296. številka. Ljubljana, vtorek 24. decembra. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
WMMa v itak dan r»->mtato     km m.„       , .....        ;, ,0i;.  r    ^olti proieinaft a* ». v ■ ki u - ogei ip a o uetei« ca ceio letu 10 ^id., ta pin lota b gL,
ta četrt leta 4 gid. — Za LjsbijSaS  c>stt» paa$*nja na dom *a OtVo loto 18 gid., ta oeui leU 3 gUL. 30 ki., as en inoeec 1        10 ki.   Za pofiiijanj«- ra Jon* 80 računa 10 kr. sa aieaoo, 80 fcr. i* eotrt leta! — Za ;ajo deiele toliko 7eo, kolikor poštnina iznaša — Za gospode učitelje na Ijudakih iolahin za lijake velja zniftana cena in sicer   Si LjSbljaiiO ta rtotrt Ur* i gid. 50 kr.. po poiti prejeman sa čotrt leta 3 gld. — Za oznanila »o pladnje od detirisiopue petit-vrste 6 kr., Če ae izmisli onkraf tiska. 5 kr., če m dvakrat in 4 kr. će se tri- ali večkrat tiaka. Dopiil na] io izvole frankirati.     Bokopiri ae ne vračajo. -   " ■ od p :• i«v .» le v Linbliani v Franc Kolinanovej biči I*. 3 „gledaliika stolbau. |Opr avn iitjvo, na katero naj se blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, otnanila, t. j. adni^istrativne '•h^i. )e v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Narodni uradniki.
Iz Notranjskega se nam piše sledeče, celo resnično in uvaženja ter prevdarka vredno pismo:
.O priliki, ko je neka občina na Notranjskem volila dr. Bleivveisa častnim obča Dom, bil je govor o napredovanji Blovenske ideje in o ravnopravnosti slovenskega jezika; o poslednjem se je nekdo izrazil takole: .Uradniki našega okrajnega sodstva so Slovenci, znajo slovenski, štejejo se mej narodnjake, in — vendar nas le z nem ščino pitajo, izvzemši davkarske plačilne naloge. Ako dobiš povabilo v sod d ko pisarnico, ako se s to boj nareja zapisnik, ako dobiš kakoršno koli rešitev ali razsodbo, vse je nemško, — premda se vse obravnave v slovenskem jeziku vrše."
To je žalostno. Predstojnik dotičnega sodstva je bil večkrat v slovenskih časnikih imenovan „občepriljubljen, mnogospoštovan sodnik". Naj bode preverjen, da bode še trikrat bolj priljubljen, in trikrat bolj spoštovan, ako bo skrbel, da bo slovenskoj stranki slo vensko piše.
Razloga nemško uredovati nij najmanjšega. Mej uradniki nij nobednega Nemca, in mej strankami v celem okraji samo jed neg a poznam, in še ta zna slovenski. —
Uradniki nam po mojih mislih v narod nem oziiu le s tem koristiti morejo, da ravnopravnost slovenščine spoštujejo; ovo jih političnih pravic, n. pr. pravico volitve ne rabijo, in ako jo, rabijo jo nam — na sproti. — Brez zamere gg. narodni uradniki!" * *
Metek«
Sveti večer.
O katoliške) cerkvi se mora reči, da je, kakor nobedaa druga cerkev, vedela naravo uporabiti, ter praznike njene postaviti v čase, kadar narava kak Bvetec svoj obhaja. Mala žerjavica poezije živi v vsakem človeškem srcu, in kot ud te narave je človek tej na ravi podvržen, in če narava z ljubim zelenjem spomladi svoj najlepši praznik jiraznuje, je tudi človeško Brce bolj praznično razpoloženo, in v takih trenotkih zalesketa dijamant po ezije v njem, in to je katoliška cerkev dobro uporabiti vedla.
Pa ne samo prebudeča se, zeleneča na rava odkriva pepel raz žerjavice poezije v človeškem srcu, tudi tedaj, kauar narava pod belo odejo odpočiva, ter se za novo življenje in delo krepča, tudi tedaj je ta narava včasih posebno lepa, in tudi tedaj vabi svojega otroka, človeka na svoje oprsje, prijavša se mu kot lepa žena v spanju.   Da, lepa žena v spanji
Kar velja g. dopisniku za okraj na Notranjskem, katerega ima v mislih, to velja tudi za druge okraje in druge sodnike in druge adjunkte. Uže je mlajšega naraščaja mej sodstvom dovolj, ki zna naš domaČ jezik, ki ga tudi ljubi m spoštuje. Temu mlajšemu narodnemu naraščaju pač sme slovenski narod priti s prošnjo: „malo terjamo od vas, a vsaj to malo izpolnujte, sinovi moji; vi veste in znate, kateri paragrafi in katere višje naredbe vam dovoljujejo in ukazujejo, kar največ se da v narodnem jeziku narodu uradovati, in tako res koristiti narodu in justiciji ali administraciji Zakaj tega činite?!
Vemo in razumemo, da v denašnjih raz merah naši narodni uradniki, ki bo iz njega vzrasli in so mu pošteno sinovsko ljubezen ohranili v svojem srci, ne morejo te ljubezni t »ko kazati, katter drugi, popolnem neodvisni možje. Zatorej j>a nij preveč, Če jih narod prosi, naj gledajo, da bodo storili vaaj to, kar smejo in morejo. Sloveusko uradovanje, vsaj nekoliko, dosti bi storilo za utrdbo narodne .slovenske zavesti, katera je dozdaj najbolj s tem trpela, ker je naš kmet videl, da njegov jezik v kaneelijskih spisih itd. ne velja! Dajte mu naš jezik, in dali boste mnogo.
Politični razgled.
V Liubljan 23. decembra. MM»*£avni xtxn- je sklenil, predno je na boZičue praznike šel, da ima vojaška ali brambena postava, po katerej imamo 800.000 vojbkov, še za eno leto dalje veljavo. Pri tej priliki je minister llorst ZHgovarjal vojsko na sproti onim ustavovercem, ki so terjali manjšo
je narava v jasnej zimskej noči, na sveti večer! Vse je tako tiho, iu pod modrim baldahinom, pretkanim s tisoč in tisoč briljan-tov, v svitu ponočue mesečne luči spava mirno narava. Bledo belo je njeno lice in okolo tega bledega lica razlivajo se temni smrekovine la^je, in milijon manjših iu veijih srebrnih iglic se sveti izmej teh las. In v tej svetej uoči pojejo z daleč spečej naravi mir, sladki mir iako milo uoneči zvonovi, m človek hodi ven v spalnico svoje matere gledat jo v kra soti spuuja, m kakor da bi se ogibal, jo iz spanja predramiti, je tudi on miren.
Miren je človek to noč: mehko čutje uiu vstaja v prsih; vsun ljudem bi rad ustregel Jcdtn las vzame is glave matere narave, do-niuv ga nese in sredi hiše ga postavi iu uauj ubeša kar premore deues tako radodarna roka, da tiho veselje svojim malim napravi. Mlado in starejto je ta večer veselo, tiho ve seio, in o polnoči bledijo starejši deues posebno lepo uglađenoj godbi na stolpu domače cerkve, iu boni mraz še tako jak, k poluauč nicam gre, kar more.
vojsko, ker je denarno nemogoče toliko na leto za njo trositi kakor do zdaj. Minister je dejal, da je svetovni položaj denes tak, da more Avstrija vsak čas v boj za svoje bitje zapletena biti, zatorej ne more svoje vojske zmanjšati. Mariborski glasoviti Se i dl, ki je pri volitvi zmagal le z vladno pomočjo in milostjo, je govoril tu proti vladi, nasvetovaje, naj se cela reč odloži, in njega so podpirali vsi prusijan8ki Nemci, katerim bi bilo ljubo, da bi Avstrija ne imela nič vojske, da bi potem po želji Schonererja požrešna, dežel hikonin" Nemčija prišla, kadar bi se jej ugodno zdelo po nemške kronovine avstrijske.
Na konci seje je predsednik Iteclibauer bral telegram občine Zvvetl, ki protestira zoper rek Schonererjev, da prebivalstvo želi prusko postati. A poslanecSchbnerer vstane iu reče: „ Jaz bi mogel prav mnogo a d* res naznaniti, ki pritrj ujejo temu, kar sem govoril. Jaz sem priprav-ljenzunajzbornicevsacemupoBlancu to dokazati in odgovor dajati, če ne ver-jime mojim besedam." —
Vnuitje dritave.
Ruski minister-rezident, državni svetnik Jonin je črnogorskemu knezu izročil telegram kneza Gorčakovega, ki pravi, da je zdaj upanje, da bode porta kmalu izročila one kraje v Albaniji, katere je berlinski dogovor odločil Črnej gori.
Iz M>eterburya bo telegrafuje: „Pra-viteljski Vestnik" poroča: V četrtek se je zbralo pred stanovanjem ministra za promet sto študentov inženorske Šole, da bi neko prošnjo oddali. Minister je poklical tri študente, razložil jim nezakonitost njih koraka, in na to so se študentje razšli.
Najveljavnejši vodje atbantke lige so na shodu v Prizrenu sklenili 6. decembra, da ne pošljejo 10.000 vojakov v Macedonijo, kakor je to turška vlada terjala, a da bodo zahtevali Albanijo svobodno,  avtonomno in
Te polunočnice posebno ugajajo slovanskemu človeku. V svetej tihoti te zimske poluuoči je sploh mehki značaj Slovana še mejkejši, in njemu ratar ju, ki je le prav doma v ljubej naravi, deues vstaja v srcu plamen poezije; v cerkvi pri polunočnicah je deues veliko bolj pobožen, v denes toliko gorkej molitvici pod vpljivom razsvetljenega svetišča in glasov človeških, orgelj in zvonov, prazuuje trenutek, katerega uživa pesnik, ako ukrene v dom svoje boginje — poezije. — Pri polunočnicah rad gledam naše ljudi. Nij to ljudstvo, ki se treijalsko v svetišču pri-klonjeva; v tihej pobožnoatl pozdravlja rojstvo onega, ki mu je užgal luč, ki mu sveti tja v kraje, boljše k:aje nad zvezdami.
llekel sem, da božičui čas človeško srce mirno, gostoljubno, radodarno stori. Pridi v tem času v nuših krajih kamor ti drago, povsod se ti postreže, vse ti je odprto, hram in omara, in ubogi potovajoči razdrapaoi rokodelec je v slovenskoj hiši tako dobro Bprejet, kakor človek v boljšej Buknji. Božič je, polna je Še kasta, polni bo Bodi, in ti „vandrovc"
tako neodvisno kakor bode Bolgarija. „Mi nećemo dalje Bužnji biti, mi poživljamo vse Albance, da na to delajo, da se naš narod iz politično narodnega spanja vzbudi, da bode naša dežela svobodna," pravijo.
Angleške „Times" so izvedele iz #'#/#'-f>oj>#y«f 20. dec, da je knez Dondukov-Korzakov izdal okrožnico, v katerej se vsem ruskim uradnikom naroča, naj pomagajo finan Čnej upravi, kakor jo je vzhodnje-rumeli|ska evropska komisija postavila, in naj bolgarskemu ljudstvu dopovedujejo, da je konusi |a le za njegovo blagost delujoča.
Oficijalen anglešk telegram iz Kalkute po roča: Cavagnari potrjuje, da je <t/>/«*### hi emir iz Kabula bežal v Turkestan. Jakub-kan je svoboden, in je bil v Kabulu puščen Emir je v Kabulu bil izgubil skoro vso veljavo, vo jaki so pobegavali.
m?ra»9COfki republikanski senatorji so izdali proglas na volilce, v katerem naglašajo, da protivniki republike še nijso razoroženi, in da bodo francoski senatorski volilci imeli 5. januarja 1879 b bvojo volitvijo odločiti za republiko.
V italijansleef zbonrci je 20 dec. naznanil Depretis novo sestavljeno ministerstvo in dejal, da popolnega programa ne more še razviti, nekatere točke so: vzdrževanje javnega reda z ostrim uporabljenjem postav, predloge o zidanji železnic, odpravo mlinskega davka, skušnje zravnanja deficita v budgetu, obširna volilna reforma. — Zbornica je potem budget za dva meseca dovolila.
Dop
INI.
Iz <*orlce 20. dec. [Izviren dopis.] Pravi prebrisani sleparji so te dui stali pred porotniki: igralci, ki so znali prav umetno naše kmete na limanice loviti. Ko so zvedeli, da je ta ali oni kmet prišel v mesto po vino ali po žito, hajd za njim: ta ima novce. Delo so delili. Jeden je šel pred njim, drugi za njim, prvi je spustil na tla svojo denarnico, in priskočil je takoj njegov kolega, ter jo pobral v pričo dotičnega kmeta; podavši jo onemu, ki jo je nalašč na tla spustil, povabil ga je ta na par litrov vina, in ker bi bil (tako sta tička ra čunila) utegnil tudi kmet najti denar, moral je tudi on ž njima na kozarec vina. In kmet je Sel. V krčmi bo reveža kmeta napojili, in tu 80 tudi uže drugi pseudoigralci igrali kvarie; primorali so ga počasi, da je tudi on srečo poskusil, od kraja je dobil, a nazadnje je šel vedno gol, in brez krajcarja od mize, ker bili
so ti sleparji mej Boboj porazumljeni. Tako so slepar ili cela štiri leta, če tudi sta „Sočau in „Slovenski Narod" večkrat svarila naše gor-jane pred temi lopovi. Zdaj so vendar obsojeni: Jeden na G let, drugi na 5Va, tretji na 5, četrti na 4, peti na 2 Vi in šesti na l1 , leto teške ječe.
Naš šior „Iaouso" je pred ne davnim rekel, da ne pozna črk „ž—š" a kadar je kak hudodelec slovenskega imena, takoj najde ve jico nad z, češ, da svetu pokaže, da je bil omenjeni slovenskega, a ne laškega rodu a tiho ter nesramno zamolči, da so bili mej šestorico trije sleparji Italijani obsojeni zapustiti avstrijsko deželo.
Vaš dopisnik vpraša z dvojima „? ?" kako je to mogoče, da je oni glasoviti italijanisimo Tabaj ušel iz zapora. Mala storjica je ob kratkem ta le: ponarejeni ključ je bil skovan v laškem Vidmu, iz Vidma je bila poslana ekvi-paža, katera je uže tri dni čakala ob istej uri v ulici, in v nedeljo popAludoe je ušel glavni kos „comiteta d'azztone", ter kakor piše v videmškem časniku, bil tam z navdušenjem sprejet. Zahvaljuje se tudi v „Giornale d'Udine" ključarju in trem drugim kompanjonom za srečno rešitev.
Sploh se pri nas posebno v Gorici malo ozir jemlje na zvestega Slovenca. To se je videlo tudi pri obravnavi z onimi sleparji. Vse je bilo italijansko. Ali ker opeharjeni kmetje nijso laško znali, bil je Lah za tolmača, prevajal je dialog mej slovenskimi kmeti in laškimi sleparji; a kako dobro slovenščino ra zume, kHŽa to, da je Judovsko kavarno" pre vel v .Csffe d'Idria" ....
Domače stvari.
— (Vreme in Ljubljana.) Ker je zopet pomrznilo, možno je vsaj po naših ulicah hoditi. Vendar je občna pritožba, da magistrat slabo skrbi za odpravo snega in so drge iz ulic. Vse se dela nekako počasno, ka kor da bi se ne delalo rado. A znano je, da počasno, leno in kasno delo zmirom več stroš kov stane, nego brzo.
— (Dunajski listi) od nedelje pri našajo zanimiv dopis Waserjev našemu poslancu g. Pfeiferju in še zanimivejši odpis Pfeiferjev s katerim on temeljito pobije Waserjevo ne
opravičeno terjatev, naj Pfeifer opraviči neko trditev v svojem državno-zborskem govoru zoper administrativne uradnike. Celo stvar pri" občimo jutri.
— (Povodenj.) Valed zadnjega deževja je ljubljansko močvirje zopet pod vodo. Tudi iz Notranjskega poročajo o novih povodnjah.
— (Odlikovanje.) Orden železne krone tretjega reda je dobil major pl. Klobus v 19. lovskem bataljonu ; vojaški zaslužni križ stotniki : Hugo Bnlzano, Alojz Pavliczek, A. Hil-ber, lejtenant Fedor Bamberg; zlati zaslužni križec 8 krono je dobil polkovni zdravnik dr. Janez Šifrer.
— (Ceaar) j?» daroval pogorelcera T Nadanjem selu na Notranjskem 300 gold.
— (Naš dežel a n P. v. Radics) je izdal v založbi Hermana Foltza v Le i p ci ga 200 stranii ob!irno knjigo „Anastasius Grflrj, Verscbollpnes und Vergilbtes aus desnen L«3-ben und Wirken." Kakor v vseh svojih Bpish, tako se gospod Radics tudi v tej knjigi rad in pri vsakej danej priliki ozira in Nemcem razlaga razmere in zgodovino naše slovensko literature, za kar mu hvaležni bodimo. Is tega uzroka bode to Radičevo knjigo tudi tisti s pridom in interesom bral, ki sicer o Anaata8ius Griiiovem pesniškem geniji nema tako velicih roislij kot prijatelji njegovi.
— (Odbor postonjske Čitalnice) uljudno vabi k občnemu zboru vse gospode ude, kateri bo 24. decembra ob 5. uri popo« lulne v čitilničnej dvorani. Program je sle* leči: 1. Govor predsednikov. 2. Poročilo taj-nikovo. 3. Predloženje računov po blagajnika. 4. Za leto 1879. volitev predsednika, tajnika, blagajnika in odbora. P. n. gospodje udje naj izvolijo v obilnem številu občnega zbora ude-žiti se.
— (Vranska narodna čitalnica) napravi dne 29. decembra t. 1. ob 6 uri zvečer občni zbor. Dnevni red je: 1. Predlaganje društvenega računa. 2 Volitev odbora. Potem tombola. K temu zboru vabi najuljudneje vse ude odbor.
— (V Z a g o r j u) bode soar<ja dne 26. decembra t. 1. točno ob 4l/a uri zvečer v Ste-novičevej gostilni na korist ljudskih šol v Zagorskih Toplicah, v Zagorji in v Šmartnem pri Litiji. Vstopnina je 1 gold.   Večji darovi
bi v mojej hiši stradal! Ne, tega ne premore pošten Sloven! Videl sem v tem času v boli šili hišah srednjega našega stanu take „van drovce" pri gospodskoj mizi sedeti, in zraven tudi družino, dekle in hlapce.  Ta čas je naš mož gostoljuben do zapravljivosti. Praznično mu je  razpoložje  in miroljubno,  in to je krasna tudi v svojem spanju, narava na sveti večer storila. — In to posebno lehko ta večer opazuješ v krogu učeče se naše mladeži. V tujini biva naš dijak, kjer se redkokrat ka teri v kakej familiji domačega storiti more; vsaka družina je le rada sama, in familijarno življenje mu je potrebno. Stvorijo si tedaj ti naši  vseučiliščniki svoje društvo  in  „ Bveti večer" se praznuje v „Sloveniii", v „Triglavu" lepo,   prelepo.   O debatiranju  nij  govoriti; denes imajo pevci besedo in najljubkejše naše melodije Be popevajo, domovini se prav toplo nazdravlja, onej domovini, ki denes domišljijo našega moža tako močno jemlje v zakup, in „bodi zdrava domovina, mili moj slovensk kraj" doni v mogočnem koru po sobani. Iu ko je kapljica srce in glavo dobro razgrela se napravijo polunočnice. S—c.
Prvotni uzroki anglesko-afganske ' vojske.
(Konuc.*)
Tajno je v  resnici poslal kan Kelatski jednega poslanca k svojemu  sosedu, emiru Kabulskemu. Ta ga sprejme v privatnoj avdi-jenci.  Mej tem se je pa iz Simle, stolice an gleškega vice kralja, uže drugo angleško poslaništvo v Kelat odposlalo. To bi moralo pregovoriti kana,  da bi angleškega vice-kralja pohodil.  Ta je namreč nameraval potovati v Sind,  in želel je pri tej priliki s kanom se Rniti, da bi z njim dogovore z nova pričel. Pokazalo se je, da je misija majorja Sandemana tolikanj izpodletela, da se je moralo prav od početka zopet začeti.   Vice-kralj je dospel v Jokokad 7. decembra 187G. leta. Kan Kelatsk prišel je tudi tja, a v njegovem spremstvu je bilo 200 mož z dvema kanonoma, katerim je ukazoval kapiten Villier.   Sem  bo prišli tudi vsi serdari, tudi oni, ki so se zadnjega upora udeležili.   Dae 8. decembra sta se kan in
I      *) Glej Stov. 294.
vice kralj drug druzega pohodila, in sklenilo se je, da bode vse prepire mej kanom in serdari indijska vlada ra/.sojevala. Major Sande-man poslal se je pa meseca februarja 1877.1. v Kelat za političnega agenta. Angleške sub-tidije bo kanu zopet jele dohajati, a ostali 80 za to angleški vojaki delom v Kelatu, delom v Kveti (Quettah).   Slednjo važno strategično tor-ko, ki je tako rekoč tfite de pont Bolan-skega klanca,  zasedla  je peška kolona 300 mož.  Konjica pa se je nastavila v Mitri, de opazuje pogorje Mursko.  Takoj potem 80 pa inženirji pričeli svoje delo; ukazano bilo jim namreč, napraviti železuico skozi sotesko Bo-lansko.   Ob jednem  Be je nameravalo z železnico zvezati Sukur, ob reki Iodus, in Dadar, da bi prišlo  mesto Kveta z indijskimi železnicami v dotiko.   V to Bvrho so Angleži postavili tudi telegraf mej Kveto in Jokokadom. Četam v Jokokadu in Kveti ukazoval je neposredno major Sandeman, ki je bival, kakor uže omenjemo, v Kelatu.
Na ta način je bilo vojaško zasedenje Kvete fait accompli. Vsled nove pogodbe se je kanat Kelatski kot odvisna država carice
se hvaležno sprejmo. Na programu je razen več nemških pesnij, tudi Bledeče: Nedved. „Ne skrivaj ljubezni". Neđveđ. „Kranjska dežela." Poje gosp. Medic. Nedveđ. „Pozdrav ljam te, gorenska stran". Peterospev: gg. Ra-zinger, Žumer, Medic, Maier, Bele. „Trio" za gOBli, cello in glasovir. Igrajo gospodje Ko bera, Plhak in ValetinČič. J. Meyerbeer, pot pcurri iz opere „ Robert le diable", igra na ■Citrah g. Rob. Ravnikar. Boildieu, „Cvetka", Razinger, Žumer, Medic in Maier. To izvršitvi programa je ples.
— (Nesreča na ledu.) Iz Št. Vida pri Zatičini Be nam piše 22. dec: Dne 15. decembra se je pri nas dogodila velika nesreča Omenjenega dne zvečer ob šestih, ko se je delal mrak in je snežilo na vso moč, gresta dva mlada človeka: Jože Roječ, kmetski fint. in Andrej Kavčič, krčmar, iz vasi Dobravice, v bližnjo vas Zagorico. Mej obema vasema je bila jeseni vsled močnih nalivov velika voda pa v hudem mrazu zadnjih tednov nekoliko pomiznila. Oba mlada in predrzna človeka gresta kar naravnosti po ledu v Zagorico. Ko prideta blizu na sredo ledu, led poči, udere se, in oba zgineta pod vodo. Ker jo bila noč prav temna, jima nij bilo mogoče pomagati. Našli so ju drugi dan. Eden je držal v rokah kos ledu, na katerem se je menda hotel poprijeti in kvišku pomagati. Andrej Kavčič je bil doma iz Zirovsko fare in priljubljen mož.
— (Tatinska druhal.) Iz Marenberga se piše, da je na cesti iz št. Ožbovta v Mari bor neka samotna krčma uže dolgo na slabem glasu bila. Nek črevljarski pomagač, ki je fcrez noč bil v tej krčmi, je naznanil, da je videl in čul čudne ponočne shode in pogovore o tatvinah. VBled tega je žandarmerija hišo preiskala, in res so našli pod deskami pod tlakom dosti ukradenih stvarij, ter zasačili celo diuhal tatov, katerim načelnik je bil sam krčmar.
Razne vesti.
* (Samomor.) V Pešti dela veliko pozornost novica, da se je advokat Aleksander Os val d sam ustrelil, ker je denar neke sirote zapravil.
* (Študent ustrelj en.) V Wllrzburgu na Nemškem je dno 15. t. m. po noči prijela vojaška patrolja nekega vseučiliščnega študenta, ter ga odvedla v zapor, ker je pijan razsajal. Na potu hotel je dijak patrolji uiti; takoj ga vodja patrolje v hrbet od zadej ustreli, študent ae mrtev zgrudi na tla, a pa-
trolja pobegne.   Ta dogodjaj se je brzo v mestu ra7«iril,  ter veliko  razburjenost pro-uzročil.   Študentje bo se zbirali,  ter se po svetovali, kaj storit'. Svoje legitimacijske karte so raztrgali, rekoč: „kaj nam koristi akade-mička sodnija, Če se pa sme favno na nas streljati, kakor na stekle p^e!" V krčme, kamor zahajajo študentje, se nobeden oficir ne upa. Dno 18. t. m. so ga zvečer ■ velikim sprem stvom in pri svitu več nego 1000 bakel po kopali.
* (Sežiganje mrl i če v.) Dne 10. dec. letošnjega leta so v Gothi na Nemškem prvega mrliča sežgali v posebei za tako poko pavanje narejenem aparatu. V l1/* ure je bil mrtvec sežgan.
* (Strašno maščevanje.) Blizo Benetk je živel pošteno se svojo lepo ženo nek Lniei Parmascheti. Pri njem je služil pa tudi nek hlapec, k" Re je strastno zaljulil v svojo gospodinjo. Vedno je silil v njo, tako da se ie koncem morala svojemu soprogu pritožiti. Ta ie vsled tega najnrej hlape* dobro pra tepel, a potem ga od h»še zanodil. Nekoliko dnij pozneje, ko nij bilo Luigia doma, prikrade se odnodeni hlapec po noči skozi okno v sobo kjer ie spala ŽHna Parmnschettija. ter jej žuga da jo hnče umoriti, ako bode na pomoč kli cala. Zena, velika in močna, brani se napa etnika, kolikor mogoče. Skoči iz postelje da bi ubegnila, a vrata in okna je zločinec zaprl. Strah jo prešine, in bežati prične okolo velike mize sredi sobe. Zločinec jo je večkrat uže prijel, a vselej se mu je žena iztrgala. Na zadnje jo sune z nožem v ledija. in žena se zgrudi mrtva na tla. Zločinec /beži. Ko je prišel Par-maschetti domov, ere takoj s svojima bratoma morilca iskat. Najdejo ga pod gnojnim kupom na n^cem dvorišči nkritega. Besno plane nanj Luigi, ter ga trikrat sune s koso; potem ga drži, a brata njegova stolčeta zločincu z že leznim drogom roke »n noge. Na to mu z gnojem zamaščijo usta, da ne bi na pomaganje klical, privežejo mu na vrat dve veliki zamaščeni sklenici, ga vlečejo k bregu morja, ter ga notri pahnejo. Glavo polili so zločincu I oljem, da bi to privabilo morske tiče. Dva Angleža, ki sta se po lagunah vozila s čolnom, našla sta nesrečnika vrhu vode; tiče izklju-vale so mu oči, odtrgale vsesa nos, in meso se je uže od trupla odločevalo, — a živel je še. Prenesli so ga v bolnico. — Tiije bratje obsojeni so bili pri sodniji vsak na deset let ječe. A ljudstvo je poslalo prošnjo h kralju, da naj bi |ih pomilostil.
* (Najstarejši čas on is.) Prvi tiskani časopis izšel je 1. 1536. v Benetkah z ime nom „Gazotta di Venezia." Istega časa je ravno strahoviti sultan Soliman vojeval se z Benečansko, pri katerej je ta republika tudi tudi vsa svoja  posestva na iztoku izgubila.
] Ume se, koliko da je vse Italijane zanimala ta vojna,  in kor privatna  donisavanja nijso
zadostovala, zložili so te dopise skupaj, jih tiskali in prodajali take lista po jedno) „ga-zetto", znrad  Česar tudi vsi romanski narodi
časopise zovejo „gazetta".
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca stopi „Slovenski Narod", prvi in jedini slovenski dnevnik v dvanajsto leto svojega izhajanja. Vse gg. naročnike prosimo, naročnino ob pravem času ponoviti, da bodo list redno v roke dobivali, kakor tudi dne, ki so z naročnino zaostali, jo nam še tekom tega meseca doposlati.
..NSov. \urotl" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto.....i:i gld. — kr.
Za pol leta.....ii   „ „
Za četrt leta.....„   .'SO „
Za en mesec..... 1   „    IO „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto.....JO gld. — kr.
Za pol leta.....„   — „
Za četrt leta.....4   „    — „
Za en mesec..... 1   „   -l-O „
Za gospode iiMtJelJ«* na ljudskih šolah in za 4lijul4c velja zisl-fctaiiii cenu in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta SB gld. SO kr. Po pošti prejeman    „    „   8   „  — „ •ttlntittisif«toijti ,,Stov. IWn ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
za sluh j
Olje
štabnega nadlečnika dr. Schmidt-a,
zdravi vsako gluhost, ako nij prirojena 3
(ako kdo teško sliši, ali mu v ušesih 4
šumi, se takoj ozdravi). t
Cena jedne} sklenici z narodom kako se j
rabi  V gold.,  v provincije razpošilja se J
franco proti pošfncj nalcazniei z 2<jhi. JO kr. j
Glavno zalogo ima Julius Gratz. ]
Dunaj, VI., Mariahilferstras.se Nr. 79. j
Spričevalo.   Vež nogo 12 lot -nij- i
sem vsled bole/ni na levo uho ni« slišal, kir i
me jo Jako motilo, in mi Je bilo sitno nri mo- i
iom poslovanju; vsa srodstva nijso nič poun- %
pala, dokler mo nij star prijatelj na vašo o'je *,
za hImIi opozoril.  Ker snm pa u/.e toliko po- J
rabil bil, htel som tudi to, in doživel som ve- 4
soljo, da s-.un slišal aopet užo v 14 dneh. ko 1
sem ie lo pol sklonicn porabil.   Vsem na ta 4
način bolnim se z najbolj5» vestjo lahko naj- 4
toplojo priporoča.                     (42$—l) i
Julius Steinberg, Fiirston\\ ahlo. 4
indijske pod vojno nadgospodstvo angleško podjarmi). Angleška je mislila, da se je s tem zavarovala proti Afganistanu in Perziji.
Angleška je pa hotela z podjarmljenjem Kelata le svoje politične motive zakriti, kateri bo jo do tega prisilili. Glavni povod jim je pa bil ta, ker bo Rusi zasedli Turkestan in se utrdili v dolini Atrek. Glavni uzrok tega zasedenja so pa v tem iskali, ker sovražna armada, hoteča prodreti v Indijo, more to izvršiti najpriličneje na potih skozi preje imenovano dolino, nadalje skozi Perzijo, Teheran V Herat, Kandahar in Kveto.
Početkom so bili Angleži s tem, kar so 86 svojo politiko oziroma Afganistana dosegli, zadovoljni. Do konca meseca mnjnika 1877. 1 je bil po vsej deželi mir in v soteski Bolan-skej prikazovale so bo uže tržne karavane. Meseca julija pa se je vnel prepir mej Angleži in pafanskimi Kuli; jeden angleški oficir je bil umorjen. Mnogi prisojevali so temu do godjaju  politično važnost posebno še za to,
ker sta si kan Kelatski in emir afganski mnogo dopisovala. Kmalu se je videlo, da se je pričel kan jako sumno vesti, in znalo Be je, da se emir boji le navzočnih angleških vojakov, sicer bi uže Angležem sitnosti na pravljal. Kana Kelatskega so pa obdolžili, da je on kriv umora angleškega oficirja, da bi s tem oviral zidanje železnice in stavljenje te legrafa itd. Indijska vlada nikakor nij za upala emiru v Kelatu, to dokazovala so njena pripravljevanja. Okolo vojaškega ostroga v Kveti naredili so šance in jarke, in tja postavili 4 kanone, ki bi bljuvali 40 funtov teške krogle. Nazaduje so pa Še kos zemlje mej Sizzi-Bolan in Dust-bi-DevIat v soteski Bo-lanskej razstrelili, da so naredili Angleži pot svojim vojakom iu kanonom. Dne 20. oktobra minolega leta ukazalo se je 3 bataljonom pešcev, 1 polku neredne konjice in jednej sekciji gorske brigade odmarširati v Kelat. Le mali del vojakov poslali so v Kveto. D/a bataljona ostala sta v Mitri, kanonirstvo pa
v Dadaru. Angležem je bilo znano, da pošilja kan Kelatski čestokrat svoje agente k emiru Kabulskemu, zahtevajo od njega, da bi Angleže prepodil. Emir afganski čutil je, da je 7, vojničkim zasedenjem Kvete Kandahar vedno v nevarnosti, in kan Kelatski protestiral je proti stalnemu zasedenju, in takovo direktno žaljenje pogodbe. Emir je obljubil kanu pomagati, in svaril ga je, da se bode britska okupacija nehala s popolnim podjarmljenjem. Ob jednem mu je svetoval, naj sklene zvezo z Busijo, da bode svoja posestva v Sindu zopet dobil.
Vso, ne le vodje, nego tudi narod je bil preverjen, da se angleško zasedenje ne bode ponehalo. Dnlžili so za to Angleže, da so izdajice. A tudi mej indijskim prebivalstvom nastalo je preverjenje, da je vlada indijska z zasedenjem Kvete in razrušenjem prijateljskih razmer k emiru afganakemu storila prvi korak v prepiru, katerega posledice se še zdaj ne dado preračuti.
C iu ril t f Jiifelj.anl.
14. decembra: Pavlina Jebačin, 26 let Šivilja, v rožnih ulicah št. 5, vsled pljučne tuberkuloze — Marija Faigelj, otrok dacarja, 10 mesecev, na stopnicah it. 4 vsled kašlja. — Andrej Keber, dninar, tiO let, našli so ga mrtvega v Florijaiiovih ulicah št, 33, v hlevu.
IG. decembra: Ana Segatin, otrok tijakarju, 4 mesece, na dunajskej cesti št. 16, vsled botjMtL
17. decembra: Miha Baje, otrok paznika 1 '/< leta, V slonov ih ulicah it. 30 vsled hožjaitt.
18. decembra: Frančiška Bodnik, otrok panika
na gradu, 13 mesecev, na mestnem trgu »t. 24 vsled difterite.
19. decembra: Ana Grošelj, dekla, 22 let, je umrla ko so jo nesli v mestno bolnico.
V c. kr. vojaškej bolnici:
10. decembra: Lovro Kućko, pešec 54 peškega polka na splošnem oslabijcuj u
12. decembra: Franc Kohrman, pešec 27. peškega polka vlseil pljučno vnetiee._
• k«ia|iM   •«#<*•* 23   ilc ccm m .i KnoCnl drž. dolg v hankoveih .   .   61 glu. : o notni drž. dolg v s.ebru   ...   62    , i!5
/'..m* renta.........72   a 85
1860 drž. posojilo......113 „60
Akcije narodne banke   .... 787    „ —
vredttne akcije.......22     „ *'>()
London..........117 „20
Napol..........9   „ 3til/,
C. kr. cekini........5 „61
Srubro..........100   „ 10
OHfcavn« marke..... .57 „85
Marko
:Wir empfehlen:
g.-!icU4tlt.=
alt Bestes und Preiswurdlg»te»
Die Regenmantel
\Va£en<Iecken (PlacIicn), Bdlpinla^cr, ZflisiuflV,
der k. k. pr. Fabrik -
von M. J. Elsinger & Sohne
-   in Wien, Neubau, Zollergasse 2, zrrzrž.
Lieferanten de« k. und k. Krle^smlnisterlums, Sr. Maj. Krief smsrine, rieler Humsnitiitsanstalten etc. etc.
(iyo—ia2
ViAjCl.
22. decembra:
Evropa i Poterka iz LJubljane. — Ko;»ing iz Kranja. Kumer iz Vrhnike.
Pri Nlount dr. Steinor iz Kranja. — Degischer iz Mengša.
Pri Mtklicui Brener iz Dunaja. — Kanziuger, Loser iz Kočevja.
Karel S. TU1
trgovatvo s knjigami in papirjem, pod Trančo H. 2, zalega vseh potrebnostij za urade in kupčij stvo ; zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega pa pirja. Vse potrebnosti za merjevce (inženirje), sli kurje iu risarje. Najnovejše v konfekciji za papir. Zapisovalne iu opravilne knjige. Izdeljuiejo se tudi monogrami na pisemski papir, v i si t ne karte in pi semske zavitke. (158—lio)
(410-3;
Ad Exb.-Nr. 6G77.
Razfllas hranilnice ljubljanske. »
Društvo kranjske hranilnice je sklenilo v občnem }•} •o}f zboru 9. t. m. obrestno mero uloženega denarja od 1. julija \L ^ 1H7» naprej '
od 5°
znižati.
na
4.i| oi
^*   2 0
Ta sklep se naznanja z ozirom na § 8 pravil. V Ljubljani, dne 10. decembra 1878.
Ravnateljstvu kranjske hranilnice.
M-i
Parna kopelj
vm- v hotelu „Elefant". -«
Užo 20 let postoječa parna kopelj v hotelu „Elefant" s« ju zdaj popolnem presldala iu VM«ui zahtevam primerno z nova iu elegantno priredila.
Uaojaiu si torej visokospoštovanemu občinstvu to kopulj v porabo prav toplo priporočovati, in vabiti na mnogo poboj o vanje.
Prav udano
(425—2) A. Gnezda.
Cene:
Jedna parna kopelj 70 kr.; naročnina za dvanalst-kramo porabo gld. 6.21; posebna parna kopelj gld. 1.
Lekarna ,,pri sv. Leopoldu" na Dunaji,
(390- 5)
Stadt, Ecke der Planken- und Spiegelgasse,
priporoča p. n. občinstvu colo vrsto pravili Bdravilulli in toaletnih Nredotev. ki so so vmcIcJ kot izvrstna izkazala in gotovo ozdravila.
Tisoč spričeval jo potrjujejo.
P. n. občinstvo sa prosi, da samo ono (specijalitete ca prave Npiejeiiin, ki so z naio Urino zaznamovano.
Nensteinove posladkorjene pile sv. Elizabete za čiščenje krvi i^žŠffio kri, iu nijso Škodljive; dobro posobno pri boleznih v spodnjih organih, zimici, boleznih prsnih orguuov, kozo in očij, otrok in žensk; odpravijo zapretjo, pravi vir največ boloz-nij. Tu pila jo najboljii in nnjccnej&i izdelek to biro. 1 vular, B ikutljic, s 12U pihani, stanu 1 gld., posamezne skatljico 15 kr. Odlikovane mu te pile > Jaku taM celin Mprlčevalom tlverm-K« Ntctovalca prni 1'llhu. Beaunie' Gifome, iIV"tDO ,drtt«vo0artt oaobUne-	Prsne cigarete iz smrekovih igel, najboljšo sredstvo zoper naduho. 26 kosov 1 gld.		TVTttTltVilT1    najboljie zdravilo za žolodoc, potolaii krč, lUOUbUlU,   B0 rwbi tuiii kot gobutt tinktura  in nstna Voda. r>0 kr.
	Dr. Schmittovi guaco-izdelki	Guaco ■ prilepek v kostčh iii vso^lrsto ran. 9 gld. (iUaCO " tih K.tUr a |a^jVr krvi!lUprohlojo-ujo v želodci itd. Ohl. I.SO, a.ao. 4.—	Margaritte - bonboni zoper kašelj, »O kr.
			nT>Olllnn     »lobro zopor vso ubohuo bolezni,  proti «lulio-\J1C111U11,   gli( iumonju itd. 70 kr.
		rili O PO . m ur/1 In   ktttero V8B bolečino od-UUd/UU    illa/iilU, pravi,   ako   se   z ujiin numažo. 9 gld.	Odontin zobna pasta, !;u[„uakou^serr.oj7ozokrd
		Anann. aaonoa E°Pur gnjiiobo iu bolečino uuat/U oDOJUUta , zohoh. i gid. ao kr.	P (t - Vin     u'          prinuien, olujšu tukoj najhuJSo migrono X U    1LU,   i,i bolouino v glavi. 1 glil. Dr. Baverja pravi piilherin i^Ttvo'io-jiur biujo, duju koži lilijnu iu rožno burvo. al gld. 50 kr. in u HO kr. Royerjevo hemerojidalno mazilo, puioćutio, kuturu huniurojidu uadlogujejo. i. gld. (tO kr.
Brownova pomada, SlSS,,^ dajo lusom prvotuo barvo.   Velik lonček stane ii gld., majhen 1 gld. Dr. Callmanna lasno barvilo, iai 11 -1 \ t ■ h ■ i ii u I.i.-ii vuuko burvo i< um, rujuvu, rumotio). it ul<l.			
	Aromatičen dnh zoper trganje po priporočen vsem, ki imajo putlko ali ruvtnutizum.		
Orijentalni prah za dame, tJ^t^t mehkost, (belo ali ii'/.i i, a 1 l-1>I- iu .i no kr.	Hallerjeve jodne pastile JSSrtR.TS salo. Tu jodnu pustilo ozilruvijo bruinorjc, zastarelo siphilis, bolečine v glavi, žlezah iu na očuh. 1 skrinjica, UU kr.		
			Saiyoil-antisnitin, T^TS^^T^ ruk
Albuminat od železu, m/!,!,,1,,,,,,'.' l,.u,,uvai!-suontom iu bolnim na živcih itd.;  užo ftroi malo dnij ho čuti, kako nllnimiiiut od železa vpljiva. 1 ({ld. .'»O kr.	TniftOtinrt    i  'Iflollo     ozdravi juko  naglo vsak tne-lllJtiL L1U11   OojUeilC.   |,urB|   katur (tripoi  uli beli tok) brez slabih uaslodkov. 1 gld. OO kr.		Su,lycilno milo, 'm>l,u]>*u ,u u£°zo*° m"°'
			Sclirierove zobne pile, TaZ"nV^ ^Uulii0
Elektro-motoricni vratni trak, £o£ henju otrok, najboljši iiHpoh 1 gld. r>0 kr.	(j UŠ111   dnh     "ajkoljsu sredstvo proti guši (krofu). Umeteljniški sok, !,it,»kui iuiiHu; oiujsu Jkoj vsak kaHUlj in prmio bobi/en. ~.*> kr.		Storax-Ureme, ŠSŠ&.'^T ,,ri vao"koi,li"
L1 j    r-luniln    j c il i n o   dobro  sreiUtvu  proti izpadanju J-Jl   Ur lllbU,   |U8 j„ odpravUonju luskin.   1 gld. HO kr.			TTrllTial     Tk<l1%il»    P'uti nahodu, prsnomu kuturu, pre-W llUbl - jJAjJU,   hlajenju v vratu m l.ripi. 1 gld. UO kr.
Dr. Fremonta prerodilni liker, U^:X in svežito. i! gld.	ITlllDVa     najboljšo srudstvo zo]>ur sluhu probiivljonje, dri-■^•lAHljOj  ski», ponehavanja močij, tbajiavanju in tailoi. Ceuu judiiuj bkluuici HO kr.		Dr. Haiderjev zobni prah, ™ ^.
v"«dno v zalogi jo: li<»iiUfiiNirnuo sOiiuske mlClCO k |W kr. BTeatlCJOVM n(io<|u inol.si k BO kr. I>r. Golijev j< «iilm prah k M kr. I '•. |>p < > \ ,> iiiiiilcriiiiiia iiKlua votla u l gld. m kr.   J.ithi^ot  ni.Niii <-Ks|ijiIiI ji-dim i< tit fuiitu mi kr.   !>■■. l'l«ll*Tiiiniiiio\a /.olimi |nislu  a 1 gld. BO kr.   Pultova ruuedna pomiida
_ ft 1 ghl. fiO kr. _
Vi liku ikladiič« |)ui'l«>lii«>ri.|, milu. poimid Itd. prvih imriHkili iirm. — 4'okulude trSVUOOakt kolonije ud U0 kr. do . gld. funt, — l*ravi riiHkl «-aJ k 1 gld. jim1.ii ui-trt funtu. — rtkliulilču vsakujakih liiMlrmiiviiluv /u zdravljenji', kuknr saiiuiklistiri. Iniznalnl<«'. Iiinidii/.t' itd. Jako oono. — Velika zalogu zolmili krlavie. šmink iu drugih l«llll<-| llilt i-fcij. — li ,,r.uno p. n, ObČinztVU X«lrutllll v pusllldk«>r.|c'll«^| ttlllikl, kakor kumi, kopami, doveinki plah, lelOSO, jetrno ulje, brolllkali, joilkuli, rabarbur, dvojno ogljenokislu soda, magnezija itd. po nujni/jej i-eni. — .N tjnuutkjio Niit'«'i|alil'«'t»"   lai'iiia«-i.t«' iu pai Ivint-ii |«',  hiuiciislu', anp,l«'sli«'. aint'i'isU«', ikiusIk'. NVoJcarMku
iu litNlrljNku ao pri na« vedno dobivajo.
Vso ii-ei, ki Bp.ul.ijo v  l'.iriii.u-iio.  p,u leineiijo iu k toaleti p.muke  i.i/.tive  l-.7^, dolov,ijo ne tu, in  ne i-eiiiliiiki ziiatunj ruzpuAiljaju._
_____I3»T t>p"/-..iii|. nui  po .einii i ni kniiuo: ,.l>i',  Itolfs S<- uiilllilll\- mul  ^iMiiiillieilspllem'"  ■■i-n.i :tO kr.
1*110 <n| Kolozit, IioIjm- m /.dravejHt), BOgO vHi ilnufi idailni i/.delki, krepi iu redi zdrave, rekoiivu lemoiito in bolne. OO kr.__
jjHp    Mi ra/.|Misiljuiiit» ali pr li gotovimi uli i»ohIii«.»iiiii p«»v/.«-ljn in |»ri oh-hinh imiUiipu slajcmo vvliUe raUal*'. '^Sli UBsMHBs^HHkflHn
.nj   a uiviuatk ju^ip j
LckULuiua iu Ut>k ..i'iuioouc tiskamo".