SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva Št. 26. v Trstu 18. decembra 1897. Letnik I. Moderni Adam. „Zakon, zakon, )i si sYet, Na teil' sloni ves božji svet !" Narodna t Do tal se klanjam velemožna ti usoda. Na mnoga leta cvete naj mi še svoboda ! Za tisoče in tisoče zlata jo le prodam, Drngače pa brez vseh pomislekov ostanem sam... Ha ! . . . sam, ko se povsod odpirajo mi vrata, ' Za kojimi dekleta so in kupi zlata . . . • "*öJ30gi zakonski možje, zares ubogi. Da, obžalujem v vašej brrdkej vas ulogi'! Kako prostran je božji vrt, ki se naziva svet, In z vrta tega miče vas premnog dekliški cvet, Kaj ne, a danes druga se vam pesem poje, ' Kot takrat, ko jemali ste si ženke svoje. Izjalovil se vam je marsikteri zlati up, Kar bilo je poprej vam v slaj, vas tira zdaj v obup. ' A kar prisegli pred oltarjem ste nevesti. Do smrti morate prisegi biti zvesti. A jaz ostanem aamec dokkr ne nasitim se sceta, Potem p» mlad ženic ia žepe in srce mi naj icrepča !... Marica II. Zima in pomlad. Ljubeč glej že snežeč pada, Krije že umrli cvet — Zima se je naselila Na ta lepi, lepi svet. Naji to pa nič ne straši, V srci nama je pomlad, Cvet rutleč je — ljubav vroča. In zelenje — tisoč nad. Kristina. Ob starem jesenu. še vedno si po konci jesen, ^ Na poti, ki se vije v grad, Brezvejnat, makovit in sključen — Pozna se, da več nisi mlad. Nad tabo jasni mesec plava, Pod tabo šumni potok vre, Z gradil ne sije luč nobena Nocoj ne in že dolgo ne. Oh jesen, ali se spominjaš, ' -Saj ni od tega mnogo .let, ' i Kako je nekdo zraven tebe ^ Velikrat sanjal v tihi svet. Kako je vsaki hip pogledal. Na zagrinjala grajskih lin. In bil zdaj najsrečneji človek. In bil največji zdaj trpin. Zaljubljen v grajsko hčer in ljubljen Iz polnega srca od nje, V visoko družbo ni se upal. Pri deblu čakal je molče. In časih je prišla do njega Ponoči tiha in lahka. Kot bi jo angeli prenesli Z gradu na hladna, rosna tla . . . Ti več se ne spominjaš, jesen. Ti nimaš torej laskomin. A kdaj, a kdaj bo on zadušil Vse žive dneve ta spomin — ? Anton Medved. Priloga 161. št. „EDINOSTI". Str. 2 „S L O V E N K A« St. 26 Vabilo na naročbo. s to številko izvršuje torej „Slovanka' svoj prvi letnik ter stopi s 1. ianuvarjem 189S. na željo naročnic, sotrudnic in naročnikov v drupi tečaj, uredništvo se bode pošteno trudilo in skrl)elo, da bode vsebina listu raznovrstna in zanimiva, a upravništvo poskrbi, da bode zunanjost piikupljivejša, olilika priročnejša in tisek raz- ločneji in lejiši. ..Slovenka" bode kakor do sedaj prina- šala ali izvirne leposlovne spise ali dobre prevode, osobito iz ruščine. Poleg tega razprave in poučne članke o dol- žnostili matere in gospodinje, članke o ženskem vpra- šanju in o interesu ženskili sploh. Pod .,Književnostjo'" bode prinašala kakor doslej objektivne ocene osobito slovenskih proizvodov, pa tudi poročila o književnih in umetniških pojavih v drugih narodih. V rubriki ,.Razno" , bode prinašala zlasti vesti o ženskem gibanji, ,,I>oma" pa, kakor do sedaj, praktična navodila za doni. ,.Slovenka" je v nas edini in prvi ženski list, zato se pač nadejamo, da se bodo slovenske žene čim dalje bolj naročevale nanj, osobito zato. ker mu je cena jako nizka in ni treba, da naročevaje se na ,,Slovenko", opuste druge slovenske liste! Dan danes se pač lahko re''e : Povej mi kaj in koliko čitaš, pa ti povem, kdo si. Sotrudnikom in soirudnicam prav lepa hvala; pro- simo, da nam ostanete zvesti in zveste ter pridobite, ako le možno, še novih moči. , • (!ena listu ostane ista : Za nenaročnike ,,Edinosti" 3 gld. ; za naročnike ,,Edinosti" pa le 2 gld. Uredništvo. Oblečeni kip. Ruski spisal Vas. N e m i r ó v i č - D a n č e nko ; poslovenil Adolf P ah ar — Mama, ali jo zebe ? — Zebe, dušica moja, zebe ! In nežno se je nasmihala kodrastemu modrookemu otroku, gledaje ga, kako je naslanjal podbradek na svoje polne dlani in zamišljeno, otroško-pozorno gledal v pla- men svetilke. — Zakaj ne pove ? — Ona je kamenita, dete moje, in ne more go- vorili. — Kamenita, govoriti ne more ! ugibal je petletni Mirko, in mladi duši njegovi se je pokazal, kakor v resnici, njihov veliki vrt, ki se je zdel tako malemu otroku še večji. Mirno, kakor skeleti, stoje tam v mrzlem zraku gola drevesa. Samo semtertja se iskre na vejah sneženi kosmi, Mirko po besedah svoje pestunje trdno veruje, da so to gnezda angeljev. Sneg pokriva vse, tako čist in blesteč, z nekimi drobnimi sledovi, katere dete i)rosto imenuje „täcice". Nad brodom, blizo stopnic, spuščajočih se na vrt, stoji belomarmornata, posinjela boginja, tajno gledaje v daljavo se svojimi negibnimi očmi. Brod je pokrit z ledom, katerega Mirko zelo ljubi. Tu ga vsak dan vozi na sankah mali strežaj Jurčck. Bistro drčita po veselem prostoru in njun smeh mračno poslušajo osameli, tihi drevoredi . .. — Kamenita je in govoriti ne more... In zebe jo... Meni se smili, mama .. rZakaj ne ukažeš Jurčku, da jo obleče ?.. ' ¦ .\ zdaj se je srečna mati glasno zasraejala, vzela ga na roke, visoko privzdignila, poljubila njegove oči, poklicala njanjo in odpravila otroka spat. Zaspana starka se je kar čudila — da Mirko ne govori ž njo. Ni bila nje- gova navada ! Vselej, ^ kadar ga je pokladala, zahteval je od nje povestij in pravljic, drugače ni hotel zasi)ati. .lela je navadno, sama ne vedi", kaj melje, pripovedovati kako uezvezano povest sezuvajč mu nogovice. Danes je bilo narobe. Mirko je sam začel : — Ti poznaš, babica, ono „belo", ki je na vrtu .. . Oj, revo zebe, in ona je kamenita in govoriti ne more r — Aj ti, ti ! mu je zapretila z roko. — Glej no, kaj si je izmislil na noč te nepridiprav ! .. Zatem je Mirko nejasno pomnil, kako je prišla mama, poljubila ga in prekrižala. Nato ga je objela tema in ga dolgo obkrožala. Kar se je prikazala v temi bela boginja in. gledaje na njega se svojimi slepimi očmi, mu govorila : — Mirko, mene zebe, o kako me zebe. Mirko ! . . . Tebi je dobro, ti si v topli postelji in tvoja soba je gorka, a kak(» je meni V. . .Taz sirota se dosihdob razen tebi še nikomur nisem niti smilila. — Kako da govoriš, je vprašal začujen, — ko pa ne moreš V — To ni res ! . . Jaz morem govoriti s takimi, ka- kor si ti, katerim se smilim ... Mirko vidi, kako po njenem belem, belem licu teko solzice in te solzice žare, kakor kamni v prstanu njega mame. .. Nato je bil zopet mrak, — kar je odprl Mirko oči. vzbudil se, uprl se na lakti in kakor zajček gledal izza ograje svoje postelje. — Njanja ... Njanja !.. No, babica nrči. On vidi, kako je od utrujenosti celo usta smešno odprla. V sobi je polusvetlo. Rahlo, rahlo miga ogenj svetilke za rožnatim steklom, in vsa- kokrat, kadar vzplamti. nejasno bliskajo za njim očrnčli srebrni okviri svetih podob, posuti s kamenjem, od časa otemnelim. in trepeče na steni senca svetilke in verižic, na katerih visi. Mirko je zamižal, hotel zaspati, a zaspanec je zbe- žal. Vstal je na postelji, prijel se za ograjo in pogledal okolo. Belega kipa ni bilo. Ozri se je v mrak, ki je črnel v odprtih vratih druge sobe in tudi tam ga ni bilo. Mirka nikdo ni plašil, on se je zdravo razvijal, ne boje se temote, ne vede, da so na svetu razni hudobni ljudje. V pravljicah svojih mu je njanja malo pripovedovala o njih — njeni junaki so bili večinoma črni mački, rogati kozli, sive miške, zajčki-uhljači, kure-dure*) in drzni pe- telini Iz tega začaranega sveta ona ni vhajala ; ako je *) Neumne. st. 26 'SLOVENKA' Str. 3. hotela otrokaprestrašiti, mu je govorila : zdaj pride lovski pes in te ugrizne za nos. No, Mirko ni veroval v take pse.'Te pse, katere je poznal, je sam nadlegoval, z ve- seljem se zarivaje se svojimi debelimi prsteei v njih gosto dlako. — Njanja, a, njanja ! klical je otrok. A ta je še slajše zahrlila in usta še širje odprla. — Viš, pogledal je nanjo otrok, — a sama pravi, da vrana sama zleti v usta ! . . Mirko je sedel v postelji in jel misliti. Smilila se mu je „bela'', tako smilila . . . Vsi so oblečeni, pokriti, edino ona je na mrazu. Da bi vsaj imela kako ruto, bilo bi bol e. In kar hipoma se je lotila otroka strastna želja, sedaj, ravno sedaj pomagati jej. Vse eno — nikdo ne izvede, ako pa izvedo, tedaj samo stara njanja malo pogodrnja. Mama — ta še pohvali. Ona mu je cestokrat govorila : „Mirko, onim, ki nimajo ničesa, moramo vselej pomagati." Oče, ko pride iz mesta in izve, poreče : „Ti si junak, Mirko . . ." Pomagati je treba ... In on, dasi mali, vendar more to storiti. A samo eno je : kako naj si sam nadene nogovice. Dasi ga njanja draži, ni še mo- gel dosihdob storiti tega. Vzel je svoje nogovičke, po- skusil, — do polovice je šlo, a dalje ne. Taka nemar- nost ! Naj bo, čevljev ne obiiješ. Razen ko bi vzel nja- nine tople kaloše (suknene copate)? V mahajočih nogo- vicah prekoraka sobani, a pred stopnicaAi, katerih na vrt nikoli ne zapirajo, obuje velike, gorke suknene co- pate, hitro se je dvignil ' Mirko čez visoko ograjo svoje postelje, zlezel na stol, oblekel hlačice zadnji del spredaj, na zaboju je ležal njegov kožušek, v tega je vtaknil roke — in dobro je bilo. Zapeti se sam ni znal in tudi ni treba, saj ni daleko . . . Končavši vse to. se je zamislil : kaj ponese ,,belej'" ? . . Svojo vrhovno suknjo — ta bode premala. „Bela" je dolga, a on je majhen in suknja je že njemu kratka. Mislil je že na mamin kožuh, a ta visi na kljuki in kljuke ne doseže, tudi ne, ako zleze na stol. Vendar nekaj — njanino zimsko ruto. Ona jo vse- lej, kadar leže, natanko zloži na zaboj. L]den konec gleda izpod obleke. Otrok ga je prijel iz izvlekel ruto, hitro vzel eno kalošo pod pazduho, v drugi roki je imel ruto. A kam naj dene drugo kalošo ? . . No, Mirko je bil 'ra- zumen mali in se ni dolgo ustavljal z rešitvijo težavne naloge. Vzel je kalošo in si jo poveznil na glavo na- mesto kape. — Uh, kako je temno v dvorani ... Tu so okna se zavesami pokrita in nihala v visoki urni omari vedno tika — rado bi šlo ven, sirota. Časi. ko Mirko ni mogel spati, je često mislil, zakaj so je zaprli v leseno oma- rico ? ~- Kako se tam ziblje, ziblje, a nikdo mu ne odpre. Tesno mu mora biti in. tudi svetlobe nima. Čuj, tik-tik, a nikdo ga ne posluša. Mirko bi sam odprl, en- krat je že namérjal, a ključ ima mama in omarica z nihalom ter ura je zaklenjena. Glej, tu v vsprejemni sobi je prijetno, svetlo. Luna veselo gleda skozi okna. Za dečkom po tleh' in po' steni se giblje'~njegova dolga, dolga senca. Sam bode enkrat tako velik, večji nego ujec Saša. Na oknu je zafofotala tica. Nemaraga je čula, vztrepetala . . . Slabo odseva ogledalo, Miri;o je po- gledal tja in se sam sebi zasmejal. Njanina kaloša moli z nosom proti nebu, zlezla mu je na tilnik, druga je pod pazduho, ruta se vleče za njim, prav kakor bi bil rep tete Sane, katero ata in mama imenujejo gizda- linko . . . „Koliko ti samih repov raztrgaš", ])ravi jej papa. (Uej, in zdaj je sam kakor teta Sana . . . Za to sobo je ona, iz katere je izhod na vrtne stopnice. Prej se je te bal ; tu stoji pri steni zaboj, ka- terega je imel za mrtvaško rakev. Enkrat ni hotel iti semkaj in povedal o tem očetu : ta je vzel svečo, šel ž njim, odkril zaboju pokrov — in v njem je zagledal otrok staro zamazano klado igralnih kart strežaja Jurja, voščilo v škatljici od sardin in ščeti za obuvalo. Odslej je „rakev" izgubila za otroka vso tajno zanimivost . . . Notranje duri so bile zaprte se zapahom. Mirko se je naučil rabiti ga in kadar je odhajal z njanjo na izprehod, jo je navadno nagovarjal : ,,Daj, daj, njanja, jaz sam, sam!" Zdaj mu je to pomagalo in on je stopil na stop- nice ter zamižal ... To je veselo, to je krasno ! Zakaj ga neki mama po noči ue pusti na izprehod ? Ni li to ono trideseto kraljestvo, trideseto carstvo, o katerem je toliko slišal? . . Luna, polna, okrogla -- stala je sredi neba: kakor bi jej ugajal ta le vrt, tako je razlivala nad njim svojo srebrno svetlobo. Sneg žari, drevesa žare v belem krasu — podnevi ni videl takih, podnevi so temna, a zdaj stoje v tulu, kakor lustre, katere mama po leti zavija, da jih muhe ne onesnažijo. A tam ono le, kakor v poročni beli obleki. Mamina sestra se je omožila in bila je ravno tako tanka in bela .. . Krasno ! In brod, brod, kako leskeče njega ledina, s katere je veter še le včeraj pometal sneg. O, kako je lepo ! Zdaj je lepše nego pri solnci : vse belo jasno, čisto, sence so lahne in skozi nje se vse lepo vidi. In na nebu toliko zvezdic, zvezdic ! Vsaka mu namigava tako veselo. Oj, oj ! Kakor bi ga klicale, naj se • pride igrat ž njimi ! Mrzlo je res in Mirko tišči koleno ob koleno. Zapel bi kožuh na prsih, a kam naj dene ¦ ruto ? .. Ptes, sedaj ne- mara tudi zagleda, kedó leta po snegu, cegave so ,,ta- čice", ki sc vidijo podnevi na cisti snežini... Tam po strehi se plazi mačka... ,,Müdka, miicika!" A taje samo rep vzdignila in izginila za oglom strehe... Luna postaja vedno svetleja in svetleja, sence vedno svetleje in prozorneje, vedno beleja in prazničneja drevesa v svojem krasnem poročnem nakitu .. . Mirko je bil zabil, da je v samih nogavicah in zagazil v sneg Se le ko ga je jelo zebsti v noge, vrgel je kalošo z glave, drugo iz- pod pazduhe, stopil vanji in dirjaje po snegu zavil k brodu... Kako vse gori! Vsaka snežinka sama zase blesti in se veseli, da je ni zabil mesečni žarek in jo pobožal se svojim srebrnim sijajem... Na tej strani so stara drevesa. V njih vrhovih so gnezda kavk, kakor bi bile crne, velike kape padale z neba in obvisele v njih prepletenih vejah. Tu nad brodom je tudi ,,beia". Go- voriti more. Lažejo, saj je prišla k meni in pravila, kako ¦ revo zebe Mirko je hitro zdirjal k njej, zlezel po stop- nicah na mrzli kamen, na katerem je stala, stegnil se na i):ste, djal jej ruto na pleča, z drugim koncem jo ogn:il i:i gledal ... V glavo jo gotovo zebe . . . Viš, ona Str . 4 „SLOVENKA" Št. 26 je gologlava ! . . Prijel jo je za kamenito roko, potegnil se na njej in nadel na glavo „bele" eno njanjinih kaloš... Zgotovivši to, vprašal jo je otrok : „Nu kaj, ali ti je prijetno?.." Kip je molčal Mirko se je razjezil. „Vis, ko sem spal, — si prišla, jokala, tožila, a sedaj molčiš, kakor bi imela polna usta vode ! Nisi pridna ti ! . . In naglo se je spustil doli. Ko je že odhajal, si je še ogledal Oblečeni kip je zrl sedaj se svojimi slepimi očmi črez brod v globino dre- voreda, zalitega se sinjim svitom lune ... V eno nogo, to, ki je bila brez kaloše, — ga je jelo mraziti, stekel je k stopnicam, hitro odprl duri, zaloputnil je in v znanih sobah poiskal posteljo, zaspal kakor ubit, a zjutraj, ko se je zbudil, odprl oči in odrevenel od same radosti... Kaka čudna krasota je v njega sobici ! . . Ne, nikar v sobici ; kaka sobica bi bila to, ko pa nima nikjer mej !. . Stene so se pogreznile v neko globino, strop z naslikano ptico se je vzdignil in združil z modrim nebom ... Od tal ni ostalo niti one maroge, katero je naslikal on, ko je razbil steklenko olja, katero je prinesla njanja za svetilko ... Mirko sam je bil ravno tako bel, kakoršna se mu je zdela boginja včeraj... Ali ima ona krila za plečami ? Toliko da ga je objela se svojimi kamenitimi, no zdaj mehkimi kakor materinimi rokami in leti, leti ž njim daleko — daleko, v lunin svet, kjer stoje krasni srebrni gradovi, prozorni in iz samih stebrov in obokov, za katerimi se vidijo modre sence, kakor nebo . . . Čudne bele tiče lete mimo in bliskajo na njega se svojimi de- mantovimi očmi . . . Taki otroci, kakor on, radostno tre- pečejo v zraku se svojimi belimi krili, podobnimi ma- mini pahalki iz nojevih peres. Zvezdice, ki so mu včeraj namigavale, se pójajo okolo in skrivajo ter mu kriče nekaj veselega, veselega ! „Kje sva ?" vpraša oblečeno boginjo. ,.Tam, dete", čuje njen srebrni glasek, kakor bi pel zvonček, — „tam, kjer nikogar ne zebe, kjer nikdo ne joče, ne toži ..." — „A kje je mama ? Jaz hočem mamo ! . ," Ona se mu v odgovor nasmeje, on jo udiv- Ijeno gleda in spozna v njej mamo . . . „Ali si ti stala na vrtu ?" No, ona pritiska k njegovim ustom svoja in tako veselo, prijetno je obema in vedno še više in više se dvigata v lazur ter se zibljeta na krilih v čistem pro- storu . . . Belo morje trepeče v globini.. . Njega srebrni valovi se zaganjajo v bele bregove . . . Beli gozdovi — goli, a v cvetji, vsi posuti ž njim, razlivajo divno vo- njavo . . . Prijetno je otroku, tako prijetno, da, ko mu „bela mama" pravi : ,,Nu, zdaj, dete, morava domov, na zemljo", on objame njen vrat, se pritiska k njenim toplim prsim in govori : „Letiva še, samo malo še ! .." Ko se je zavedel, sklonilo se je nad njim obledelo, zaplakano lice materino. Za njo je stal dobri stari zdrav- nik, ki je imel v žepu vselej rumeni sladór za Mirka. Na drugi strani je sedel žalostni, shujšani oče. — Mama, mama ! . . Kako lepo je tam !.. Zakaj sva nazaj priletela ?.. — Kje ? zašepeče ona komaj slišno. — Tam, kjer nikogar ne zebe, kjer nikdo ne plaka, kjer so vsi veseli . . . — Dolgo si že bil tam, debelušček ! smehlja se mu stari doktor. — Tri tedne si bil bolan. Komaj srn« te dobili nazaj !.. — Mama, a kje je ona? . . . Veš, jaz sem jo oblekel !.. — Vera, vem. In lahen nasmeh zaigra na njenem lici. In kako bi ne vedela ! Zjutraj, po oni mesečni noči, je prijela otroka vročica in jel je blesti. Nikdo ni umél zakaj, dokler ni njanja segla po svojih kalošah in svoji ruti. Bog ve, koliko časa je minolo, da nikomu ni prišlo v glavo, kaj se je zgodilo, dokler ni pritekel Jurček ves bled. — Gospa — matuška ! je vpil, — na vrtu, na vrtu ! . . — Kaj je ? . , — Boginja naša . . . Oblečena ! Leteli so tja. Marmornata boginja, zavita v staro njanino zimsko ruto, s kalošo na glavi, je tajinstveno upirala svoj negibni pogled v mistično globino se snegom zasutih drevoredov ... Iz Dr. Dežmanovih spisov. o lepoti in negovanji duha in srca. i (Zvršetek). Potegovati se moramo za resno izobraženost, koja ; vedri duh in blaži srce. Vsaka doba življenja je ugodna takemu učenju. Tako je bil Sokrat že starec, ko se je začel učiti muzikaličnih instrumentov in Katon se je začel učiti grškega jezika z osemdesetimi leti, a nič mlajši ni ¦ bil Plutarh, ko se je jel učiti latinščine. Glasoviti Franklin ' je bil star že 50 let, ko se je prejel naravoslovnega pre- j iskovanja. i O tej priliki naj izpregovorim nekoliko o knjigah j v obče. Vsaka knjiga nam mora biti družabnica, dokler j jo čitamo, a če jo čestokrat ogledujemo, celo prijateljica. J Žalostna istina je, da marsikatera elegantna krasotica, i ki bi se branila prijeti strganega, umazanega berača za \ roko, drži često po ves dan v roki knjigo iz katere koli \ sibodi posojilne knjižnice. In knjigo je čitalo že toliko in \ toliko ljudi in ta knjiga je po zunanjosti morda grša, j umazanejša od roke onega siromaka, a čtivo morebiti i še grše. V naprednih narodih spoštuje vsaka ugledna i gospa preveč duševne proizvode svojega naruda, da bi si I jih izposojevala iz takih knjižnic. Ona si kupuje knjige, ¦ kar je velike moralne vrednosti, kajti čestita oseba se j sramuje kupovati malovredne knjige ter čita le boljše in : plemenitejše proizvode ter si tako s časom napravi malo i a izbrano knjižnico, a po izboru teh knjig more se vsa- ; kega lehko presoditi. i Tako bode pa tudi čim dalje manj onih književnih,; proizvodov, o kojih ne zna kritika reči druzega, neg»-i koliko kilov tehtajo. j Ako je pa treba naobraženosti, razuma, estetično ; uglajenega čustva, kar se tiče ukusa in pristojnosti, treba i št. 26 „SL OY E NK A" Str. 5 je tuđi, da ta svojstva duševne lepote imajo zunanja znamenja, koja more vsakdo razumeti. Duševna lepota se kaže v vsem vedenji, kretanji, govoru, sodbi, tenkočut- nosti, spretnosti, v oduševljenji za lepoto ter v preziranji surovosti in prostote. Duševna lepota dela, da se človek oprezno ogiblje vsega, kar je surovo. To teoretično trditev želim razia.sniti s praktično primero in sicer glede jezika, koji je obično najasniji pojav duševnega življenja. Ako čujemo krasotico, koja nas je očarala-st; svojo divno zunanjostjo, da izgovarja besede krivo naglašene, neizbrane, morda celo nelep di- jalekt, kojega govore kmetje v obližji in ako ona ne izgovarja teh besed povsem jasno, ampak da jih na pol ^požira" ali prenaglo izgovarja : ne čutimo li tedaj takoj nek nesklad med lepo zunanjostjo in govorom? Ako go- vori vrhu tega ne le grdo, ampak tuli slovniški napačno, ali če z govorom kaže priprosto mišljenje, izgine nam njena zunanjost kmalu izpred oči in ona krasotica ne vleče nas prav nič več. Treba je torej paziti pri odgoji, da bo jezik v naši mladeži po izgovoru in obliki ugoden, a po vsebini, da vstreza zahtevam duševne lepote. Često se dogaja, da izraža kdo svoje misli se smehom mesto z govorom, a to samo zato, ker se ne zna izraziti, kakor zahteva du- ševna lepota. Drugo nelepo svojstvo je afektacija, to je, ako se kdo hlini, da čuti in misli česar ne čuti in ne misli, ali pretirava neznatna ali piiprosta stanja duše. Z afektacijo se vedno druži oholost, gizdavost in nedostajanje prave naobraženosti, ona se javlja na sto- tero načinov. Tako smo n. pr. afektirani, ako mešamo v svoj slovenski jezik francoske besede in izreke samo zato, da pokažemo, da znamo francosko, ali ako, slušajoči ka- kovo muzikalno produkcijo, začnemo se ob enem po- grešenera glasu premikati nestrpno, kakor bi stali na ražnji, ali če za neznatno stvar padamo v nezavest itd. ^' Posebne oblike afcktacije so: oholost, nadutost ter -koketnost. Ohol človek ne izdaja samo svoje častihlepnosti, •ampak tudi svojo kratkoumnost ; kajti človek, ki je le 'nekoliko dovršen, ne bo se gizdal se svojimi krepostmi .'zaslugami, z lepoto, umom, ne se svojimi naslovi ter ne z obleko, kamo-li se svojim rojstvom ali obiteljskim gr- bom ! V starih alegorijah so slikali in kazali naduto oholost v podobi človeka, koji je vzdignil glavo visoko ter podprl roke, poleg sebe je pa imel našopiijenegapava -in živo podobo neumnosti — puro, ali če bolje pogle- 'damo glavo onega človeka, najdemo v sijajnem nakitu in bujnih kodrih oslovska ušesa.' Oholost in kratkoumnost sta pravi sestri.;?'' I- Nadutost je mešanica dozdevnosti in oholosti. Mar- sikateri gizdalin- kateri se oholi se svojim plemstvoim, Si .domišljuje, da je boljši od drugih in ker sam nima ni. -kakih zaslug,, šopiri se se- zaslugami svojih pradedov ter prezira vse,'kar ni enako njegovemvr-Todu. Nadxita lepo- tica ne mara se prikupiti z ljubeznivimi's'Vöjfetvi,'ampak zaht«;va, da se i'Uklanjamo Je njetiej tepoti; ¦ ,, . ^,^p^(|t^9pt ni druzega nego^pretirana želja prikupiti sci- Gfotova svojih -čarov, hoče silema' ter f ,s prisiljeno j ljubeznjivostjo in umetnimi sredstvi ugajati drugim. Ko- ketnost je vedno mrzka ter more le za kratek čas nav- dušiti prostejša čustva in jiriprostejše duše. Pravila, po kojih se imamo vesti so po priliki in v glavnih črtah sledeča : Tudi oni, ki mislijo o Bogu po načinu nekih filo- zofov nazivljejo vendar z besedo: Bog to, kar je najviše, najboljše, najmočnejše in najsvetejše. Dolžni smo, da mi- sel o Bogu postavimo v našem srci kolikor možno visoko Ako čutimo, da smo otroci enega samega nebeškega očeta, ne pridemo nikdar radovoljno v nasprotje z na- gonom do dobrega, nagon, katerega nam je dal on sam a s tem odbijemo vse neprijatelje našega duševnega mira, naše prave sreče. Poštenje spojeno s pametjo in stanovitnostjo moramo . imeti vedno pri vsakem delu na umu. Svobodna človeška volja je odsev božje vsemogoč- nosti v človeku, zato glejmo, da je ne opuščamo, ako je njen cilj načelno istinit, pravičen in dober. Bodimo tolerantni, t. j. ne silimo bodisi lizično ali politično ali moralno v voljo druzega, ampak če vidimo, da, kar on misli ali veruje, ni pravo, sku.šafjmo mu z mo- drimi razlogi to dokazati ter napotiti ga na pravo pot. Brigajmo se vedno bolj za svojo dolžnost, nego za svojo srečo. Zato delajmo z vsemi silami, da kolikor možno zadostimo svojemu pozivu. Razum in fantazija morata vedno biti v nekakem ravnovesji, ker baš v tem obstoja lepota mirne duše. Sam razum dela človeka boječega, samotarskega, hladnega, a sama fantazija dela ga pa sanjavega in strastnega. Zato ! je jako važno in za d šo zdravo, če se človek oprijema umetnosti ter da ne maši nšes modricam-glasbe, pesni- štva, slikarije, kiparije, ker umetnost blaži in oživlja človeka. Glede odgoje srca je treba dete že od najranije mladosti odgajati za ljubezen. V detetu se pa ljubezen vkorenini, ako ono opaža krog sebe, kako vlada v rodbini duh sloge, ako oče in mati živita drug za druzega z iskrenim požrtvovanjem. Prvi, čut ljubavi mora biti v detetu za stariše, isto je treba, da oče in mati vzbudita v detetu spoštovanje do sebe, ker brez spoštovanja ne more biti ljubezni. Radi tega jg treba, da n*ati, koja je detetu bližja od očeta, vzbudi* t ^jem to 'Spoštovanje ; zato se mu mora ona dozdevati kot-neko vzvišenjše bitje. ¦ iNejnavadnejša napaka ob negovanji otroškega srca je slepa ljubav do otroka, iz nje prihajajo vsi drugi grehi, kakor pi-istranost, lahkoumno oprostenje in krivica na- igprotiulrugim. ..: Mati mora torej ljubiti otroka tudi z razumom :ter mora paziti, da dete ne ljubi samo nje, ampak kakor njo tudi očeta, a da se- bratci in sestrice tudi ljubijo -med: seboj. -It;' Prav je in mnogo pomaga,, da se samostt>jnost raZ- •vije, če starejši otrok pazi na mlajše; ali tega se ne sme dovoliti, dokler ne skušamo-njegove dobrote, prayič- ^nosti; in moralne opreznosti, da se ne vzbudi v starejšem j-detetü^'nagon za zapovedanje, aiv mlajšem nagon k upora in -mesto; ljubezni bode med. njima le mržnja in prepir. str.06 .S L OVE N K St. -26 Po zakonu prirode je detetu le mati prva odgoji- teljica ; ona mora skrbeti za njegovo duševno in telesno srećo. Oče more odgajati svoje dete še le pozneje inte- lektualno in moralno, ali temelj, na kojem bode oče zi- dal, postavlja le mati. Mati odgaja duh in dušo detetovo, a oče more to odgojeno dušo in duh poučevati. Sčim pa to doseže mati ? S čistostjo svoje duše, z naobraženjem svojega duha in svojim dobrini vzgledom. Srečen sin, kojega je rodila taka mati, blagor do- movini, kojej je Bog podel takih mater ! Da, brez takih mater ni stalnih značajev, ni velikih ljudi. Dajte nam Kornelijo, Avrelijo in Atijo pa evo nam Oraka, Cezara in Avgusta ! Ve žene, katere je Bog blagoslovil s poro- dom, negujte in oplemenjujte z vsem maternim požrtvo- vanjem srce svojega deteta ; s tem si postavite trajen spomenik svojej ljubezni in s tem izpolnite najlepše svoje dolžnosti do človeštva in do domovine. Marica. zimska noč. Kako si tiha, zimska noč, Ko zemlja v beli plašč zavita Počiva zmrzla — trudna vsa, Ko log in vrt pod snegom spita. Kako si mirna, zimska noč, Potekaš brez viharjev ljutih. Ne drami tebe piš in grom, Bučanje sil prirodnih, krutih . . . Kot srce ti si, zimska noč. Ki mirno v prsih mi počiva, Brez bojev strastij — brez želja —¦ O dneh preteklih, zlatih sniva. Kristina. Ženska emancipacija. Spisala Danica. Koliko se je že pisalo in govorilo baš ža o žen- skem vprašanji, koliko glasov se je že vzdignilo pro, in ^e več contra, a vendar imamo zabeležiti še prav, prav malo pozitivnega napredka, še prav malo luči v temotnem stanu ženskega življenja. Zatiranemu ženstvu se godi pač tako, kakor zatiranemu narodu: Sami se le s težka osvobojajo, a njih tlačitelji jim nečejo dati prostosti. Izpregovoriti hočem tu nekaj besed o ženski eman- cipaciji — ne o onem buršikoznem duhu, ki veje dan- danes v nekih — zlasti višjih krogih, po kojem se ho- čejo ženske znebiti takorekoč svojega ženskega čustva. Saj pušenje, oblastno, samosvoje vedenje, nanosnik in ostriženi lasje nikakor-ne tvorijo bistev ženske emanci- •paeije. To sp; le: grdi iizrastki.na njej, kojih se.poslužu- jejo one žene in dekleta, ki hočejo biti sicer zanimive, moderne, ki pa vendar ne umejo v svoji površnosti onega blagega gibanja po svobodi, po včlovečenju hlepečega ženstva. Polovica ,vsega človeštva je zatirana, teptana : žen- ska živi brez prava, brez slobodne volje pod možko oblastjo"). Kako pa motivira možki svet svojo pravico do vla- danja nad ženstvom ? Nu, prav jednostavno s cenenimi izgovori : ker inora tako biti, ker je ženska rojena za suženjstvo, ker jo narava sama določuje za to podložno stanje, ker je vedno tako bilo itd. Da, zi časa naših očetov in dedov je pač bilo prav tako, kakor dandanes, če ne še hujše, l'ozabili so pa ti modri filistri posezati nekoliko dalje nazaj v predzgodovinsko dobo. In vendar so dokazali učenjaki, da je bila žena v prvotnem stanu človeške družbe svobodna, ne, ševeč nego svobodna, ona je bila vladarica, glava vse družbe, koji so bili vsi ostali člani podvrženi. Bili so to časi materinskega prava (Mut- terrecht), (viri: Bachofen „Mutterrecht", Morgan „Ur- sprung der Familie itd.). Ali jo je morda takrat tudi narava določila za vladanje? In vendar, je bila takrat organično ista kakor danes, le razmere so bile drugačne. Človeštvo je živelo tedaj še v velikjh skupinah v mejsobojnem spolnem občevanju, takozvana obitelj krvnih sorodnikov (Blutsverwandtschaftsfamilie). In tukaj je bila ^žen.a gospodarica. Sčasoma, ko se je obitelj bolj in bolij razvijala, ko so začeli ljudje živeti paroma skupaj, je ženska izgubila svojo oblast. Nadvladala je raožka mod. Mož si je prisvojil ne samo vse imetje, črede,. oro;ije, zemljišča, nego tudi žensko, ki je postala njegova sužnja, predmet njegove pohotnosti, stroj za pomnoženje člove- škega rodu. In tako je ostalo do danes. ..Ženska ima dandanes same dolžnosti, a prava nima nobenega. Ona se sme ubijati za vsakdanji kruh, sme stradati in trpeti, mora davke plačevati, — a glasu nima nobenega v javnem življenji. Ona, udovica, ima dolžnost vzgajati, oblačiti, rediti svojo deco, a podvreči se mora volji postavljenega ji varuha, tujega človeka, ki morda prav nič ne sočustvuje z ubogo obiteljo, ki išče morda le svoj prid, svoj hasek v tem poslu. In poklici, v kojih si ¦"ine služiti vsakdanji svoj kruhek, kako pohlevni, kako borni so večinoma ! Tako- zvani „sijajni" poklici, so reservirani vsi možkemu spolu. Da, govori se vedno o možkih in ženskih opravilih, kakor če bi bili sposobni oni bolj za to, te pa za ono delo. Oglejmo si stvar vendar natančneje. Ženske so, recimo, sposobne za kuhanje. Na kmetih si kuliajo hišni gospodarji baš tako dobro, kakor gospodinje, če so le te ravno kje v „službi" ali sploh po čem zadržane opraviti svoj domači posel. Po največjih in najimenitnejših hišah so nastavljeni večji- del le možki kuharji. Zakaj to, če je kuhanje vendar ženska zadeva ? Ženske imajo nadalje posebno nadarjenost za ši- '¦ *) No, nam, ki nismo „zavezane", ne zdi se nam tako hudo, morebiti, pa je vendar le res,, če Vi pišete. . .Op. ur. st. 26 .SLOVENKA' Str. 7. vanje, krpanje, sploh vse zdravju in očem kvarljivo vba- ¦danje s šivanko. Kako pa to, da so merodajne kapacitete na krojaškem polju zopet možki ? Na kmetih veljajo za izključno ženska opravila vsa ona dela, ki se opravljajo le z velikim trudom na tleh čepe : izkopavanje korenja ih repe, oplevanje, žetev. Na- «protuo so možka dela ona, ki se opravljajo lehko stoje: košnja, oranje itd. Vendar opravljajo krepka vaška de- kleta često ta posel prav tako dobro, kakor njihovi T)ratje. Pri nas sadijo ženske fižol, možki pa krompir. Ali izvira to tudi iz posebne nadarjenosti ženskih do sajenja fižola, možkih do žlahtnega amerikanskoga sadu ? Ženske baje nimajo sposobnosti za izvajajije tako- zvanih duševnih strok. Saj trdijo nasprotniki ženskega osvobojenja, da bi moralo biti ravno toliko ženskih iz- umiteljev, učenjakov, filozofov, literatov itd., kakor možkih če bi imeli jednake duševne zmožnosti. Res čuditi se moramo toliki logiki : samo ne vem, bi jo li pripisovali bolj hudomušnosti dotičnikov ali pa njihovi kratkovidnosti. Skoro bi dejala, da si ni moči misliti pri normalno razvitem človeku tolike slaboumnosti. Dečki se že od rane mladosti tako odgajajo da se jim duh kolikor možno razvija v dosego zaželjenega vspeha. Kaj pa deklice, kojih duh se sistematično zadr- žuje v tesnem krogu ženskega duševnega obzorja ! Sistematično se vzgajajo topoume nevedne goske, a potem se kriči : Glejte jih, kako so glupe, nezmožne so ! Kako dobro umejo n. pr. ženske medicino, so do- kazale pogumne naše ruske sestre, pohajajoče vseučilišče v Zilrihu, kjer so bili in so profesorji le jedinega mnenja : da so eminentno nadarjene, celo bolj nego večina možkih -dijakov. Pa tudi Amerikanke so dovolj pokazale, kako umejo trudapolrii svoj poklic. Sploh so si zdravnice pri- j dobile splošno spoštovanje in zaupanje pri Ziiriškem pre- bivalstvu, zbog svoje požrtvovalnosti in potrpežljijvosti. Kar se tiče drugih strok, sicer še nismo imeli toliko prilike opazovati, saj so ženskim zaprta vsa pota, da jim ni moči pokazati svojih moči. Vendar so se posamične odlikovale tudi že z matematiko, z naravoslovjem itd. Kaj pa zamore ženska na juridičnem polju nam je dokazal nesmrtni Shakespeare v svojem „Beneškem .Trgovcu'', Drugi zopet majajo se svojimi modrimi glavami in ^modrujejo : „če prav dosežejo doktorat, ali bodo pa srečne ? -Gotovo ne, če ne dobijo poleg tega še moža!" Ali -se je -pa že kedo za to brigal, če so srečne v svojem poklicu naše šivilje itd. Nadalje vprašam : so li možki srečni brez .ženske ? Kako pravi pesnik V Was ist dem Manne mehr Wgelirt als wie das "Weib, Und was dem WeiVie mehr als wie der Mann, Und beiden Kinder, Kinder! Torej prava sreča le v obitelji, i možu, i ženski. ' ' Komu pa pride na um, odvračati možkega od.študij, ker se mora v dosego popolne sreče le še ženiti? Go- tovo nikomur ne, ker bi bilo to smešno. Če pa možki ¦aiso tako navezani na zakon .,v dosego zemske sreče", --izvira to edino le od tod, da jim pribavi njihova ra,hla morala tudi brez zakona zaželjenih užitkov, kojih je nravstveno živeča ženska deležna edino le v zakonu. To, mislim, je pa ženskim v čast, a ne v zasmeh. Čeniu torej delati glose ? Često se čqje tudi, da so ženske preslabe za ta ali oni poklic. No, naši uradniki, profesorji, zdravniki pač ne rabijo pol onih moči pri izvajanju svojega posla, kakor gospodinje v kakem večjem gospodinjstvu. Sicer pa to sploh ni uzrok za popolno isključenje človeškega prava. Saj je tudi slabotnih mož. Ali so ti morda izob- čeni, izključeni, kakor zatirano ženstvo ? In poklici, dostopni tudi ženstvu? I v teh se po- kaže grozna, brezsrčna krivica, ki se dela ženskemu spolu. Žensko delo, dostikrat veliko bolj natančno, veliko bolj vestno opravljeno, nego možko, je slabše plačano od možkega. Za isto opravilo različna plača ! Seveda se to zopet motivira s tem, da mož več potrebuje (pijača ! tobak !) nego ženska. Mož mora vz- drževati vso rodbino. Nasprotno se seveda nihče ne ozira na ubogo udovo, ki mora vzdrževati sebe in svojo deco. Ona mora delati za isto malo plačo, kakor njene sestre. Da, kratkovidni predsodki merodajnih faktorjev so često tako veliki, da odvrnejo ženo, češ, tvojega dela ne po- trebujemo, ti si omožena, ti imaš deco. Torej niti delati ne sme za svojo deco. Kdo se pa ozira na nebroj onih deklet, ki podpi- rajo svojce se svojo skromno plačo ? Ali dobijo za to le beliča več plače? Gotovo ne. Pač se pa potiskajo ženske vedno in vedno na zadnja, najslabša mesta, češ, za žen- sko je že dobro. Groza nas spreletava, uvaževaje, da je ženska že od rojstva zaničevana, zasmehovana. Ženska velja za neko nepopolno, manj vredno bitje nego mož. Ne samo v divjakih, ne, žal, tudi v civiliziranih narodih se starisi užaloste, če se jim porodi deklica, mesto zaželjenega fanta. Koliko pa je veselje, če je bila osoda toli mila, da jim je položila dečka v zibelko. In vendar delajo sinovi starišem veliko več skrbi in žalosti, nego hčere ; kdo ne ve tega ? A kaj se je izcimilo v teku tisočletij iz tega zani- čevanja, zatiranja in tlačenja ženstva ? Razvil se je baš ta hinavski, priliznjeni, hlinasti značaj, po kojem ženstvo tako zloglasno slovi. In kedo je to provzročil? Možje- tlačitelji, oni isti, ki žensko zdaj zaničujejo zaradi teh svojstev — svojstev, koje so jim sami nabavili. Mož sam je žensko naredil kakoršna je sedaj. Seveda ne smemo očitati posameznikom, kar je po- sledica tisočletnega razvoja. Vendar' pa, — in to naj bi uvaževali vsi nasprotniki ženskega gibanja — vendar zadene vsa krivda onega, ki neče spoznati, kako hudo se je mož zagrešil na ženi. Po sedanji morali je ženski prepovedano, razode- vati možkemu svoja čuvstva. Zatajiti sti mora, čakati, da pride on po njo. Ka torej, čuda, če skušajo ženske z vsemi možnimi sredstvi očarati in vloviti možka srca ? Tako so se pa razvile ničeve, brezsrčne kokete, ki se udajo prvemu snubcu, ne iz ljubezai, temveč iz straha, da bi nedostajalo drugega, boječ se groznega, zasmeho- vanega stanu stare device. ..... Str.8 .SLOVENKA* St. -26 kako pa naj bo srečen zakon, ki je sklenjen s hi- navščino in hlimbo? Taka zveza nikakor ne more obro- diti dobrega sadu. Mesto, da bi dala moralično moč, vpliva le demoralizovaje. In tako "propada človeška družba. A to je tipična podoba modernega zakona. In zopet je temu mož kriv, ker si je sam prisvojil pravico snu- bovanja. Ali' pa moremo ženskim šteti v zlo, če si hočejo na vsak možen način pridobiti moža, in sicer kolikor možno z. dobro službo, ne da bi vprašale svoje srce, se-li strinja s to zyezoÉf Ali moremo materam zameriti, da hočejo spraviti svoje hčere z vso silo pod sladki zakon- ski jarem ? Nikakor ne. Kaj pa dočaka dekle, če se ne omoži? Dobro službo si le težko dobi. A kakšna osoda jo čaka kot stara devica ? Zasmehovana, zaničevana, za- puščena mora živeti sama za-se, brez radosti, brez lju- bezni. Na strani uglednega moža ima i ona vsaj neko- liko veljave. In če ji že zakon ne daje zaželjene sreče, najde utehe vsaj v krogu svojih otročičev. Možem pa, ki ženo toli zaničujejo, stavim to-le vprašanje : „Ali ni tvoja mati, ki te je rodila, tudi žena? Ali jo zato zaničuješ? Ali ni tvoja soproga, mati tvojih otrok tudi žena? Pa jo zaničuješ? In tvoja sestra, ki jo je ista mati nosila, kakor tebe, pa bi bila slabša od tebe?" Kaka domišljavost ! Koliko se dandanes stori v osvobojo zatiranih slojev človeštva ! Pa da bi ženstvo, — polovica vsega človeštva, ostala v suženjstvu ? To ni možno ! A'^edno glasneji in glasneji se čujejo i ženski klici po osvoboji, po pravicah, ki jih povzdignejo baš še le na človeku vredno stopnjo. In pravični, razsodni možje jim pomagajo, jih vodijo iz te srednjeveške teme v luč pra- vega človečanstva. Ne mož ne bodi gospodar sveta, ne žena gospodarica. Jednakopravno naj živita, jedino le j)0 spolu različna, a ne po pravih. Potem bo' "še-le možen pravi razvoj človeštva do prave duševne in srčne omike. Onim pa, ki ne privoščijo ženski pravice, zakličem besede Dodeli-nove, nepristranskega zastopnika našega spola: Prava omika moževa; se pozna na tem; kako misli o ženstvu. Kedor hoče ženstvo potisniti nazaj v dosedanje suženjstvo, je barbar, je-divjak, je zver, nevreden člo- veškega imena. Proč š tem brezsrčnim barbarstvom ! Žena dvigni se iz z&ničevanega svojega stališča, da bodeš možu vredna tovarišica, prijateljica, a ne — sužnja. Žal; bil samo je sen. Prav sam sera'v sobici sedel, ¦ ' 'Krasen večer je "bil; ; - : Lepo sem žvižgal, glasno pel,;!? Tako si čas: "sladil. • : - : Ko žvižgal' sem' tako lepo, ' ' "Prepeval, ina ves ^ |laš, ' ; eiiej,'v Sobff-rrata^Be-odiiro; In vzrl sem bajen tó-al}' ¦ Ah, to obličje, te oči, Teh ustnic sladki smeh! Jednakega na zemlji ni ' In ne v nebesih vseh. Osupel gledal sem ta čar In ga občudoval. Saj še v življenji nikedar Ni meni tak sijal. In glej, zdaj se nasmehne mi. Plašno približa se, Poljubljaj rahel dehne mi Na vroče ustnice. Ah, ta poljub je sladek bil Kakor do zdaj noben — O, da sem ga v resnici vžil! Žal, bil samo je sen ... Dolski. P r e m'e m b a. M. R. Ko sem zadnjič gledal tvoje lice. Mislil sem, da zrem obraz cvetice, Z roso biserno oprane, Živo porudele od danice. Zdaj sediš ob svojem moži. Slušaš njega resne govorice ; Bledi tvoj obraz z naročja Božajo detinje ti ročice. Med pomladjo, ah, in zimo Sad rode in sahnejo mladice. Iz brezlistnih gozdov čuješ Mesto slavčevih zdaj — vranje klice. Anton Medved, Slovenka;' Sešle so se hčere slovanskega rodu. Posvetovale so se o svojih zahtevah in sklenile so odposlati najličnejše tovarišice v pagansko nebo, prosit čarovno boginjo lepofe in ljubezni, dražestno Lado, da se blagovoli vdeležiti pri- hodnje njihove seje. S prijaznim nasmehom privoli bogi- nja njih želji. S dražestno poveljnico-prišel je tudi njen pribočnik, vedeh nagajivec Amor, ki je po srebroiglasni trobenti sklical slovanske deve k seji.-Vse-s^ poklonijo zali bo- ginji ter jo soglasno izvolijo za svojo predsednico. Z bla- ženim nasmehom sede boginja na cvetličen tron,-' lipov venec na. glavi, ter blagovoljno vpraša, kaj si od.BJežje- iijof'slovangke hčere. Za vse jej jeodgo.vorila zapisovalka -^'Skromna Slovenka, da si .Ysaka~želi od nje imeti dar zii''stalen spomin, ki bi ohranil za veke razliko stovaii- - skih. hčera; " -^.-v' ^ . : ¦':\:jr:-)m St. 26 ,S L O V E N K A" Str, 9 Upam, izp^^govorila je blaga boginja, da boste zadovoljne z mojimi darovi. Ako bi obdarovala vse enako, zgubile bi moje hčere zarad enakopravnosti na svoji vrednosti Ne obotavljajo se, začne deliti darove. Dalmatinka je dobila drobno, vselej mikavno nožico, sveže truplo in obraz, iz katerega odseva osveta. Slično je bila obdaro- vana njena sosedna sestra Crnogorka se Srbinjo, kateri sta še zraven dobili žive, ognjevite oči, zobe lepe kakor slonova kost, srce pa ustvarjeno le za ljubezen in domo- vino ; vse to pa s pismenim potrdilom, da niso ustvarjene za branje in pisanje, temuč le, da rodijo junake. Slovakinji je dala črno- bliščeče lase in usta vedno pripravljena k poljubovanju. Čehinja je prejela zaokrožene ude, prostodušnost, ljubezen do domače hiše in skrajno požrtvovalnost za narodne namene. Poljakinja se od tega časa odlikuje s plavkastimi lasmi in modrimi očmi, iz katerih se zrcali navdušena ljubezen do kraljestva in njegove slave, zraven tudi včasi strast in ponos kake kraljice. Rusinja pa je slednjič dobila precej priliznjenosti, nežnosti, vdanosti in vladoželjnosti. Po tem splošnem obdarovanju zapové blaga bogi- nja še enkrat pred se stopiti, da dopolni darove se s po- sebnimi lastnostmi. Dalmatinka, Črnogarka in Srbinja dobijo svojo lastno misel, Slovakinja čaroben nasmeh, Čehinja globok mate- rinski čut, Poljakinja dovtip, Rusinja izurjen verski čut pa tudi dokaj lahkoživnosti. Ko se po tem takem že bile obdarovane vse slo- vanske hčere (polabske Srbinje ni bilo zavoljo bolehnosti zraven, kateri je kmalu podlegla) in se Lada pripravlja že vrniti se v svojo zračno domovino, dočim se razpo- sajenemu Amoru tako prijetno zdi v družbi teh slovanskih cvetlic, prime Lado nekdo rahlo za roko. Boginja se obrne in zagleda zapisovalko — skromno Slovenko. „Kaj, za mene nimaš nobenega daru ?¦' vpraša bo- ginjo, in izpod trepalnic jej zalesketajo solzni biseri. ,,Kaj nisi ničesar dobila V" „Nisem, pozabila si me !" ,.Le spregledala sem te, moje dete, kot zapisovalka nisi mi prišla pred oči. Ali kaj mi je zdaj storiti, iz- praznjena je posoda z darili, drugih pa nimam. Vendar — dober naj ti bo moj svet. Tvoje sestre so za sebe bogato obdarovane — naj ti vsaka prepusti iz svoje obilnosti majhen del. In zgodi se po nasvetu blage boginje ; saj so bile vse sestre. Dalmatinka se svojo srbsko in črnogor- sko sestrico jej da nekaj telesne lepote, Slovakinja sveže ustnice, Čehinja ljubezen do domačega življenja, Polja- kinja nekaj dovtipa, nežnosti in drobtinco zvijačnosti, Rusinja pa dokaz verskega čuta. Razun tega vse so še rade dale nekaj nasmeha, črnih, plavkastih in drugih las, rožnate ustnice, dokaz materinskega čuta. Vse skupno ob enem pa lepoglasni zvok svojih krasnih jezikov. Tako je pozabljena Slovenka postala zveza vseh lastnosti podeljenih hčeram slovanskim in vrnila se je domov sicer zopet skromna, vendar srečnejša od svojih sester. Draga Slovenka — ohrani in množi tu svoje lepe lastnosti ! Ant Zavadil Književnost in umetnost. Knjige družbe sv. Mohorja. Naša dična družba sv. Mohorja je izdala tudi letos za svoje ude šestero knjig, katerih, lahko rečemo, skoro vsaka velja toliko, kolikor plačujejo udje za vse knjige. Knjige so sledeče: Lepa knjiga : „Z godbe svetega pism a", Slo- vencem priredil Fr. Lampe. 4. snopič. „R o ž n i vene c", molitvenik, v kterem so lepe molitve pisane v lepem jeziku, kar se more reči le o malem številu slovenskili molitvenikov. „Bolgarija in Srbija", opisal Anton Bezenšek. „P o 1 j e d e 1 s t v o", slovenskim gospodarjem v pouk, spisal Viljem Rohrman. ,,Boj za pravico", povest, spisal Fr. I. Milovr- šnik. Slovenskih večernic 50. zvezek. „K o 1 e d a r" družbe sv. Mohorja za navadno leto 1898. Družbo toplo, toplo priporočamo. Fooesti. Spisal dr. Ivan Tavčar. II. zvezek. V Ljubljani. Za'ožil pisatelj. Tiskala Ig. pl. Kleinöiayer & Bamberg. Obširnejo oceno prinesemo prihodnjič. Knjige družbe sc. Jtronima. O teh knjigah smo dobile obširnejšo oceno, ali ne moremo je spraviti v to številko, ker nedostaje prostora. Razno. Slovenke v Trstu. V tem tednu je bilo čitati v „Edinosti" o grdem napadu laškega prenapeteža na slo- vensko damo zato ker je govorila z malim dekletcem slovensko. Ko sem po prvi ogorčenosti in razburjenosti stvar malo bolje premislila, prišla sem do sklepa, da ni tako čudno, ako se kdo čudi, če sliši govoriti gospo ali gospo- dičino slovenski. Tudi sedaj l;o pišem, ne pišem, žgil, za tržaške Slo- venke, ker razven dveh, treh one ne č i t a j o „Slo- venke", (dasi so naročene) in razven teh dveh, treh tudi nobena ne govori slovenskega, ako ima le klobuk na glavi. Do tržaških res ne morem pisati, ker bi morala z^nje pisati v kak laški list, da bi čitale, a naj bi moje besede uvaževale vsaj slovenske učiteljice iz okolice Vse, morda bode ena ali dve izjemi, govore, ko pridejo v mesto le italijansko, kar lahko trdim, kar sem slišala na svoja ušesa. Seveda strah pred Lahi je velik ! Slovenke med sabo pa laško — kje so potem Slo- venke ? In tako se dogaja, da se Tržačani še vedno ne str. 10 .SLOVENKA. St. 26 morejo načuditi, če slišijo damo govoriti slovensko. No, ona je impertinentnežu pokazala, da bi govorila laliko francoski in italijanski, a da hoče govoriti le svoj ma- terini jezik. Smejati se moram, če pomislim na neko tako oko- ličansko učiteljico. V mestu sreča svojo koleginjo, ki jo nagovori in govori le slovensko. Ona pa ji odgovarja le italijansko. Ko sta prestopili mejo — halo! sedaj je pa ves strah preč in slovenščina ji teče gladko. Bodite vendar pametne ! Kdo vam kaj hoče, če go- vorite svoj materini jezik ? ,,Piccolo" je nek članek ime- nitno završil, seveda ko je khcal ,,svoje" v slogo : „V državi, kakor je Avstrija, v kateri je več na- rodnosti, se vpoštevajo le one, ki znajo imponovfvti z močjo narodne sloge ; druge mlačne, apatične, indiferentne, niso vpoštevane za nič ampak so le vinogradi, v katerih imajo drugi trgatev !" Jaz pa pravim Slovenkam : Apatične, indiferentne, mlačne. Ve niste nič, nič in zopet nič. Slovenke ! Slovenci I Bližajo se lepi božični prazniki in novo leto. Navado imamo, da ob tej priliki čestitamo sorodnikom, prijateljem in znancem in sicer po najnovejši šegi, z razglednimi dopisnicami. Pokažimo tudi ob tej priliki, da smo slovenske na- rodnosti in kupujmo take dopisnice, ki imajo le slovenske napise, v prvi vrsti pa tiste, ki so se izdale v ta namen, da se ves čisti dohodek izroči družbi sv. Cirila in Me- toda, ki nam je čedalje bolj potrebna, ako hočemo za- braniti, da nam požrešni laški in nemški volkovi ne trgajo iz rok slovenskih otrok, ktere vabijo v svoje šole, da jih odtujijo ne le narodnosti, ampak tudi veri. Taki otroci postanejo izdajice navodnih svetinj in so še hujši sovražniki slovenstva, nego oni, ki jih vzgojajo v take krvoločne janičarje. Torej vsi na pomoč naši šolski družbi : Če njo dobro podpiramo, se bodo gotovo vresničile besede našega slavnega pesnika dr. Prešerna, ki poje : ,.Vremena bodo nam se izjasnila. Milejše zvezde, nego zdaj sijale !" Take slovenske razglednice so v gori omenjeni namen izdale : uzorna Slovenka gospa Marija Skrinjar- jeva v Trstu, Stadion 19, L nadstropje s podobo rodoljuba gosp. Ivana viteza Nabergoj- a, ter lit'jske Slovenke s podobo pesnika dr. Prešerna. .Slovenke ! Slovenci ! Sezimo po teh dopisnicah. Če jih kupujemo, koristimo ne le svojemu narodu, ampak širimo ob enem spoštovanje do naših zaslužnih slovenskih mož ter kažemo svetu krasote naše domovine ! Mokronošln. V velikanskem krenielju v Moskvi • so spravljene mej mnogo drugimi čudnimi stvarmi tudi sani, v kojih se je peljala carica Elizabeta leta 1741 iz Petrograda v Moskvo. V njih je postelja in miza, ki nas spominjajo po svoji velikosti in po urejenji ^ če prav ne po komforu na moderne salonske vozove naših železnic. V teh saneh, pred kojimi je bilo vpreženih 40 konj se je pripeljala carica od jednega svojega glavnega me§ta do druzega v treh tednih. Caccianiga o ženski emancipaciji. V zanimivi knjigi r .,M o ž e v a pisma m r t v ej ženi" je govora o vsem. Pisatelj piše na drugi svet o najrazličnejih predmetih ve- činoma tako, kakor je mislila ona, ki je ni več med ži- vimi. Tihotapski ukradem le to o ženski svobodi : ,,Ti (njegova žena) si bila vedno naklonjena ženski naobrazbi ; odobrovala si, da se ženske lotevajo zdravil- stva, ker si želela ženam in otrokom zdravnic — speci- jalistik, ki. bi združevale z vedo tudi milobo in dobroto. Mesto juridičnih študij bi pa bila rajše videla dobro šolo- o kuhinji in gospodinjstvu. Ženski emancipaciji si se vedno posmehovala, misle,, da duh in srce sta dovolj za emancipacijo poštenih ; druge pa ne potrebujejo novih zakonov, da se osvobode. Glede volilne pravice, katere bi ne smeli imeti le idjotje brez poštenja in brez naobrazbe, si vedno pravila, da ima ženska čestokrat mnogo boljši razum nego možki, osobito nego nekateri možki, ki imajo volilno pravico a bi se ne smeli mešati v nobeno stvar socijalnega inte- resa. V naših pogovorih s prijatelji si čestokrat dejala, da ne zavidaš ženskih, ki morajo delovati javno, a dostav- ljala si, da nima vendar nihče pravice, da bi je izključil," kajti žene so enake možkim po inteligenciji, po domo- vinski ljubezni a po čutenju in zdravem razumu, da stoje mnogo višje. Tudi glede tega predmeta si vedno pravila : svo- boda in pravica za vse brez razločka na spol". Razstava Verešcaginovih slik. .Slovenski Narod* je prinesel obširno oceno o slikah, katere je razstavil ruski slikar realist Vereščagin, na Dunaji. F. G—1 je pisal ob zvršetku kritike : Dunajski časopisi so o Vereščaginu donesli večinoma obširne strokovne ocene, in v obče so še te izražale o o umetniku zelo laskavo! „Freradenblatt" in „Neue Freie Presse" sta povdarjala zlasti veliko slikarsko tehniko. „Deutsches Volksblatt" je opisal posamezne slike ter pov- darjal zlasti Vereščaginov realizem, a tudi drugi Usti so v krajših noticah pohvalno ocenjali slike. Sam se je priložnostno izjavil, da sploh neće slikati druzega, nego istino in življenje. Kot častnik se je udeležil vojne proti Turkmanom 1867.; v rusko-turški. vojni 1877—8 skušal je vnovič vse neprilike vojske, zmr- zujoč in prezebajoč na Balkanu; kot umetnik si je takrat pridobil vse one utise, katere je pozneje predočil svetu. Zato je realist v bojnih slikah. Tudi Napoleona nikakor ni pomanjševal : vsakdo, I ki čita Vereščaginove študije o njem, se čudi, da je kot Rus sodil tega velikana tako nepristransko, tako prijazno. Res, da ga ni preslepil Napoleonov sijaj, a omamila ga tudi ni sovražnost do nasprotnika njegove rodne zemlje. ¦ Kar zadeva tehniko, je istina, da sem ter tje milieu udušuje dejanje, ali bolj prav, odvrača jiozornost od glavne osebe na sliki. Ali pa mu je bil mar namen, po- dati le toliko in toliko raznih portretov Napoleonovih ;' ! ali mar ne, podati posamezne epizode iz njegove vojne St. 2fi .SLOVENK A' Str. 11 proti Rusiji ? Kjer je milieu pomaknjen v prednje vrste, spada v te epizode, jih razlaga in popolnuje. Da je Napoleona samega pogodil izborno v portretu, priča nam šesta slika. O nji pravi „N. Fr. Presse" : .Ve- likega moža naslikati v duševni grozi, bila je naloga, katero si je slikar sam izvolil in v istini je ni slabo re- šil. Naslikal je le obraz Napoleonov brez milieuja, brez zvijačnih pripomočkov ; le obraz in v obrazu dušo. Glo- boka zamišljenost in žalost je krog teh ust, mej temi trepalnicami" . . . O teliniki pa sodi slovanskim umetnikom v obče gotovo ne preveč prijazen .D. Volksblatt'' onako : „Ve- Teščagin ni le velik kot slikar vojne, temveč tudi kot slikar arhitektur ; portretov, genrov, pokrajine in živali, vse obvlada v jednaki meri. Njegova tehniška _ ročnost, je občudovanja vredna". *¦ In drugi listi vsi hvalijo zlasti slikanje snega, ki se ponavlja na tolikih slikah a vedno v novih, krasnih oblikah in nijansah, sneg in ivje, kosmiči in grude, a vselej v najnaravnejših barvah, bodisi v megli ali v solnčnem siju, ob svitu ognja in požara. Namenoma sem navedel tuje sodbe. Veseli me namreč, da tako podkrepljajo moje poročilo, ker mi je to dokaz, da jo bil vtisk, katerega so name napravile slike, pravi. In temu se ne čudim. Saj dela tolike istinitosti in dovršenosti morajo vplivati jednako na vsakega dovzet- nega izobraženca, v kar nikakor ni treba, da bi bil strokovnjak in slikar. Ta morda najde tu in tam kako hibo, — jaz o tem nimam sodbe ; ali kljub temu, tudi ako bi me kdo na vse take hibe opozoril, ne verujem, da bi mi le najmanje omajal moje — občudovanje. — Vsekakor je razstava teh ruskih slik zanimiva, ne le, da nas seznanja z deli priznanega slovanskega umet- nika, ne le, da nas seznanja z njegovo maniro in tehniko, temveč tudi, da nam predočuje vestno in strogo zgo- dovinske fakte. Ta nas s tem uverja, da je realizem usposobljen in zmagovalen tudi v slikarstvu, da uprav realizem dovaja tudi to umetnost k popolnosti in ji pri- bori najkrasnejše uspehe. F. G—1. DOMA. Knk-ó se spravi sadje iz perila. Sadni madeži se prav lehko izperejo z vinskim cvetom, sosebno če je malce slan. Dobro je tudi, če se namaka omadeževano perilo nekaj ur v sladkem ali kislem mleku. Ako so ma- deži že zastareli, pomaga še citronov sok in pa klorova voda, ki pa se mora rabiti s posebno pozornostjo. Nekateri priporočajo tudi naslednje : Vžge se na- vadno žveplo in nad dimom drži se madež, kateri kmalu izgine. ¦ Težje se spravijo sadni madeži iz volnenih oblek. Tu seveda pozneje nič ne pomaga, a dokler je še madež moker, mora se zmočiti s salmijakovcem in potem izprati s čisto vodo. Večkrat se priporoča bobova voda, ki ne škoduje, ne barvi ne tkanini. Jajca se ohranijo, če se namažejo z mastjo ter se spravljajo v pleve. Seveda morajo biti pleve popolnoma suhe. Napačno pa je spravljati jajca v apno, ker dobe od apna slab okus.' Tcrpentina naj bi imeli pri vsaki hiši,, ker je nje- gova uporaba jako mnogostranska. Ako se omare in skrinje ž njim nekoliko poškrope, se moli ne bodo na- selili v njili. Ravno tako se odpravijo stenice. Za sna- ženje podob, slikanih z oljem, služi terpentin zmešan z gorko vodo. Isto tako se snažijo obleke, pomazane z olj- natimi barvami. Pri opeklinah se priporoča tudi terpeii- tin v olajšavo bolečin. Boleča kurja očesa naj se pokri- vajo s krpico, namočeno s teriientinom. Tudi zoper tr- ganje je neki dobro drgnjenje s terpentinom. Maščoba se odpravlja iz baržuna, ako polagamo pa- volnato krpico, z limoninem oljem namočeno na-nj. To se tako dolgo ponavlja, da madež izgine. Potem se kr- tači s krtačo za baržun. Cvetice se razpošiljajo najlepše v zabojčku, v ko- jem je lega mokrega mahu. V ta mah se porinejo cve- tlični stebelci. Na vrh i)ride zopet plast mahu: Še boljše je, če se stebelci še enkrat s škarjami pod vodo odre- žejo. Voda se vzdigne visoko v stebelce ter ohranja cve- tico svežo. Pege se odstranilo z obraza z nastruganim hrenom, ki se dene v steklenico med vinski jesih. S tem se treba vsaki večer umiti. Čez '2 ali :^ tedne se izgube pege. Kaj 'je bolj zdravo jesti v družbi ali da se je samo ? V družbi je bolj zdravo iz raznih uzrokov. Jesti je samo en del hranjenja in je brez pre- bavljanja bolj škodljivo nego koristno. Oni, ki jedo v družbi, morajo vporabiti nekaj časa za družbo in zabavo. Tako je prestanek med enim zalogajem in drugim daljši in se daje tako več časa probavljanju. Tudi zabava.je na obedih v družbi boljša in navadno vesela, tako da sta duh in telo zadovoljna, srce in živci pa so tudi bolj v delu. Boljše tekne malo in v družbi, nego dosti a da je človek sam, ker oni, ki v družbi je, probavlja in redi se boljše nego oni, ki je vedno sam. Popravek. v 25. številki „Slovenke" je v pesmi: „Adam v raji* izostala kar cela predzadnja vrsta. Citati je torej 3 poslednje vrste tako : „Takoj poprosi, naj se vsmili božja ga dobrota. Rekoč: „0h. Stvarnik moj, nikakor ne bojim se križa. Le daj mi ženko in prav rad se tvegam paradiža!" Listnica uredništva. G o r j a n č e v. Lepa Vam hvala! O gledališči, toda ne preobširno in hrvaških ženah prosim, pošljite; za sedaj res ne morem pisati posebe. Oprostile ! str. 12 ,S L O V E N K A' Št. 26 D o 1 s k i. Od poslanih pesmi je še ta vporabna: Oh, bil samo je sen. P snik-kritik je pa dejal, da imate liričnega talenta. Vstrefila bi Vam bila in odgovor la posebe, ali kdo mo' e precitati Vaš podpis in kraj ? Napišite razločneje ! Izvirni dobri spisi bodo imeli v ^Slovenki" seveda pred- nost pred prevodi, ali rajše nego slabo izvirno čtivo, prinaša naj dobre prevode. Tako sem mislila v poslednji številki in ne da bo „Slovenka" prinašala le prevode. Ljudmila. Hvala lepa. Oprosti, če Ti ne morem odpi- sati takoj ! F. G. Ah, prepozno ! . ITaznaniloI Spodaj podpisani raznašalec lista .Edinost", ki je zajedno u]?a.r>, priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani Friderik Colja vratar hiše št. 8 ulica Solitario. Alessandro Levi & MinzI Trst, Via Riborgo, 21 in Piazza Vecchia št. 21. zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilusti'ovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. Li t zhaja vsako drugo soboto in stane za vse leto H gld.: za naročnike .Edinosti" pa 2 gld.; posamezne številke se bodo dobivale v Trstu v bakarnah : pri Ghiozzi ir. pri g. Ijavrenčiču (Piazza Caserma), pri Pipanu (Ponte della Fabbra) in pri Fratniku (Sv. Ja- kop po 12 kr. Rokopisi na) se pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravništvu „Edinosti" ulica Molino piccolo, hšt 8, Ilnstr. Lastnik konsorcij lista .Edinosti' — Izdavatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc. Trst.