258. številka. Ljubljana, v četrtek 11. novembra 1897. XXX. leto. Uhaja vsak dan we6#r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeiuan za a vs t r o-oge rs k e dežele za vse leto 10 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kx. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta u gld. SO kr. za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. za četit leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od atiristopnr petit-vrste po •. kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoie frankovati. — Rukopisi Be ne vračnjo. — Uredništvo in oprav nifitvo je na kongresnem trgu št. 12. Dpravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. 'r«"it»i"t»n &t. 84. Sodne razmere na slov. Štajerskem. —n. S Štajerskega, 5. novembra. IV. V ela'aju, ki smo ga zadnjič razpravljali, bilo bi ie več posamainostij, vrednih in potrebnih kritike, posamezuostij, ki kažejo, kako smelo nekateri sodni uradniki devajo kazenski zakon na Prokmetovo posteljo. Jedna je značilna za mišljenja in čustvovanje dotičnih gospodov. Govorni* o odgovornosti odvetnika glede vsebine spisa ali vloge, pravi dotičai sodnik v napo micani razsodbi doslovno: . Wo dtr Advocat waip*, dase sein Scbriftsl Uck eia Vetbaldolict z. B Ma-jest atsbeleidigung, Aafreizang, Ebren-beleidigung entbii't, iit er mitverantvvortlicb. Es sind daber scvvohl Dr. ... als ancb V. straf fallig." Svojim očam nismo verjeli, ko smo ts vrstice čitali. Mož meče razžalitev Veličanstva, hujskanja, razžaljenje časti vse v jeden in isti lonec verbalnih de lik tov. Po kazenskem zakona js razžalitev Veli Čanstva zločin, navadno razžaljenje pa prestopek ali pregrešek. Objekt prestopka je čast (ehre) usobnika, objekt zločina je spoštovanje («hr fnrcbt) napram osebi vladarjevi. Mi, ki risano kartaški predsedniki, pojmimo razloček mej besedama webreB is „ehrfarcht". Ako se pa v nagib h razsodbe, proglašene v „imena Veličanstva Osarja" ta razloček prezira, ako se obadva pojma deva t* na jedno stopnjo prostih verbalnih deliktov, moramo tako poniževanje zločina v smislu § 563. k. z. ožigosati kot jako pohcjUjivo, gorostasno stopnjevanja a majori ad minus. Takih izrodkov smo mi polteni, slovenski domovinci in cesarja udaai rodoljubi vajeni od besnih in blaznih vefeizdajoikov a la Ser onerer, Wolf i. dr.; v razsodbi c. kr. sodišča ne tako dvomljivo, patrijotičen čat slehernega žaleče vaporsjanje ne bi smelo nahajati. V resnici, dopisnik .Slovenskega Gospodarja* ima prav, če udihuje, kako se spodnji Stajar pripravlja „pcur le roi de Prusse". Po veljavnem kazenskem zakonu ni zločin rasžaljenja Veličanstva samo verbalni zločin, ampak fudi realni zločin. S'ori se tak zločin z dejanjem in z besedami. Glavni uzrok pa, radi katerega se ta zločin ne more in sc?e smatrati z t verbalni delikt, je ta, ker se pri verbalnih deliktih navadno dopušča dokaz resnice, a nečuvsno in sramotilno bi bilo ahliti ali trditi, da se sme pri zlečinu raz žalitve Veličanstva dopuititi ali u va Sevati kak do kaz resnice. Prizadeti slovenski odvetnik, o kojem btao v zadnjem članka govoril', je za strmel, dobivši izvod rassodbe s zgorej navedenim piramidalnim jedoa* cenjena zločina po § 63. k. z. z navadnim verbalnim d iik'om Ne samo v n en u lastnega opra vičevanja, nego tudi rRdi tega, da energično pro testira priti zgoraj navedenemu odstavku razsodbe prvega eoloika, Sel je Bam k prizivni rrzprari, kjer ee roa po zakonu mora <\r.ti beseda v zpgovcr in odgovor. To.'a vse njegovo pr<:adevrnj<3 h lo je bob v steno, c. kr. prizivno Bodičče bilo j'* gluho iu sle, o nasproti veea izvaja-jem in argumeuta cjam. Potrdilo je prvo sodbo „aus den der S.chfngv nnd dem Gesetze entsprechenđen erstneb terlicben G Uaden." S tem je tudi cb jednem odobrilo zgoraj navedeni kočljivi, ominozni odstavek ter načelo, koje je v njem izraženo. To načelo pa ee mora kot krivo, neutemeljeno, do cela kot nevarno in proti-dinastično ožigosati. Ne samo jednačenje zločina po § 63. k. z. s prostim »»kalnim deliktom in vsporejevanje z Davadtim razžaljenjera čast", se mora najostreje in najodločcejss zavrniti; primer java kot taka je nedostojna ia nespodobna; s to primero zamere te razi ka mej pojmom ,ebre" in .ehrfurcht" odpraviti, čast (ehre) sme in mere vsak zabtevat<; .ehrfarcht" zahtevati sme in more le vladarjeva oseba. Govorili smo s pr jafeljsm v tej zadevi; zmajeval je z glavo in ni hotel verjeti, d » je to mogoče; a besed* na belem nedolžnem papirji se zatajiti ne da, niti njen smisel in pomen. Posretovali smo se s tem prijateljem o sodnih razmerah na Š:ajer»kem in on nam je z nekim čudnim naglasom rskel: ,Scdai eradniki celjski volili so pri zadnji volitvi skoro brez izjeme po slavca P m-niM ki se ie pokazAl zvestega oprodo Sctoiererja in \Vo fi ter njnnih teorij. \Vo.f j« pred kratkim izrekel žt>ljo in nado, da avstrijska država stopi v isto od/isnost in podložnost k Nemčiji, kakor na primer Saksonska. Zveza idej, mislij in čustev mej volilci in poB'ancem (Pommerjem) je hitro dogotovljena. Siarilis sitnili gaudet." No, ni verjetno ni, da so poetali c. kr. uradniki v Oelji tako pokorni ia zvesti adspti te nova državnopravae teorije, koje izumitelj je slavni \V lf, da jim časa primanjkija, s) podrobneje baviti s kazenskim zakonom, posebno pa stud'rati obseg vi tcmsljoe znake zločina, katerega mi imenujemo erimen 1 •••»••)?*> majest ttis in koji naj bi so nikdar ne dogcdil. K".j uci-.'e kliče v Wallensteinovom ost rogu pijanim krdelom: „Ubi erit vietoriae sp*s, si ofi\«n-ditur Daue?" Mi kličemo celjskemu ofcrožtenm sodišču, kojega Člani se ne bi smeli preveč zavzemati za zgorej navedeno državropravno n formo: Ubi erit A^strir.e spes, ni ilT^nditur — Imperator! Naši državni poslanci store samo sojo dolžne st, čs te razmere in zadave v parkms^tu na dnevni red spravijo ali vsaj justičnega ministra na to opozerijo v obliki interpelacije. Uveijsni smo namreč, da ee takim uradnikom, koje kak slovenski Hit ma!o potiplje, Šteje vse. kar so zagrešili, pri deželnem nadsodišču v Gradca za saslogo. In končno ustane spet kak mež ter čati v sebi poklic uradništvo odgojevati. Ta pa rt če : „Tudi tem uradnikom ne sme nobena konkurenca Skcditi.« _ Državni zbor. £b Na Dnnajn, 10. nevembra. Baron Dpanli ;e — bolan. Morda cd jeze, da se mu niso posrečili njegovi naklepi, da njegovi klubovi tovariši nsčejo ž njim črez drn in strn. Začetkom seje se je vrSilo Sest glasovanj po imenih. Mej glasovanjem s'a bila ScLonerer in vVolf poklicana iz dvorane, da prisostvujeta demonstraciji nencSkonucijonaloih buršev. Zbornica je morala potem zopet poslušati izbruhe krSčan8ko-sccijalne in nenaškon&cijonalne en- Razstava Vereščaginovih slik. m Doslej opisane slike predoč uja jo epizode iz sovražnikovih vrst: prihod v Moskvo, stanje o požaru atesta, beg iz Rusije. — A tej vrsti so spo-redjens Se tri slike, kaao&e prizore iz tedanjega ruskega ž; tja. ^Svobodna pot, le pridite I" Iz zasneženega gozda se oprezno prikazujejo oboroženi Rasi, boteči napasti francoskega sovražnika. »Ujet in ustreljen". Francozki vojaki peljejo ujeta Rusa pred Napoleona, ki jn veli ustreliti. Vereščagin nam podaje zgodbo teh dveh pri zorov v ginljivem opisu. 9Semen Aihipovič je bil župan v smolenski guberniji v okraju Krasnoje." Sovražnikovo krutosti »so pouzročile grozovito raz-draženoet maj kmeti. Brzo se j s sklicala kopa somišljenikov in za vodjo so si izvolili Semena", ki je bil odločen junaški, a tudi človekoljuben mož. , Jad noč, bilo je v nedeljo v jutro, ko je starosta s svojimi ljudmi priSel iz cerkve, so začeli zvoniti k napada. Komaj je mogel sklicati pozo v in cd hi teti domov po svojo staro peško, kar ga napadejo fraoceski konjeniki, husarji, ter ga neusmiljeno, skoro do smrti pobijejo. Kakor v megli je videl, da bo ž njim polovili še tri kmete; zvezane so tirali naprej, frtanc je bcdil debro, belje nego drogi; Fedka tudi ti dosti zselajal, tako da sta oba dobila le malo ndarcev. Slabo pa ee je godilo hro-menen Jeremcju, padel je dostikrat, in ker z zvezanima rokama ci mrgel vstati, padali so nanj vedno sunki, klofute in cdarci s puško. Glava na je bila na mnogih mestih razbita, in v tnrgu js za sabo zapuščal krvavo sled. Še slabSe se je godilo Gregom Tolkačevn. Ta krepki, zdravi kmet je bil pri napadu tako tepen, da so se mu zatemnele oči in je hodil opotekajoč se, kakor pijanec. Na VBem životu ranjen in krvav, ni megel več teči; tedaj eo te Francozi pomenili par besed'j mej eabej, jeden je ksrabirca pritisnil na uho in — nategnil petelina . . . Kakih 30—40 vrst co hodili in se približali moskovski ce6ti, po kateri se je valila ne Šteta množica sovražnike v. Vojaki v največjem neredu, v orožju in brez orožja, peš in na konjih. Spredaj je stal 8 široko razstavljenima nogama, v zelenem, s soboljevino obSitim k&ftann, debel mož male pOBtavn in z zvezdo na prsih . . . Jeden vojakov je skočil s krnja, pozdravil po vojaški in mu javil. Moli m ■?. je (brni evoj ŽaIo&tn;, trudni obraz k fauRarju in ga vprašal: ,Ali z orodjem v roci?* — „Da*, je odvrnil husar. „Ustreliti 1" je velel hladeokrvno mož z debelim trebuhom in se zopet obrnil k gospodom v kožuhu. — ,Hu X, hn "i hura!" Is gozda prihajajo ruski vojS?aki, prid njim praporščak, ter bite za povelj« nikom, ki jih, jahajoč na belcu, vodi v boj preti so v razni ko. ♦ * » Ra7Etava obBega poleg cikla Se veliko Število manjih n I i at. Iz Vologie, odkoder izvira njegov rod (Vasilij Veredčagin je bil porojen 26. oktobra 1842. v Čeropoveteu), nam podaje več slik rresteca in njegovih prebi talcev. — Iz Moskve je zlasti znamenita velika slika Kremlja v megli. Zanimivi sta tedi sličici „Ljubki strinji" in „Vesela bratca", H nam kažeta bogato rusko noSo, žecsko in mežko, iz 17. veka. — Iz Jaroslava so trije portret', izdelani 8 čudovito tebnško dovršenostjo. RStari hišnik" čegar veseli obraz je ves v lokavem smehu; „Stara beračica" betežnega nagubančenega obraza, in „Mkc'i kn vrč" obraz, izrazujoč vso srečo in zadovoljstvo srečne in brezskrbne mladceti. Zlasti od zadnjega nitem ckoro mrgel obrniti očesa. — l& južne Rusije so ne nege studije in pokrajine. — Is Amerike car zajxoiekik (••!.. -I h) slik. — Potem Se neko- rovosti. Tiiik je prijemal krščanske soo'j alists radi cj h psovk, zlasti priaca L;ecbtensteina, katoliškega duhovnika Scheicherja in dr. Pattaia in grajal, da se krščanske surovosti niso vse vzprejele v uradni zapisnik. Podpredsednik dr. Kramar je pojasnil, da so vzprejerna vse v zapisnik, kar kdo reče, ker je potrebno, da se izve, kako se v parlamentu govori. L u e g e r , surovi Schneider, W o h 1 ■ m a y e r, Scheicher, Bielohlavveksogo vorili o isti stvari. Skusili 80 zavračati vso krivdo za Skandale na nacijonalce, pri tem pa govorili tako surovo, kakor morejo pič satno oni. Vjaka druga baseda je bila psovka Primerili so ss seveda jako hrupni prizori, zlaz-i ko je Wolf odgovarjal na očitanja in krščanskim socijalistom napovedal boj na življenje in na fcmrt. Ta praska mej nem škimi nacijontKi in krščanskimi socijalisti je bila ostudna, in podpredsednik dr. K r a m a r je p) vsi pravici rekel, da morejo samo take debate prouzro čiti^czdravljenje parl*n>eutmih razmer. Po odklonitvi 5 predlogov S^ho lererjevih je zbcrcica nsd.lje.-ala r.izprav-a o cbtolbi mi.nuterstva radi j-3zkov.Aih nareda. Govorila sta dr. Pacak, kateri j s dobro zavračal ugovore nečakih strank proti jez kovnim naredrara in predlagal, nsj zbornici preko ibtož bon*ga prellrgi prestopi na daeuni r*d, in nemški I.beralec d'E Iver t poteča pa se je razora a pre trg.Ja. K*ncf.m reie, Vo ;e bil M i t t e r rn y s r zavrnil ppovanjs W, f) a pr ti njegovi osebi, skušali si tbttrukcijonisti z iszni^.i nagajivimi predlogi k.r m(J j savltči, da bi se zi pet no sesal bud-getoi odsek sa razpravo o nagcd icom ptovizcr ju, a k-rr pre 1 -edn k hh bedastih predlogo/ ni hotel d;t' na gl ,so-.an:o, za-Ii so t-Ji-j ; .zy ,U, da je predsednik s ;o pretrgal, V današnji seji pdan je bil nov obt sni premog Okunievvski in tovariši pr»dl g*j\ naj 8> obtoži ministrstvo radi galtikih d:ž *vno«borsk.!io. v::ite?. _ V IJ Ubij ar?I, 11 novembra. Opravilaik avstrijske zb:rnioe js potreben VJ«k~kcr po:.-rav»oa. V izdanjem položaju nima predstđaik nikake d ,»ciplinarae oblasti; ukor, odtegnitev beoeda je ua-hoj4a kazen. D i se s tami nikamor cs prid^, so dokazala poslednja seje. Napram rarsajajočirn in kričečem obstrukcijonictooi je , r • .V Ja-k povsem brez moči. To naj se izpramsei. pife^o i'eJki časopisi, takoj po izvolitvi pređseđn ka. Imenska g^ascvađja naj bi bi!a po novem opravil-l ku dovoljena le tedaj, ako glasuje zi nje 100 poslancev (doslej 50); pri prvem čitauju ima o«jsedo le pridi.-galftc k ute«eljevao;.u ; prids>:dnik ima pri vico neredne pnaLnc-i izključiti iz jedu« ali več sej, ali jim za d tičns daeve odtegniti dijete. Guverner za Reko bo — kakor poro- a ofi cij'zna sBndapeiter CrMapundenz" — imenovan že t skoro prihodnjih tedaov, tako da mu bo možno nastopiti svoje mesta s 1. januvarijem. Kdo postane {.UTermr, t'ga omeoi«ni list na pove. Dreyfu80va afera navzlic izjavi franetskega n* niitf-rfttva ne davno ni pokopana Doćim razlagajo aatisemitski listi vso zadevo Ia kakor splatkareaja zidov ter prijavljajo strastna napade na kapitana D;tyfusa, trdijo drugi časopisi, da je revi s j a soibs nojno potrebna. Isiazilo ee |e b ■ da p sna, katera so polt kali Drfvfasu, ni pisal kasoovanec, nego neki manjši uradnik v min atarafcvu. lidajstva si s« bA.e dogajala tudi po objodbi D - yf in«i in našli so izdaialska pisma n poaneiše doba. C a a • sagnac, Ciemenceau in Rane ba r * ;\ ''r. k a ;o „tj j •ea-.na ia BS o ■/. D • u:ju" neiltivlje« Po vseslovenskem shoda rtade ;ali smo se mirofti io treznih volitev v sporazum ljenju oboh slrtok M smo mirno čazaii; to ta na sprotna stranka je sama -z sebe in z bojevitim kri • kom projl«8ila dr. Kraka sve ',;m k^nd je torej uzTal boj, kda je bil v obr^s resolucijam vseslov. shoda? — Klorikaloi sa pač n jivn . ak) mis'ijo« da bjdo Vipavci na cj bovo komaedo vi li d?. Ks t^, ki najbrže vipavske doline še nikdar videl ni, svojim poslancem. Da se je ca dr Krek odpovedal kandidaturi, tči vzrok pač v tem, di je b 'o grozdje preklelo, da koj s početka nt bito ,u zm^ge", in zvijačno zavijanje je, tko .Slavenke* trdi, da niso i-'ieli kandidata, da so vsled t<*ga agitatorji izgabili v*nr~\]H do dela, ter da je bil ta mandat itak vedno d'ojben, kajti res je, da je bil Lv-rin3=Ć vedao skoro jednoglasno voljen, ker je tudi narodna stranka v pomanjkanji svojega kandidata zanj glasa*ata; res pa je tuii, da je Lavrsnčič Ia pri zadnj b eplo-) rub volitvah z ogromnimi žrtvami in najpadUj^mi sredstvi jed7a prodrl, za kar se imajo klerikalci jedino tedanji slabi taktiki narodne stranki zahva Iti, ker bi bi sicer tudi pri zadnj h volitvah k!e rikalen kandidat b-š tako sramotno pogorel, kakor bo IG. t- m, ako g« bodo pes avili. Narav nost blazna je pa trditev, d« R) klerikalni agitatorji omagali. P. gUj e osjega U:5i'a, k»ko di »je sramoti liko ; gr«tj starejš h umetnikov.h del in v dveh shraa.bjh r ?n- svetinje, na^it', orodja i. t. d. iz rajnih dob in krajev v Ranji. — — Dasi v »Napoleonovem ciklua zanimat« že bo,na snov t r na!in, na kateri jo je zasnoval in predočit umetnik, — vender sa nam kaže i pri vseb teh slikah zlasti velika dovršenost, b katero pred stavlja VercSčagin naiavo. V^reSčagin je z'asti i£bcren v risanja snega. Io sneg je upodobljen na velin: s k; ^d ij visi Hneg raz drevje v gozdu, iz katerega ee plašijo ruski bojevniki, zdaj ga zanafta vihar nad premrle in prezeble Francoze, počivajoče ob po'u Saeg in zopet ecrg! — a vedno v novi, zanimivi luči in obliki. Ne navadna bala planjava, ka'wcr pri toliko drug b slikarjih, temveč v svitu in v obl kab, kakor^oe nam podaje trda rnska zima v istini. — V nekaterih drugih slikah se kaže požar, a ce goreča poslotja sarca ob sebi, temveč požar iz daljave, rud -.če, krvavo nebo, posamezni Švigajoči piamei.i, d ca ia začrneloet. — V tretji vrati *fik zopet predočuje ni.ua temotne cerkve z obihm zlatim ukusom ali zađahlo k:r.ev:ko izb d. Povsod js okolica j cko'ii provedena z najvtčjo ljubeznijo in sklbljivostjo. D;i, v veliki sliki „N.poieon na begu" nas z a ma snež ?a planjava poleg ce/ite, ob kateri ctožuo utrl br.z'i taa dro e liK: -v. t--r sa bdi belo našemljeni. To bodi v posdbaa čas' klerikalni gisiddi, ki js odobravala ta surovi č n, češ, prav sta je Žjurjn, čnmn je za w'ib-r.l m" ag toval I Taka zdmanoat in Burovoit je morda „navokatoliško" Flv;^J^t o, — mi smo boliSi ljuzuo v Bi dan j ah kj'-r volijo 2 rsof,& ta kjer nismo n »stopili — pov.toi klerikalca' Izpodrinila, v^hd česnr bi b■ ■ i smeli kler kilci na Vipavskem cela dva k a -a! Tali -..i smo pri zadnji volitvi ia oalj po krivici psli« r.l; bili smo doitcjni, do im v..,aj» i« por»ja oaemjjli k.erika-lizem — ub'jalcel Čistitima! Z: žrtev vaše .d ■ s •. 'o:o žs skrbeli. m. Dnevne vesti. V L jabijani. 11. novembra. — (Najstarejši častni meščan ljubljanski,) gosood Fran Jelovšek, je danes zjutraj umrl v Tr-ta ia sicer v visoki starosti sto let. Pokcjnik je sedanji generaciji skoro neanan, kajti živel js žs mnrga let v Trs u. Častiim meS^auom IjublianHkim je bil pokojnik imenovan dne 29. junavariia I 1843« — (Repertoir slovenskega gledališča.) Za jutrišnjo predstavo „Doma4 je iateadanca za dijake zaižala vstopnino za balkonske in ga* l er i j s k e sedeže. — (Umrl) je na Reki poStai cfiiijal goipod Franjo M a g • j a a , simpatičen ter občečislan aaož. Pckcjnik je bil povodom potresne katastnfj odlikovan z zlatim zanlnžnim križoina. N*i * mirn počivaj — (I učiteljski zabavni večer ) ki n« je vr5il v mali dvorani .Narodnega doma", privablja toliko občinstva, zlasti pa narodnega ženstv*, da je bila dvorana do zadnjeg« prostora polna. Tamna* rabiti zbor .Sokola' je udarjal marljivo ia na občno zadovoljstvo, izborni kvartet „Ilirija" pa je zapel nekaj svojih najisaSth točk. Tndi nekaj rodoljubnih govorov saio čuli, katerim so pr-sotni navdušeno pritrjevali. /V-.i j«, da se priredi še ve5 takih prijateljskih, neprisiljenih zabavnih večorov, snj pogrešamo prav v Ljubljani občepristopnib domačih zabav. Z mika serija je prav za te najpri-pravn^jSa, in prspričani smo, da bo Ijubljanskema učiteljstva narodno ubčinstvo za take vesele zimske večen hvaležno. KoBOO.0 ns smemo pozab ti posebno pohvalno omeniti prelepih samospevov g. V r a b 1 a , katerega je na glasavirju mojatersko spremljevala gospodična B i 1 i a o v a. — (Še jedenkrat S ob boki Sokol) Najstarejša 'blika teg« im*na ja ,Sefckel" (1147) ia aSe-kil" (1185: Zabn, Ortnnamenbuch der Steiermaik im M.ttelalter) Cs ao Štaierci na-«dili u grofov S.kola „Z^kk!" in Mad|ari ,S ewly*, mogli so tudi iz gore Sokol napraviti „S^ho ;ai". — Illm-teich ne more izvirati od „holma* že zaradi tega, ker ta kraj ni holm, ampak lokev. Sred«joneraški pomeni „hiilvve, Mi'be, hulbe, biisl, hli'= Ptir ze, Sumi 11 »che. Gorenjsko Voklo in krašao L >kev ao bili Nemci tudi prestavili v Hulbe n. S. Rr. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 31. oktobra do G novembra kaže, da je biio novorojencev 20 (=2lJ 70 -/„), mrtvoroionca 2, umrlih 14 (= 20 79 °/,0), mej njimi so umrli za vibtico 2, z« j>tifco 1, /.a vnetjem sooiliih organov 1, za različnimi boleznimi 10. Mej njimi se bili tujci 4 (=a28-5°/a)i iz zavodov 8 (=57 1 <>/•)- Za infekcijoznimi boleznimi js obolelo, in sicer: za ikarlat co 1, za ti fazo m 2, za dasljivin kaš'jam 1 oseba. _ — (Pomoč idrijskim radarjem.) Is Urije ee nam piše iz rudarskih krogov dae 10 novambra i Ves »I dan bil je daa 9. novambra ?a vse idrijske rudarje, ko se jim je prečital rdlck poljedelskega ■ainistra grofa L'deburja, z dna 31. oktobra t. I., it. 16.108, da bodo po novem letu začenši s prvim jaauvarjem 1898. 1. vsi stalui delavci pri rudniku, provizijoniatl in vdove, ki h tem dnevom nastopijo, dobivali brezplačno žito in drva, katero so sdaj po limito ceni plačevali. Sprva misldo je mi nisteretvo rudarjem le dnevno mezdo povišati i okroglo evoto 35.000 gld , a potem ee je odločilo, da jim I o'o zgoraj imenovane nsturalije brezplačno dajati. Ta korak ministerstva je jako umesten, že leti bi le bilo, da bi se rattfgnii tudi na dosedanje provisijonisbe in vdove, ki so izb ij'i ni • 87ojegt gmot nega st.nja najbolj potrebni. Pred TulTijavim mini flt.Mtfun se je na to delalo, d . bi se radarjem žito vzelo, kar bi bilo posebuo v sedanjih umi, ko je žitna cena tako visoka, jako oeu^oiao. Kak razloček mej T iT jevim in sedanjim roini«terstvom, po kiterega odredbi bomo žito in drva dar zastooj do bivaii! K 'h, hvalažni m » mo biti rudarji njega ajktcsleaoi ministru gre fu Ledeburju za njegovo plemenito delovanja in dobrt hotnemu pest p«n;u tu-kajšaje rudnirtfcn direkcij*), Glavco zns'ago pa imata pri tam naš državni poslanec g. dr. F^rančič in naš deželni pes'ansc gosp. dr. M.-j »ron k>.t<-ra sta večkrat trkala na, višjem mestu za i b Manj* gf o:-negi stanja radarjev« H*i.l* jim«! V di »o >z tega, da ima narodna stranka, katera pa v Idriji m me šča ska, temveč delavs'xa stranka, tudi stce za delavca trpina, da ni resnica, kar ji drega strauke pradbaoivijo, d» ona ttičesar ne stori za đelavoa. Kateia dreg? s'ranka pa jo doseiaj t Idriji še k*j Storila tU pa doseg?* za delavca, kakor nb.rouoa stranka? L-i tej se moramo zabeliti za v te, kil amo do8cdt*j prejfjli. Djjmo s* js trd jo okleniti, ker le po tej poti z i "šimi »aro ini mi p ■-•jianai ;e upati boljša bod 'nrp'i! — (Dež. predsednik baron Hein) js prevzel p:cu klorat društva 2& povzdigo protueta s tujci ua Gorenjskem r s#(ieif-m on Bleda, ksieio vlrn^tvo pa je m to n>pro na čelu i a ".e občine žopan gospod Adrej Vtvke.i, ki je v«< to izredno du'go dolgo dobo res "zoro^ vod.I županski posel. V pri?n»r.je rogovih zns'cg za občino Crkljan&ko IsVohl je cb inski rdsor v eeji dne 7. no*embr« p Aadr-ja Vavkaa s glajno častnim občanom. iJa je bi) g. Va^ken vselej odločen naio^n'ak, pač ni treba ros^bej omeij.ti. — (Katolička obrekovanja ) Iz Mengša se nam pile; O: k r s« je preselil i& Z»gorja zoaci kaplan Rožnik v na§ trg, ni ga tu VSO* miru Sv ro neprenehoma dooafia ^Slovenec" poročila iz Mmgišv Sedaj t bi k kuje „Štovaoce* tsga, sedaj Ot-e^a v edt ee pa tuii n« berače spmvi, ki pr g jpodih kaplanih .fahtajo*. Posebno nad župau jo .Si." trn v peti, kar noče tako plesati, kakor gedejo v t rov ž i in kaplaniji. Oorakovadci so bili ž« večkrat okrceoi scolmjskina potom, s d tj pa 80pet iščejo, J*, bi k*j 11).. S ved«, akti st.v.vr tak i dale,* prid*, vel^o svoje rI» ronite može naprej potiskalo, da se punć za nje zapirati, sami ae jim pa za brb om rog* o, iS-d j zopet napadajo v BS ovencu1 z dne 9. t. m. naseda gospođa župane, da j*m je premalo plačat, ker 8.1 imeli dve noči vojake uas'a jena. Ko bi sa pa hoteli t', svetlobe s•■ boječi poftt-ujakoviči, milo natančneje inf-jrmo*ati, iavsdell bi, da je gospod župan tel i okoli 10 gld. vtč izplaval, kakor j • pa eam prejel od vojaške oblasti. Z«vr>tn . napadati seveaa znsjo te vrate go^ 6 1*, a poštenega, odkri tega bo]a b • b • š Ako se kdo podali, vi kaplana na kolesu, kar je v istini komičao videti, ko leti po trgu t, odpeto d .'Igo suknjo, ssierjijo goapodj i v iv.: I o s»oj'j verne poslušalce mej prid>go z barabami, umtfesttcni p3i itd . in to pred oltarje«, ke: Se jim i o zdi vedno, da bi te radi p idg< n-* prii nico potrudili. Ko bi hoteli, lahko bi s takimi in jednakiuM "<•> k-.r.u nad'ga župnika in kaolanov cele čianke n p jluiii, v tem oz •ni preaeg j j jih samo Se sedanji nemški krščanske socijalni drćavai poatanci. Ki se jim (r*ba torej Čuditi in jezit', ako se j«tn veraiki v cerkvi smejejo, i a da spoštovanje do da-hovaikov p^sa, ali kakor pra>ijo oni, da je vtra v nevarnosti. — (Štajerski nemški veleposestniki) so imel. predvčerajšnjim v Gr&dci svoj volilni sbod, da oe dogovori glede kandidata za dopolnilno de-Ž^lnozborbko volitev. Pri ttj priliki ,ih je ^rrof K«:ttuliud»y poučil o politične n položaju, eeveda po 8voje. Mi je obsoj' 1 jezikovne naredbe ia odo braval obstrukcijo. Valeposestniki so aia pri-irje ali iu a tem dokazali, da so popolnoma zgre^ iili 8.cj peklic. D .bili so svoj čas znatne privilegije, prav ker se je računalo, da ostanejo steber države, doč m sedaj kar očitna eimpačizujejo e stranko nvmAkih nacijoaalcev, torej a t'sfo etranko, katera delne naravnost na razpad monarhi>e. — i Akaderaična podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradci) Pri XI. gia*num zburovanin dne 7. t. m. je bil izvnljao taie odbor za letn 1897 98. Predsedok: iur SUvko K mavntr, podptedne .nik: med. H.oko Dila-c taioik: iur Fr. Kcrodec, bt j . i t $o\o samo slo* v . ,*si otroci ia mora u.tsj zaatt slo^euski, če ss boč» z otroci porazuneti. — (Odlikovanje) Nas rojak, g dr. Jjsip Derzjač, »unptcr knjižnice akademija obraz laiU uaetnost'j na Djniji, je irn-j . -v»n cei»rssim svet alkom* * (Žalitev Luegerja) S/^j čan co po^tiv.li v pro?l;iv ouiHjna.g. za »»na krsoanfki sooijulisti v Žatcu Lifg»rj«)» kp katS'Sga 8) pa včjr-j po noči obesili z vrvici na sv«r h' oi drog« Tuii v vrsnom s>ttu eo izrekli Ž t'aote Liegerja ne zripnico; tiati Žttča:;;e, UaUri Is tu ej 1 tera--kim cako «eln n*«dneev«li /,* '}u-i*yikega iapaaal * (Muzikaličen bicikelj ) V neki bambarski tvo»Tiici * ko ro bočejo ItgObavljati bick ie | g »s bec'Utt avtomati« Bokelj se bo zval pTiObadO " ter bo imel *s-i pipavo pritrjsno na ravniiaiot. v t^j bo 7 kov^oaii.b ploič, k-ter b *ij.«k.^ izvedo, da je dobil t» t>)t oai Hiovetifki pisale); par goldioarčko/, č>š: g>j ga, materije] sta I — Za d -nar r de! * (Sodna obravnava na Angleškem ) MUdi Sidrj<-u bi bil, a ko bi bil izjušien, bi ga pomiojkiue zopet prisililo krasti I Darila, i D r e d n i U v n našega lifta no poslali: Za družbo bv Cirila in Metoda: G. lg* iz leta. — G. Viki Petschetova v S.^rem trgu pol g R k^ke 8 kron 30 vin. n^b^ne pr« ,kro ksriHi m\z\* v narodni y- -ti! i g F P^tse'is ra. — Siiuj.aj 31 kron 10 vin. — Z #eli rodoljubni darovalci in darovnike in njih l.>8i»dnki t Telef nična in brzojavna poročila. Dunaj 11. novembra V današnji seji je morala poslanska zbornica najprej petkrat glasovati po imenih, predno je mogla prestopiti na dnevni red. II o f m a n n W e 11 e n h O f je potem n .padal podpredsednika AbrahamowiC2a in ga iuteipeliral, zakaj ni dal konec včerajšnje seje nekih opozicijoualnih predlogov wi gluso-vanje. A b r a h a m o \v i cz je odgovoril, da stvaritelji državnozborskega opravilnika pač niso slutili, da se bodo kdaj opravilnikove določbe na tuko nedostojen način izkoriščale za ob i struiicijo, kakor si godi sedaj. Predseduištvo ne more take zlorabe dopuščati, saj bi s? sicer lahko zgodilo, da bi kdo interpeliral predsed nika, zakaj je pil ča^o vode, in če bi t» od govoril, da jo je izpil, ker je žejen, bi dotični poslanec predlagal, naj se o tem odgovoru otvor, debata. Desnica je Abrahamow c*u ži\ahno pritrjevala, Pfersche pa je zaklical: „To je jako slab dovtip!" Zbornica je potem nadalje vala razpravo o prtdlogu, naj se ministerstvo obtoži radi jezikovnih naredb Prvi govornik je bil dr. Vašaty. Ko je vstal, pozdravila ga je opez cija z burnimi klici „Ileil Va3atytt. Dunaj 11. novembra. Dr. Kbenhoch je danes prelatu Karloiiu brtojftvno sp>ročil, da po treznem prevdarku in po posvetovanju s svojimi političnimi prijatelji ne more prevzeti ponuđene inu kandidature za mesto predsednika poslanske zbornice. Parlament rna komisija desnice se je na to sešla in nominirala kandidatom za predseduištvo dosedanjega I. pod predsednika Davida viteza A b r a h a -m o \v i c z a , kandidatom za mesto I. podpredsednika pa dosedanjega II. podpredsednika dr. Karola Kramara. Kdo bo katid dat za intsto II. podpredsednika, še ni določeno, imenujejo se razna imena, zlasti se misli na posl, L u do 1 ta, in istotako še ni določeno, kateri dan se bo vršila volitev. Dunaj 11. novembra. Desnica se dogovarja, da bi poslanska zbornica ptt dnij ne imela plenarne seje. da bi mej Um bulgettii odsek m'gel dognati razpravo o nagodbenem provizoriju. Prihodnja se;a bo najbrž v sredo, in sicer radi delegacij ob 3. uri popoldne. Dunaj 11. novembra. Vlada sili na to, da bi delegaciji svoja dela kar možno pospe šili, tako da bi mogel minister grof UjIu chowski že dne 20. novembra razviti svoj eks-pose v ogerski de!egaci|i. Dunaj 11. novembra. Štajerski namest nik mirk! Bacqaehem je dospel sem in je prisostvoval današnji seii poslanske zb «rnice. Duaaj 11. novembra. Naučno ministerstvo je zuukazalo strogo preiskavo radi demonstracij nemških visokošolcev. Dunaj 11 novembra. Ogerski ministerski predsednik baron Banffy je prišel sem in bil danes pri cesarju v avdijeneji, potem pa se je posvetoval z Goiuchovvskim in z Badenijem. Narodno-gosporJarskd stvari. Predavanje dvornega svetnika dra W Exnerja o pariški svetovni razstavi v letu 1900 (Dalje.) V prejšnjih raz-itv^h si se ra?z/£eti) pri vsK^em izdelka pokarati, kako tia^t^ns; t*-.o sa bo n. pr. ori pivu predočilo z ječmenom in hmeljem z a ?j f •■ i celo i z 1 e 1 o v a n j e do d brega pi>a, vide c s b do tortj d-Jajc 'e tvormce i.iva, pr s'adkrrja atidkome tverace iti., ledij b^da v vsaki skvpni ue sam) tehnolog k*j rnniv^gt videl, a "m j>'.k iie bode tudi iteveščak pou; 1 v tehnologiji in dobi pojem, k^ko nastajajo izieiki K r tedaj vzpi r<-d toliko važnost Da to polaga, da sa v po samezn'b skupinah izpoznava fankcija gibanja, sa bode vsak mu r«z-t>tD< 8t»u i . ca Francijo, t k • d* v teiM oddeiku le Fraocija Kama r*zt*tavi bode ven let tud ta palača » tfcm ]&\o z^aimiv«, ker je bil, kako. znano, uptiv f;auconie umetno ni na noit t :outt dru gib narodov vedno jeko velik in opetovalo dokazar. Vtis iz'tare i. 1900 n« človeštvo bods na vsa** način z.iate i in bhioi nn seoi b ide saoioa pjvsod in ra vseii poljih 'ju'ii i'.p.-dbuati, de s* p m si t, ria Pranoozje, v primeri z ob tki prejšnjih r^z-tav • Pa>uu, cd 25 m loonov I,ud •, kl terih s - ;r.a i. 190-^ v t* ki. 7—8 meeee/ in pn «s » h;woi obiskovan nadejajo, na 10 milijonov N e • francoaoir račonai>i ki hodu ob s .h.i s*t m bi i nezastop:<*ii, to je — rekel iedforai svsUik Exa ' — povod; da sam toka j I U _« i, !t • •. bj debeli a komitHa za Kranjsko, ka'eri bo predee^nk p im\> i pr*d»ednik, v tem pnndevaaji n&jt.sp*Anaj?e pcHpir; '' Kon>r ptft.) gt«v. it. Deželno gledališča t LJubljani. Dr. pr.80«. V petek, 4a4 12. novembra IS1>7. DOM. Igrokaz v Štirih dejanjih. Spisal Herman Sudnrmann. Poslovenil Anton Kuntek. Vprizoril režiser j». R. Inenoinn. Blagajnica se odpre ob 7. nri. Zadetek točno ob >/t8. nri. Konec po 10. nri Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pespolka St. 27. Prihodnja pre«lsta\a ho v nedeljo, dne 14 novembra 1897. Umrli ko v IjiilHjani: Dn6 7. novembra: Kristina Petrih, ključarjeva hči, 17 drij. Vodmut st. BO, božjHst. Dne u. novembra: Janez Lamovc. branjevec, 77 let, fitadeatoveke ulice At. |8, oetareloef. — Juri j Klobava, nmir. oro2ni§ki vodja, 71 let., Karlovska cesta St. 11, bronhitis. V deželni bolnici: Dne 4. novembra.- Jožef Peklenk, dela\čev Bin, 5 ur, iivljenska slabost. Dne a\ novembra: Anton Demfigar, delavec, 39 lot, jetika. — Marjeta Petrič, kajžarjeva žena, 52 let, rok. l>ne 7. novembra: Neža Itepovš, gostija. 56 let, trebušni rak. V otroški bolnici: Pn6 9. novembra: Pavla Krerini, sirota, 19 let, jetika. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. November Čas opa-rovanja Stanje barometra v mm. [811138-rutura v C Vetrovi Nebo PaJarina v mm. v 24 arah 10. 11. ■ 9, zvečer 7. zjutraj 2. popol. 750 4 7518 750 J 10 -49 0 9 sr. szah. si. szah. si. vzhod del. jasno skoro jas. jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 1-2", ea .'l'7u pod nor-malom. Močna slana. IDuLi^aJslca. borza dne 11. novembra 1897 Skupni državni dolg v notah.....102 gld. 35 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 102 , 30 „ Avstrijska zlata renta.......122 „ 95 „ Avstrijska kronska renta 4°'o.....101 „ 95 „ Odrska zliita renta 4%.......122 „ 20 , Ogerska kronska renta 4"/0.....89 a 96 „ Avstro-ogerske bančne delnice .... 950 „ „ Kreditne delnice.........353 , 75 „ London vista...........119 „ 75 „ Nemški drž. bankovci za 10»; mark ... 58 _ 86 , 20 mark............11 „ 77 , 20 frankov........... 9 n 53«/, „ Italijanski bankovci........45 n 20 n C. kr. cekini......... 5 . 6U Dne" 10. novembra 1897. 191 128 98 4e/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. Dunava reg. srečke 6*/a po 100 gld. . . Zemlj obč. avstr. 4,/j*/0 ZiSt* zast- n'sn* Kreditne srečke po 100 gld......199 Ljubljanske srečke.........2} Rndolfove srečke po 10 gld......24 Akcije an^lo-avstr. banke po 200 gld. . . 1**1 Tramway-drost. velj. 170 gld. a. v. . . . 422 Papirnati rubelj.......... 1 160 gld. — kr. 40 70 60 50 fiO 60 28 Ma prodaj je stružnica (Drehbank) in ni^aiHko orodje, kakor tudi Nko-lieluiflt (za oblati) (1736-1) na Dunajski cesti, delavske hiš - št. 3. Ces. gr. avstrijske A dmvne žeteznau.. Izvod iz voznega reda *~ml$m*mimvm cd 1. olcto"tore», 1897 O«llio«l !■ 1. j u tii I >«■•«• ju?., kol. Proga *e« Trblft. Ob 12. nri 5 m. po noči osohni vlak v Trbiž, lieljak, Celovec Franzenfeste, Ljnbno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čea Klein Reitling v St»*yr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste. Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd ; čez Amstetten na Dunai. — Ob 11. uri 50 m. dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osooni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd. Lend Gastein. Zeli ob jezern, Inom<>st, Bregenc, Cnrih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reirling v Stejr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Fraucove vare, Karlove vare, Prago, Lip-sko. Danaj via Amstetten. — I*roig» v Novo inento In v Kofevje. Ob 6. uri 15 m 7.jntraj meSani vlak. — Ob 12. uri 55 m. popoludne meftani vlak. — Ob 6. uri 30 m. zvečer meSani vlak. — 1'rllio«! ▼ I.|ubl)ano. j. k. Prog* Is Trl)i/n. Ob 5. url 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Stevra, Ausseea, bjubna, Celuvca, Beliaka, Fran-zensfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopoludne osobni vlak z Du-naia via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja. Ibidejcvic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, (teneve, Cnriba, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend Gasteina, Ljnbna, Celovca, Linca, Poutabla. - Ob 4. uri 57 m. popolu-dne osobni vlak z Dunaja, Ljubim. Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. nri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — l*rogn Is >o-.«-l;» umsu Iii Is KočevfM. Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. nri 32 m, popoludne meSani vlp't. — Ob 8. uri 35 m. zvečer meSani vlak. — Otllio«! Is I.jubljnne d. k. y Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. nri 5 m. popoludne, ob tj. uri 50 m zvečer. — l*rllio«l v I.|iibl|ano d. k. Is Hainulka. Ob 6. uri 66 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 20 m. zvečer. (9^2—258) Spreten pisar vešč slovenskega in nemškega jezika v govora ia pisavi, kateri je že opravljal tak posel, želi VMto-piti v alužbo. (1733—2) Ponudbe na upravniStvo „Slov. Naroda". Izdelovalec parketov izurjen v trdih in furniranih, tudi ve$č ravnanja s stroji, se vzprejme in dobi trajno delo. — Ponudba upravništvu „Slov Naroda". (1723—2) Išče se pošten ter izurjen trgovski pomočnik v vpru trgovino mešanega blaga na deželi. Mlajši pomočniki imajo prednost. — Kje? pove iz prijaznosti n pravoiAr vo „Slov. Naroda*. (1707—2) Trgovina z mešanim blagom (podružnica) odda se pod zelo ugodnimi pogoji: Naslov pove iz prijaznosti opravniŠtvo „Slov. Naroda". (1718—2) 11 obstoječe iz dveb sob, kuhinje in drvarnice, n odgovorju urtduk: Josip Iti o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".