolikor se od njih pri sprejemu skušnji v prvi razred srodnje šole zahteva. Kateri hoče biti sprejet, mora biti 9 let star aH bo še v letu sprejema 9. Za sprejem nič ni »a plačati, kakor tudi ni za učila. Za vsakega pol leta treba je plačati 20 kron šolnine. Od tega plačila oproste so tndi lahko revni in pridni učenci in sicer po določbah, kakor veljajo glede oprostitve šolnine v gimnaziji. Daljša pojasnila da ravnateljstvo. GRADEC, dne 13. junija 1905. Od deželnega odbora štajerskega, Pravo domače platno za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita (rjuha) za posteljo 2 ali 2*/, »etra dolga, velja samo 1 gld., oziroma 1 gold. 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domače platno se tudi .prodaja na metre in sicer velja, čeprav je platno 160 cm široko, meter samo 75 krajcarjev. — DomaČe platno za „štrow>keM velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 do 35 kr. Vzorci (muStre) se tudi vpoSljejo pa zahtevo. Brata Slawitsch. 265 trgovca v Ptuju, Florianski trg. Kovaškega učenca sprejme takoj izkušen kovač za podkavanje za ročna dela in za vozove. in rutmerski kovač. Vincenc Werdenig v Slape, p. Ptnjska gora. 273 Sodar se takoj sprejme »a grajščini Negau. Taki, ki razno sodarstva tudi dela v vinogradu razumejo in so oženjeni imajo prednost. Daljša pojasnila daje oskrbniStvo grajščine Negau pri Radgoni. 277 Lepa hiša zidana in z opeko krita, se proda v prijaznem trgu z ali brez mizargtva. Sposobna je za vsakega obrtnika, tudi za prodajalnico. Pri hiši je studenec, vrt, 2 svinjaka hleva, 3 sobe, kuhinja z šparhertom, veranda, klet, lepo dvorišče. Cena 6000 K; 1400 K lahko ostano na posestvu. Naslov pove upravništvo „Štajerca" 275 Gospodinjo iščeta 2 gospoda. Ta mora dobro kuhati in hišna dela opravljati znati (perila ji ni treba prati). Starše ženske, katere ao že služile kot gospodinje in so vešče tudi nemškega jezika, imajo prednost. Vprašanja' naj se naslovijo Steinbrenner Negau pri Kadgoni. _______ ___ ___ _27ti 2 kovača potrebujem takoj, ki znata sekire izdelovati in enega, ki jih zna brusiti. Naslov: Franc Prlstovnlk, Hammerwerk, Oplotnitz. 279 272 — 12 „ŠTAJERC" M StZIJOPC" je list, ki ima glavni moter, braniti spodnjestaj. kmete pred iskorišče-, vanjem od strani kmečkih sovražnikov. Stajorc hoče mir med sosečkima narodoma, katera sta primorana, skupaj živeti in katera sta odvisna en od ovega. Stajenc" radovoljno odgovarja svojim naročnikom na vsako vprašanje bodisi v gospodarskih, v tožbenih, davčnih zadevah, sploh o vsaki stvari, katera je kmetu in trgovcu na deželi potrebna. Za pismo se mora priložiti znamka za 10 vinarjev. SiOJGPC' sprejema radovoljno dopise od svojih naročnikov, želeč, s tem ne-rednosti, katere Škodujejo kmetu, odstraniti. Staj ©I* C prinaša vsakovrstne novice iz Spodnjega Štajerja, pa tudi iz drugih dežel. m . izhaja na leto 26 krat in ne velja več kakor 2 kroni za celo leto in se lahko naroČi vsaki dan. Štajerc priobči oznanila po jako nizki ceni. Oznanila sama pa priobčena v tem listu, imajo veliki vspeh. Na enkratno oznanilo je dobil pred kratkem neki gospodar 76 dopisov, tičočih se razglašene stvari. Število „Stajerčevih** naročnikov vedno raste, kmetje, obrtniki, delavci, trgovci, naročajte »Štajerca41, pošiljajte mu vaša oznanila. Sedaj se tiska uže v 15 tisoč iztisih. Naprednjaki, skrbite za razširjanje tega lista, tako, da bode kmalu postal tednik. UpravniStvo in uredništvo se bode od sihmal se bolj potrudilo, po svoji moči vsaki želji naročnikov ustreči, treba pa je, da se te želje pismeno ali ustmeno naznanyo. Naprednjaki, zahtevajte v vsaki gostilni vaš list, zahtevajte »Štajerca". Zahtevajte pri nakupu Schichtovo štedilno milo IQ z znamko »jelen.*' Ono je zajamčeno čisto in brez Škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares lamčeno pristno, perilo neškodljivo milo, naj pazi dobro, da do imel vsak komad ime „SCHICHT^ in varstveno znamko „JELENa. 292 Priden vinicar in majar z familijo se takoj sprejme pri 29° gosp. Martinu Kaiser v Karčo-vini pri Yurberku (Wurmberg). Prodajalka ~ se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom, katera je že 1 leto tako službo opravljala in je zmožna slovenskega in nemškega jezika. — Ponudbe na H, de Toma, Dobje pri Planini. Popolno prepričanje da sta lekarnarja Thierryja balzam in centifolij-j sko mazilo nedosežno uspešno sredstvo za vse notranje bolezni, influenco, katar, krč in vneije vseh vrst, telesno slabost, motenje prebave, za rane, bule in poškodbe. Pri naročbi balzama ali pa na željo posebej se pošlje zastonj knjižica s tisoči originalnih zahvalnih pisem kod domači svetovalec. 12 majhnih ali 6 dvoji natih steklenic balzama 5 K, 60 majhnih ali 30 dvoj-] natih steklenic 15 K. 2 lončka ceniifolijskega mazila 3*60 K franko z zabojčkon] — Naslov: lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu.] Ponarejalce in prodajalce prenaredb bom sodno zasledoval) Franz Kaiser, Ptuj, veleposestnik vinogradov, trgovec z vinom in žganjarnica. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žgan jamici v hramn tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko knpi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (mante). Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. w Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. Roedl=nova 2:11 iz kemične tovarne I PRAGA VII Sternberg ulica št, 574? flgLT" je najboljša. **&g Povsod za dobiti. Hans Wouk, trgovec v Poljčanah (kolodvor) priporoča svojo bogato zalvgo blaga za možko in žensko obleko in različno platneno blago in gotove ženske in možke obleke. Potem sladkor, moko itd. Kupuje po najvišjih cenah jajca, maslo, vsakovrstne deželne pridelke itd. Ma prodaj ima tudi 40 štartinjakov dobrega poljčanskega vina. 228 Veliko presenečenje! Nikdar v Življenju ni vri take priložnosti 33 600 komadov za 1 gld. 95 kr. Ena krasno pozlačena preči sna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z irait. Žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par mansetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3*/a dubla-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album z 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilanlom, 5 različnih smešnih reči za at are in mlade.20 različnih reči za korežpo-denco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama te ga denarja vredna, za samo 1 gld, 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali Če se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razpošiljal niča P. Ust. Krakov (Krakau) Nr. 41. NB, Za neugaiaioče se denar vrne. Na prodaj Opekarnica, 2 orala zemlje (najboljša ilovica), preša za zarezano opeko (Press-ziegel), 3 strehe za sušenje zidne opeke, ena streha za sušenje zarezane opeke, peč za opeko žgati, brizgalnica. Cena vsega 4000 K. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri Jerneju Pauko v Gor. 6oricl (Ober-Goritzen) p. Race (Kranichs-feld.) 261 •••••••••£ Veliko presenečenje. Nikdar več v življenji ie ne }•-laii taka priloiiunt, 500 kosov samo 1 gld. 80 kr. K»a krasno pozlačena 36 ur tekoča precisauker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna Zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kantonom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (berenšteinom), 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno Žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček, 1 Žepni uožič z pri- ravo, 1 par mansetnih gumbov, gumbi za srajco. vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korespondenco m še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. 1*80. Razpošilja se proti povzetju ali Če se denar poSlje naprej, skozi dunajsko razpoSiljalnico Ch. Jung-wirth, Krtkau A/14. 1038 Nit. Za neugaiaioče se denar vrne. Posestvo 255 v Studencih (Brunndorf) pri Mariboru, v bližini cerkve Sv. Jožefa obstoječe iz hiše z 5 stanovanji, gospodarskega poslopja, studenca in travnika se takoj proda. Na-tančneja pojasnila zvejo se v Mariboru, Miihlgasse 1». 14 cftranitnica (Sparkassa) Vstanovljena leta 1862. Cekovneiao račun it 808651 pri c. kr. pti- tHo-hranilHiciew Brads. vlad. državnega mesh Mestni denarni zavod. Giro konte pri podružnici avst. ogersk, banke v Gradcu. Uradne ure J%yp na poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ur«, priporoča se glede kega med hranilnične zadeve spada jočega posredovanja, istotako tudi za posfedo1 vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstieže. OKewie t apsl. egmko banko. ti Ravnateljstva 387 Mestna hranilnica (šparkasa) v Ormožu nraduje vsako sredo in soboto od 8 do 12 nre pred- poldan. Pojasnila se dajo vsaki čas brezplačno. Vloge se sprejemajo vsaki dan. Vloge se obrestujejo polmesečno, toraj od 1. oziroma 16. dneva vsakega meseca, v katerem se je denar vložil in do 15. oziroma zadnjega dneva meseca, v katerem se je denar vzdignil. Obresti se dne 30. junija in dne 31. decembra vsakega leta pripišejo h kapitalu. Vložitelju radi tega pripisa ni treba priti v urad. Rentni davek plača hranilnica (šparkasa) sama. Hranilnica (šparkasa) se nadzoruje od države in je tudi ud zveze štajerskih hranilnic in podvržena reviziji te zveze. Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celj Celjska občinska hranilnica nahaja se v last poslopju, Ringstrasse št. 18. Vloge se obrestujejo z 4%; rentni davek hranilnica sama. Stanje hranilničnih vlog znašald koncem leta 1904 K 11,842.642*40. Hipotekama posojila obrestuje z 5%, posojil menice z 5Va% in zastavna posojila z 5%. Hranilnica daje tudi v najem predale žeh omar, katere najemec in hranilnica zakleneta,] shranheuje vrednostih efektov; prevzame pa tudi! zaklenjena hranila. Podružnica in giro konto avstr. ogersk. Kreditno in založno društvo hranilnice (šparl mestne občine Celje daje posojila na menica] Mik. 2a poslovanje so ob vseh delavnikih uradne] od 9—12 dopoldne določene. Ravnateljst] iS m Star Line, Antwerpen vrste gardbrodi. - Naravnost brez prekla-Ja v New York in v Fiiadelphijo. - Dobra hrana. [zborna opravr na ladjiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje: Star Line, 20, Wiedener Gurtel, naDunaji ali Franc Dolenc, konc. agent u Ljubljani, Knlodvorske ulice štev. 41. 537 mesna beljakovina lličnejše, tek zbujajoče in živce oživljajoče kre-pilno sredstvo. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Jlje lastnem Styria- ,§TYR1A" ojila železni] eta, udi ni banke. larkase] uice dne ni 251 tvo, bicikelni novi modeli 1905. Cene za gotov denar: Styria-bicikelni močni Wlljfel/Il9 0rmož in Rogatec. , naj se pošljejo zastopnikoma, ker fabrika posamezaih koles ne rtHiiflffiBi Najbolj po ceni in z največjim dobičkom se kupi usnje (Leder) pri krznarju (Gerber) in usnjarju H. BAUMANN v Konjicah. (Gonobitz). Tam dobi vsak kupovalec jako dobre, po slarem sistemu izdelane podplate, kakor tudi izvrstne, trpežne oglavi (Oberleder). Od istega se sprejema tudi vsakovrstno surovo usnje v izdelovanje in se izdela tudi na najcenejši in najsolidnejSi način. Čevljarjem, kateri obiskujejo sejma, se priporoča vsakovrstno progasto (genarbt) in gladko usnje, posebno oglavi, kakor tudi izvrstni odpadki od podplatov. Samo majhen poskus zadostuje, da se prepriča kupec o izvrstni kakovosti blaga. Ravnotam se kupuje tudi po dnevnih cenah vsakovrstno surovo usnje, to je vsakovrstne kože, kakor goveje, telečje, ovčje, svinjske in pesje in sicer suhe ali pa tudi sveže (frišne). Kupuje se tudi smrekova skorja cela ali pa zdrobljena, nadalje jezica (Knopper) in sicer v vsaki množini in za najvišje gotovo plačilo. 92 Lovske puške vseh zistemov, znani najboljši izdelki, najvestnejše pre-skušene, priporoča Peter Wernig ces kr. dvorni puškar v Borovljah na Koroškem (Ferlach, Karnten). 8 Ceniki se dopošljejo zasteaj in poštnine prosto. i s Vsakovrstno prekajeno (zelhano) meso, najfinejše klobase, vedno sveže (frišno) blago, priporoča po naj- žji ceni J. Luttenberger, mesar v Ptuju. Zunanja naročila odpravijo se vestno in hitro! s*5 i p -10 RT Ohranitev zdravega ^C ŽELODCA*--' v tiči največ" v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno, iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbuja-jojece in prebavljenje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zopernega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za žHndee iz lekarne B. Fr&gnerja v Pragi. Vi steklenice 1 krono, cela steklenica 2 kroni. SVARILO! *r**' ***** embalaže imajo po-------—— stavno deponovano varstveno 1 ffnatnko. Glavna zaloga B. FRAGNER-JA, c in *r. dforaega dobavitelja „pri črnem orla'', Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice 203. IG? Po poŠti razpošilja se vsak dan. "W Proti vpoSiljatvi K 2-56 se posije velika steklenica in za K 150 | mala steklenica na vse postaje avstro-ogerake monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrsk _M\ Ptuju dobi ?e v lekarni! gospoda Ig. Uehrbalka. «■■ n. i m* Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše pestavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi itd. po zahtevi takoj razžaga Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in epahati i. t. d. s« 135 Iz juga Zaloga piva iz Šteinfelda. Vsakovrstne mirenalne vode. RIž, moka, sladkor, kava y Vsakovrstna semena, za katera se jamči, da se bodejo izkhla, kakor semena za zelenjavo, za cvetljice, vsakovrstna vrtna semena, semena za polje in travnike priporoča po najnižjih cenah JOS. KASHMIR zalogaspMerijskegamalerijalnpgaMagain semen v Ptuju zraven »Štajerca." Ravnotam se kupujejo tudi sveža (friSna) jajca, surovo maslo (puter), sir, vrhje, sploh vsakovrstni deželni pridelki in se plačujejo za nje najvišje dnevne cene. 1*1 F3'R s-g ° fit '£." O cr-» »S O 3 o> Čaj (tee) rum Portland-cement, ter karbolinejum, rafija, gumi, vitriol, žveplo lil E V ptujskem mestnem soparno kopališču se dobijo odsihmal kopele S hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik ob '.JI. uri predpoldan za 60 vin. (30 krajcarjev). 376 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča. (Pettauer Badeanstalt). Živinski sejmi v Marik V Mariboru ae vršita na t nalašč za to nem prostoru (Helling) vaški mesec po dva sejma. Prvi vsako drugo sredo drugi vsako četrto srd v meseca. Prodajalci in kupci se vabijo k teh sejmov. Oblastno dovoljena pis; 193 za vojaške zadeve (Albin ScJ ,.le na Dunaju" XVIL.Hauptstrasse 67. zvedenske pojasi svetovanja v vsih vojaških zadevah k naboru zvezanih,; služečih rezervnih castnikovJnmoSIva. Vložba vseh vojnoj zadevajočih vlog, namestenje vojaških godcev, sprejem t! odgojevalne zavode itd. — Prospekt zastonj in postnine| Gumij za trsje cepiti najfinejge in najboljše vrste, letošnjega udi dalje cevi iz gumija za škropilnice proti pen in take za pretakanje vina in piva, kakor t kovrstne drage izdelke if gumija pri] debelo in drobno brata Slawitsch, trgovca v Tovarna za poljedelske si C. Prosch-a v Celovi priporoča izboljšane vit ale (Gf mlatil: z najnovejšimi (lagerji), lahko Dalje Stroje Zl! nloo delati, trljerje in milne za iN Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo prosto. Praoaja se tudi na obroke. Ceniki se poftiljajo poštnine; zastonj. Vozičke za otri v katerih lahko otrok sedi, pa tudi takeij imata vedno v zalogi in priporoma] Brata Slawitsch v Cena: 12,16,20,80, 36 do 401 VoziCki so lično in močno izdelani, cm jako nizka. Pismenim narofiilarn se total tedajatelj ia odgovorni urednik; Janez Dreveniek. Tisk: W. Blank« v