------    377    ------
Pisma slovenskega turista.
III.
Imel sem   nekdaj   nemškeg:a   profesorja,   ki  je   bil še mlad pa   sila   učen   gorak  jezikoslovec;   vsaki yB in 'acu^  v kterem pisatelju si bodi, ti je vedli razložiti do pičice.   Bil je doma „au8 dem Reich" blizo tevtoburskega gojzda,   kar ga je z neizrekljivim ponosom navdajalo. ISoc in dan mu je sel Armini po ^lavi in če se ne motim , ravno tadaj, ko je imel nalogo, pri nas na Slovenskem kulturo sejati, izdeloval je preimenltno delo: koliko sežnjev dolg; je bil Arminjev kol in koliko širok, dalje pa še rešiti za^onetko: a!i je bil Armini   v tisti   znameniti   bitvi   v   volčji   ali  medvedovi koži ? Ker je pa bil tudi strašen sovražnik slovenstva, bilo mu je tern v peti,   da ravno   proti  jadranskemu morju,   na   j^sta-ronemski''    zemlji   Sloveni    stanujejo.     Ogledoval   je   naše kraje,   pa   nič mu   ni   bilo   po volji;   ako bi   blejsko jezero bilo v Hessen-Darmstadt-u, Bohinj s Triglavom v Branden-burgu itd.,   stavim,   da bi bil spisal o njih debelo brošuro; al tu med —  — pomerdal je in zmajal z ramami. Samo v eni reči, je rekel, nismo Slovenci, posebno pa Gorenci, čisto zadnji:  vaše   zale   Gorenke   se  prekosijo   hčere   Thusnelde. Kadar se je učeni mož  v ta predmet zamaknil,  je čedalje bolj navdušen prihajal,   in v svojem pretresovanji  od Siske proti Triglavu se pomikovaje, je zgrabil večkrat kupico vina in terkal tako ognjeno na zdravje naših deklet,   da sem se včasih bal,   da bi  ljubljanskim glažarjem ne zmanjkalo kozarcev. Po pravici ti povem, dragi bravec, o tej zadevi sva se z nemškim  profesorjem vedno   vjemala.    Letos pri  birmi v Radoljci sem pa še posebno   vidil,   kako pravično je bilo profesorjevo   navdušenje   za   naše   dekleta.    Ko veliki   zvon zazvoni, se vstopim za  vogal in sem z  radostjo ogledoval, kako  nježno so Gorenke   v cerkev   stopale,   ali   bolje reči, fitopkale. Lepo rašene imajo večidel tamne oči, ktere vedno enmalo   rosijo   in   se   pri   naglem   pogledu zasvetijo,   kakor
blisk; ako so pa modre, imajo spet izrek take nježnosti in boječnosti, da so gotovo nemškemu profesorju Gothctovo Doroteo pred oči stavile. In kako lepo jim krinoline stoje! Pa a propos: krinoline, ne ustraši se preveč, dragi bravec, kakor pošten Slovenec, da skoraj vse Gorenke — kar je lepih „unisono" — krinoline, in včasih sila šopirne nosijo. Iz vseh krajev, po časnikih, s prižnice, v pogovorih itd. se pušice na krinoline spušajo; tudi ve ^Novice" ste „obroče'' že večkrat ostro pretresale; pa, to — ne zamerite mi — je le možka nevoštjivost; ako mi nosimo po angležki šegi še več kot na pol preširoke hlače in paletote in burnuse, da bi lahko dva in tri take pod se vzel, zakaj bi ženskam ne privošili krinolin? Meni so krinoline vedno iz-verstno dopadle; vidši pa naše krasne Gorenke v „obročih'^, sem se tako za nje unel, da terdim: kar je jed brez soli, klasje brez zerna, je lepa ženska brez krinoline! Posmehn-vavci krinoline, le mislite si enkrat naše dame brez obročev! to bi se jim še le smejali!'«^) Pa mi reče morebiti kdo: ^Krinolina ni narodna obleka, tedaj pod klop ž njo.^ Jaz nikoli nisem narodnosti v irhastih hlačah, snrki ali v fir-nažasti raareli iskal, ampak zmiraj šego zagovarjal, ki je najlepša in priličneja, bodi si že francozka, severno-ameri-kanska ali švabska. Vendar pravica komur pravica gre — peče naših Gorenk so pa tudi tako prilične ali po francozko rečeno, tako koket, da se klobuki naših oroslank v ljubljanskem „šternaleu'' skrijejo pred njimi kakor češminje proti košati lipi. Al pečo lepolično zavezati znati, je velika umetnost, ki se je tudi najlepša Gorenka v enem dnevu ne nauči. To more umeti gube tako napraviti, kakor so to reč starorimski gizdalini razumeli, kadar so se šli na forum razkazovat. — Pa kam so turista zapeljale krinoline ia peče naših Gorenk! Da! naših zalih Gorenk, al najlepša med Gorenkami je Katerca Begunjka; do pesnika me je navdušila; pa ne boj se, dragi bravec, da bi ti kakošen sonet podal; lahko, da kakošen pevec ,jVom Fach" na me pade — gorje mi potlej!
„Slišite! voz že eno uro čaka; zadnji čas je, da odrinemo, ako hočemo danes še iz Radoljce naprej; kam ste tako zamaknjeni?'' — mi reče voznik, ki že ves nejevoljen odhoda čaka. Hajd na voz in naglo smo derdrali v dolino proti savskemu mostu in naprej po novi cesti v Kamnogo-gorico in Kropo. — Nove ceste, to so tudi važen, sila važen predmet za turista, pa hočem to reč pozneje omeniti, ko bodem o Notranjskem govoril.
Kakor je znano, se v Kamnogorico iz Radoljce v eni uri pride. Kamnagorica bi rekel, je predterg Krope; tu ti kladva ropotajo, da je kaj! Ka mnagor i ca je rojstni kraj našega slavnega dr. To man-a, za kterega voljo tudi v vsakem kotu „Prešo" najdeš, menda zato, da Kamničanji vsacih 14 dni kaj več od ^Tomanije" slišijo, ktera ima „per conseguentiam rerum naturae" v Kamnigorici zibelko. O Kamnigorici bi se dalo marsikaj pisati, da pivo (ol) kuhajo, kakor kane, itd., al „Preša" mi je s „Slovenencon-gressom in Veldes" tako zlo želodec pokvarila, da nisem mogel prav razločiti, ali je njih fabrikat dober ali ne.
V pol uri si v Kropi. To ti je terg, ki ima najlepši prozor na svetu, ker se zmiraj v nebesa gleda. Slovela je Kropa že leta 1848 zavoljo narodnega duha in postavili so takrat kovači na velikem prostoru narodno bandero, kte-remu sta bila počasi le dež in veter kos. Pa ,,tempora mu-tantur et nos in illis" — zdaj ste v Kropi dve politične stranke: ^ciskropiška" in „tran8kropiška" ali drugač rečeno: na levi kropiškega potoka je narodna, na desni pa teržiška. Kakor hočeta na Hervaškem Erdody in Jankovič, da bi bila Hervatska le pritislej Magjarskega, cikajo desni Kro-parji v kranjski Manchester — vulgo Teržič — ker so sami tako tudi enmalo Manchesterjani; saj černega prahu človek
*) Dovolite nam, dragi, leto dodati: Kadar bo moda spet vpeljala tesno in ozko obleko, se bomo pa smejali krinolinam.       Vr.
kmalo toliko na srajco dobi, kakor v aris^ležkem Manchestra. Tudi se lahko človek kmalo znajde, pri kteri stranki da je, ker na desni vidiš   napis   terde^a slovenske;^a imena že ne vem, 8 koliko grS:&e "a koncu. V^saki Teržičan, navdan pravega manchesterske^a   duha,   pridši   na desni stran Krope, se   moro   zag:ledavši   taki   napis,   brumno   prikloniti   kakor Arabec grede proti Meki,   in izdihniti:   Allah,   Allah   pod-Ijubelski, hvalen bodi! ker pripeljal si me po svoji neskončni modrosti „unter unsere Leut''.  Sicer je pa leva stran Krope močneja, ker je po veliki večini Kropa narodna, kakor malo kteri kraj na Slovenskem.  Kroparji so bistre ;»:iavice in kaj marljivo slovenske časnike prebirajo.    Rekel bi,   da kar so Kibenčaui na Dolenskem, so Kroparji na Gorenskem; kakor jo Ribenčani v govoru bolj  na pevsko zavijajo, jo Kroparji prav  jekleno  terdo   režejo.    Ribenčani   u   na   francozki   ii vlečejo, Kroparji ti pa r na tako terdo vižo zgovarjajo, da se misliš včasih v drusni samih Parižanov.   Kroparski ,,ko-lači^^ so ti   na Gorenskem   k vsaki burki pritisnjeni,   kakor rajbenskl ^rajščetarji'*, ali kakor Rajbenčan z ^rajsčeti^, ti Kropar s svojimi  „čveči"  — vulgo žeblji  — vse Slovensko in llervaško  prekorači,   veliko zve, pa še več povedati  ve. Je bistroumne glave, poln burk in  ti kakor Ribenčan včasih tako zasoli,   da se   moraš   kar   za   ušesi   popraskati.    Kro-penčanji  imajo   med   sabo   dva   originala   prav   svoje   baze: Vodiškega Luka   in   Rausmanovega Načeta.   —   Mnogokrat vidiš na dclapust   ali   ob   prazniku  na velikem tergu veliko tropo   Kropenčanov   in   v sredi   med njimi   na   kaki  podertii moža stati, ki jim s povzdignenim glasom govori in zraven tudi klasično   agira.    Pridigoval   jim   je   ravno,   ko   zraven pridem ,   da   od   popotovanja znanih   dveh  jogrov v Emavs. Drastične primere je delal, rekoč: „To je ravno tako, kakor da  bi dva   kovača   popotvala   iz Krope čez  Podnart in tako na   večer   k   Sparovcu   (^znana kerčma   na   Gorenskem)   na Posavec dospela" itd.    Prišel je počasi v tako ekstazo,   da bi   bil   najbolj   terde   grešnike   in   grešnice   do   solz   ganil. Govoril bi ti   od   mraka   do   zora in to   vse   za   „en frakelj žganjča!"  Nekdaj je bil pred  na  vodiški  planini nad  Kropo pastir, zatoraj  mu pravijo vodiški Luka.    V^eiikrat so mu duhovni gospodje tako počenjanje prepovedali, in ga za več dni v samotno izbico v Radoljco poslali, da bi  trii sam sebi pridigoval;   ali kakor  ,,!Martiu   v Zagreb   in Martin iz Zagreba",   tako Luka v Radoljco   in Luka iz Radoljce ,   ver-nivši se zmiraj   svoj oder,  svoj   publikum   in svoj zaslužek najde. Al Luka je samo govornik, ljudje pa tudi radi včasih kakošno   pesem   zapeti   slišijo,   ktero jim  Rausmanov Nace, enak staremu   čmerlu,   zabrenči.    Nace  je   že star čez 70 let,   tak   hrust   kakor   planinsk   medved,   ker   se   še ne ve ^ spomniti, da bi bil kterikrat v svojem življenju bolan.   Hodi zmiraj bos in spi na goleh tleh; kar dobi, premeni v žganjče; nič mu  ni ostalo kakor špehasta gosposka kapa, sila povaljane stare soldaško hlače  in   kamižola,   ki  jo   je po stricu podedval.   Naravoslovci terdijo, da ima tič strus najterdneji želodec, da vse podavi,   kar   mu   pod   kljun pride,   magari železo. Al  v  tej kreposti ti je proti Nacetu   le mojsterskaza proti nedosegljivo izurjenemu  virtuozu.    Kakor bi copral, je v nekterih   minutah   spred Načeta   zginilo:   hlebec   belega, hlebec ajdovega  kruha, bedro svinine, nekaj  klobas itd.   Po vsem   tem   je   to   zmes   z  merico   j,žganjča"   poplahnil in s takim  basom alelujo zabrenčal, da bi se Lablache  pred njim vstrašil.    Tudi njemu kakor Lukatu   je  bilo nespodobno  po-pevanje   že večkrat prepovedano,   al vse zastonj;   kakor je želodec njegov nasitljiv,   tako  je   gerlo   njegovo   zmiraj za pesem pripravljeno, ako ga le  žganjče namoči.
Valt. Zamik.
-----     378   -----