GLASILO OBČINE GORNJI PETROVCI ŠTEVILKA 19, 24. december 2004 Vidra (Lutra Lutra) Foto: Marjana Honigsfeld Adamič KAZALO UVOD 2 LIFE lll-NATURA 5 PRIREDITVE IN DOGODKI 8 KULTURNA DRUŠTVA 13 GASILSTVO 21 ŠOLA 24 ŠPORT 27 OBVESTILA 32 RAZNO 38 KRIŽANKA 43 UVOD DECEMBER 2004 SPOŠTOVANI OBČANKE IN OBČANI! Leto 2004 se počasi izteka, saj nas do konca leta loči le še nekaj dni. Z veseljem lahko ugotovimo, da počasi, vendar zelo uspešno vsi skupaj uresničujemo naše skupne programe in s tem hitrejši razvoj že od leta 1995. Takrat smo ustanovili občino in spomnimo se, kaj smo v tistih časih imeli. Na naše poslovanje zelo močno vpliva Zakon o financiranju občin, ki zagotavlja občinam finančna sredstva na podlagi števila prebivalstva, teh pa je v naši občini občutno premalo. Vendar kljub temu, da nas je malo, se lahko pohvalimo, da je bilo storjeno veliko. Ob iztekajočem se letu bi se rad zahvalil vsem, ki sodelujete in pomagate po vseh svojih močeh, da bi nam bilo bolje. Želim si, da bi tudi v prihodnjem letu dobro sodelovali in bili uspešni. Prišel je spet čas, ko si sežemo v roke, si čestitamo in si želimo vse najboljše. Tudi sam si želim, da bi vam osebno zaželel vse najboljše, stisnil roko in vam voščil za praznike, ki so pred nami. Seveda, to ni možno. Prav to pa lahko storim v obliki čestitke v naših Novinah. Vsem občankam in občanom naše občine želim prijetne in vesele božične praznike in vsem vam želim srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 2005. Vaš župan, Franc Šlihthuber Pozdravljeni, bralci Novin! Že kar lep čas je minil, odkar ste dobili v roke zadnjo številko Novin, glasila naše občine. Morda ste Novine v minulih mesecih že pogrešali, ali ste celo mislili, da smo jih prenehali izdajati. Kot vidite, ni tako. Le malo daljši premor je bil tokrat med zadnjo številko in tole, ki je pred vami. Novine, ki so pred vami, prinašajo utrip življenja in dela v občini Gornji Petrovci skozi celotno leto 2004, leto, ki se izteka. Tako lahko na straneh te, predpraznične številke najdete prispevke o prireditvah, če ste morda katero zamudili, poročila o delu društev v naši občini, povzetke vsega, kar se je dogajalo na sejah občinskega sveta, obvestila, voščila, nekaj športnih novic, malo zabave... Skratka, za vsakega nekaj. Naj še enkrat vsem velja povabilo, da tudi sami kaj napišete in nam posredujete, če se le da, v elektronski obliki. Veseli smo vsakega prispevka, mnenja, pobude, ki prispe na naš naslov. Leto 2004 je pred koncem. Pred nami so praznični dnevi. Vsem želimo, da bi jih preživeli čim lepše, v krogu tistih, ki jih imate najraje. Naj vas mir, ki ga razodeva božično pričakovanje, napolni s srečo in veseljem, v novem letu pa vsem želimo tudi veliko zdravja in uspeha na vsakdanjih poteh. Pa srečno do prihodnjič! Za uredniški odbor: Nataša K. Čerpnjak Medij NOVINE je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo pod zaporedno številko 387. IZDAJATELJ: Občina Gornji Petrovci Odgovorni urednik: Franc Šlihthuber Uredniški odbor: Jože Voroš Marija Kerčmar Nataša Kuhar Čerpnjak Biserka Kuronja Sonja Kerčmar Stanko Kozic Dejan Ciglar Lektor: Nada Dekovski Naslov uredništva: Gornji Petrovci 31 d, 9203 Gornji Petrovci tel. 02/ 556 90 00 fax. 02/ 556 90 01 Naklada: 835 izvodov Tisk in izdelava: SOBOŠKA TISKARNA Solidarnost d.d., M. Sobota 2 UVOD DECEMBER 2004 NAJPOMEMBNEJŠE NALOGE V OBČINI GORNJI PETROVCI ZA LETO 2004 Vse, kar se je zgodilo v letu 2004, je samo nadaljevanje začetega dela iz leta 1995. To pa je zato, ker se posamezne zadeve urejujejo postopoma po posameznih fazah, kar pa je povezano z velikimi finančnimi sredstvi in z višino občinskega proračuna. Tu pa nastopijo finančne težave, saj nam je Zakon o financiranju občin zelo nenaklonjen in dobimo premalo denarja glede na naše potrebe, ki so še vedno v našem okolju zelo velike. Prvo nalogo je v začetku leta opravil občinski svet s sprejetjem proračuna, zaključnega računa, sklepov o začasnem financiranju in drugih pomembnih sklepov, o katerih je razpravljal tudi na številnih naslednjih sejah občinskega sveta. V nadaljevanju naj omenim, da je zelo pomembno, da usklajeno, dobro in v zadovoljstvo vseh občank in občanov deluje in opravlja svoje poslanstvo občinska uprava z vsemi zaposlenimi. Zato se jim vsem zahvaljujem za sodelovanje. Vzporedno pa so tu tudi zunanji sodelavci, ki pomembno vplivajo na učinkovitost delovanja občine. V občini Gornji Petrovci smo bili med prvimi, ki smo ustvarili režijski obrat in nato Javno komunalno in gostinsko podjetje Pindža. To podjetje je v zelo veliki meri pripomoglo k uresničevanju hitrejšega našega razvoja, predvsem na komunalnem področju. Tako je bilo omogočeno zaposlovanje delavk in delavcev. Določeni projekti so izvedeni z dobrimi organizacijskimi prijemi vodstva podjetja in vzporedno tudi občine ter v povezavi s krajevnimi skupnostmi. Tako naj navedem nekaj projektov, ki jih izvaja podjetje Pindža, skupaj s krajevnimi skupnostmi, vasmi, športnimi in drugimi društvi: ureditev okolice vaško-gasilskega doma v Peskovcih, ureditev notranjosti objektov in slačilnic vaško-gasilskega doma v Neradnovcih, ureditev Športnega centra v Košarovcih, ureditev kapele v Stanjevcih in Adrijancih, izgradnja vage v Gornjih Petrovcih, izgradnja ceste v Panovcih, izgradnja mrliške vežice v Križevcih in drugo. Zelo pomembno je, da vseskozi vzdržujemo lepo in urejeno okolico šole, vrtca, cerkev, cest, zelenic in drugih objektov, saj s tem ohranjamo tudi kvalitetnejši življenjski prostor. V okviru proračunskih sredstev smo letos le uspeli sofinancirati programe kulturnih društev, gasilcev, športnih društev in javnih zavodov. V nadaljevanju naj naštejem nekaj projektov, ki smo jih začeli v letošnjem letu in so zelo pomembni za nadaljnji razvoj naše občine: 1 .V občini želimo označiti naše vasi in posamezne zaselke po vaseh. V ta namen smo že pripravili določen material, ki nam bo v zimskem času omogočil izdelavo ustreznih kažipotov, smerokazov in ostalih označb znotraj meje naše občine. Zato že sedaj pozivam vse naše občanke in občane, da pri tem sodelujejo in podajo svoje morebitne predloge. Trenutno so krajevne skupnosti zaprošene, da podajo svoja mnenja in predloge, predvsem pa je moja želja, da so vsi zaselki označeni z imeni, kot so jih izgovarjali nekoč in se še danes uporabljajo. Ob vsakem imenu posameznega zaselka bi dodali tudi hišne številke, kar bi omogočalo tudi občanom izven občine, da hitro najdejo želeni naslov. Svoje predloge lahko posredujete gospe Sonji Kerčmar na sedežu Občine Gornji Petrovci. 2. Občina Gornji Petrovci je bila ustanovitelj projekta LIFE III - NATURA projekt Ohranjanje vidrine populacije na Goričkem skupaj z drugimi občinami in z Inštitutom za ohranjanje naravne dediščine LUTRA. Vrednost projekta je 1,050.780 EUR, kar je zelo velik projekt in finančno zelo pomemben za našo občino. Seveda si lahko štejemo v veliko čast, da smo uspeli na naboru projektov, ki so bili potrjeni s strani EU. Podrobneje je projekt opisan v posebnem prispevku gospe Marjane Honigsfeld Adamič. Župan, Franc Šlihthuber je po predstavitvi projekta povabil goste in medije na ogled Lenarčičevega mlina v Neradnovcih in jih popeljal tudi na »županov otok«. Tiskovna konferenca v Gornjih Petrovcih dne, 28.10.2004, ob predstavitvi projekta LIFE lll-NATURA projekt Ohranjanje vidrine populacije na Goričkem( od leve proti desni): Franc Šlihthuber, župan; Erwan Fouére, veleposlanik vodja Predstavništva Evropske komisije v RS; prevajalka; Marjana Honigsfeld Adamič, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine Lutra; Mladen Berginc, Ministrstvo za okolje in prostor; Bojan Prosič 3. Eden izmed izjemno pomembnih in tudi finančno zelo velik projekt je izgradnja vodovoda in kabelske televizije. Rad bi zapisal, da smo na površini 70 km2, in da bomo ob koncu izgradnje vodovodnih kablov in kabelske TV izgradili skupno 200 km omrežja. Zame osebno in tudi za nekatere druge je to izjemen dosežek in nikakor ni primerljiv s podobnimi dosežki sosednjih občin. Zato je več razlogov: nekatere občine so manjše, imajo več prebivalcev in več denarja, medtem, ko je naša občina velika in ima manj prebivalcev in s tem tudi manj denarja. Del, ki jih je potrebno v naši občini opraviti, pa je veliko več kot v drugih. Kljub temu sedaj gradimo III. fazo vodovoda in kabelske TV. V zvezi s tem je bila kratka svečanost na Občini Gornji Petrovci, kjer so Tadej Ružič, direktor SGP Pomgrad d.d., Ivan Murgelj, direktor SGP Pomgrad - gradnje d.o.o., Franc 3 UVOD DECEMBER 2004 V občini se je dogajalo še veliko več, kot sem zapisal. Zato je bilo potrebno veliko organizacijskega dela. Hvala vsem, ki mi pri tem pomagate. Vesel bom, če nam bo v naslednjih 3 do 5 letih uspelo dograditi še IV fazo vodovoda, za vasi Križevci, Kukeč, Panovci in Košarovci, ter asfaltirati tiste manjkajoče odseke cest, ki so najbolj problematični. Težko bo, vendar sem prepričan, da nam bo s skupnimi močni uspelo. Župan, Franc Šlihthuber Izgradnja vodovoda -delo na terenu Šlihthuber, župan Občine Gornji Petrovci in Bojan Prosič, referent, podpisali pogodbo o izgradnji III. faze vodovoda (to so vasi: Neradnovci - Lucova - Adrijanci - Stanjevci), v skupni vrednosti dvesto milijonov SIT. V tem trenutku lahko povemo, da smo zelo zadovoljni, saj dela potekajo zelo dobro in če nam bo vreme služilo kot nam je do sedaj, je rok za izgradnjo, 30. april 2005, tudi dosegljiv. To pa je tudi datum, ko bomo lahko priključili omrežje na skupno javno omrežje v naši občin, v okviru vrtine Pindža. Vsem izvajalcem, ki izvajajo dela se ob tej priložnosti lepo zahvaljujem. 4. Kabelska televizija je zelo velik projekt in izjemen glede dolžine in konfiguracije terena. Vsi kabli se vzporedno nameščajo v jaške ob izgradnji vodovoda. Da namestiš kable in izvedeš delo, je potrebno zelo veliko finančnih sredstev. Z dokončanjem III. faze vodovoda in istočasno kablov kabelske televizije bo izgradnja dokončana v naslednjih vaseh: Gornji Petrovci, Boreča, Lucova, Adrijanci, Šulinci, Ženavlje, Martinje, Stanjevci, Peskovci in Neradnovci. Vzporedno bomo priključevali naročnike v letu 2005. Vesel bom, če bomo do konca leta 2005 imeli v celoti priključene vse naročnike v teh desetih vaseh. To bo uspeh, katerega si vsi zelo želimo. 5. V letu 2004 se nam je uresničila še ena velika želja -začetek izgradnja novega vrtca. Uspešna odobritev vloge Ministrstva za šolstvo, dobro sodelovanje z osnovno šolo in njenim ravnateljem, g. Johannom Lacom, odborom za šolstvo, občinskim svetom Občine Gornji Petrovci in vsem delavcem v občinski upravi, nam je uspelo pripraviti projekt in doseči soglasje o vseh bistvenih elementih, ki so potrebni za izgradnjo. Projekt je pripravilo podjetje ZEU iz Murske Sobote, projektant Tomaž Lazar. Nadzor nad deli opravlja Investing, Gizela Makari Pucko. Izvajalec del je Javno komunalno in gostinsko podjetje Pindža s pomočjo samostojnega podjetnika Alojza Graha in podizvajalci. Vrednost gradbenih del je po razpisu 87.749.293,88 SIT. Želja nam je, da bi čim več del opravili v letošnjem letu. Pričakujemo, da bomo vrtec predah svojemu namenu v septembru leta 2005, ob začetku novega šolskega leta. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem mojim sodelavcem v občinskim upravi, zunanjim sodelavcem, Ministrstvu za šolstvo in vsem delavcem Javnega komunalnega in gostinskega podjetja Pindža, javnim delavcem in delavcem samostojnega podjetnika Alojza Graha. Iskreno se zahvaljujem tudi vsem stanovalcem bloka v neposredni bližini gradbišča, osnovni šoli in drugim, ki nam kakor koli pomagate pri uresničevanju zastavljenega cilja. Otroci iz vrtca so si prvi ogledali gradbišče Izgradnja vrtca 4 LIFE III-NATURA DECEMBER 2004 OBČINA GORNJI PETROVCI Gornji Petrovci 31/d Sl 9203 Petrovci Tel.:+386(0)2 556 90 OO Fax;+386(0)2 556 90 01 E-mail: obcina.gpetrovci@siol.net Inštitut za ohranjanje naravne dediščine Pot ilegalcev 17; Sl 1210 Ljubljana Tel./fax.:+386{0)1 512 70 20 M ob..+386(0)41 705 613 E-mail: marjana.lutra@siol.net Lokalna pisarna: LUTRA PANNONICA Peskovci 22; Sl 9203 Gornji Petrovci LIFE lll-NATURA projekt Ohranjanje vidrine populacije na Goričkem ŽIVETI Z VIDRO Marjana Honigsfeld Adamič, LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine Ste že kdaj opazili senco, ki kot blisk švigne ob mostu čez cesto, spretno vodno kuno, ki se v jutranjem svitu čofotaje podi po potoku, plenilko, ki v temnih nočeh vztrajno obiskuje ribnik nad mlinom, dokler ne zmanjka rib? Če ste Goričanec, pri tem še ribič ali lovec, zelo verjetno. Še bolj verjetno je ona zaznala vas, pljusknila v vodo in izginila v neznano, preden ste se zavedli, koga ste presenetili. Marsikdo se bo začudil, če zatrdimo, da imamo prav na Goričkem med vsemi pokrajinami v Sloveniji največjo možnost, da srečamo vidro, ali vsaj najdemo znake njene navzočnosti. Toda nismo daleč od resnice. Na vprašanje, ki običajno sledi, pa je neprimerno teže odgovoriti: Koliko je vider v vsej Sloveniji in koliko na Goričkem? Za zdaj še ne vemo, upamo pa, da bomo čez nekaj let lahko odgovorili tudi na to vprašanje. Na 2. mednarodnem kolokviju o vidri, ki je bil leta 1983 v Strassbourgu, smo prvič poročali o vidri v Sloveniji, takrat še jugoslovanski republiki. Ugotavljali smo, kako tesno je njena razširjenost povezana z onesnaženjem voda. V osemdesetih letih je nekaj raziskav razširjenosti vidre, ki so bile opravljene z vprašalniki, podprla Lovska zveza Slovenije. Takrat so lovci iz Prekmurja poročali, da se vidra redno pojavlja. Kasnejše terenske raziskave v devetdesetih letih, ki jih je podprlo Ministrstvo za okolje in prostor, so te trditve nedvoumno dokazale. Ugoto- vili smo tudi, da Goričko naseljuje sklenjena populacija vidre, ki se po koridorjih - Ledavi, Mačkovskem, Peskovskem potoku, Krki in Kobilj-skem potoku - povezuje tudi z deli populacije v Avstriji in na Madžarskem. Naše ugotovitve so se skladale tudi z rezultati raziskav avstrijskih in madžarskih kolegov. Leta 1995 se je začelo resno govoriti o obnovi železniške povezave med Puconci in Hodošem, ki naj bi postala del petega evropskega prometnega koridorja in na Goričko pripeljala tudi napredek. Investitor, Slovenske železnice, je pripravil več variantnih predlogov. Sodelovali smo pri presoji variant, vendar je obveljala tista, ki je bila s stališča varstva narave najmanj ugodna; saj v spodnjem delu teče natančno po vodnih poteh (Mačkovski in Peskovski potok), ki so zelo pomembne za vidro in njeno gibanje, večkrat pa jih tudi prečka (mostovi). Ko ljudje načrtujemo in gradimo svoje prometne povezave, tako ceste kot železnice, največkrat namreč ne mislimo na živali, ki tam žive že stoletja, morda tisočletja... Tudi živali se ne gibljejo kar naključno, temveč imajo svoje utečene, tradicionalne poti. Lovci to dobro vedo in včasih tudi izkoriščajo. V času gradnje železniške proge so bile vidrine poti pogosto močno motene in poškodovane, njen življenjski prostor pa hudo prizadet. Ves čas gradnje smo redno spremljali, kaj se dogaja v vidrini populaciji (monito-ring). Raziskava se je zaključila šele maja 2004, ko je železniška proga obratovala že tri leta. Vidra je dovolj »trdoživa«, da seje obdržala in še hodi po svojih poteh. Zakaj je prav vidra tako pomembna? Vsak kamenček v mozaiku našega naravnega okolja, vse vrste rastlin in živali s svojim življenjskim okoljem -sodoben izraz za to skupnost je biotska raznovrstnost - prispeva h kakovosti življenja, tudi življenja ljudi. Vsak najmanjši delček, ki bi izpadel, bi zapustil nepopravljivo vrzel, katere vseh posledic ne moremo vedno predvideti. Zato si v naravovarstveni stroki prizadevamo ohraniti vso pestrost živih vrst, posebno pa poudarjamo tiste, ki so zaradi škodljivih vplivov človeške civilizacije že prizadete in ogrožene. Takšnim je namenjena posebna skrb, zanje veljajo posebni zakoni, mednarodni sporazumi in smernice, ki jih je sprejela in jih mora upoštevati tudi Slovenija. Tudi vidra je ena od posebno varovanih vrst z rdečega seznama. Iz marsikaterih evropskih dežel, kjer je industrijski razvoj po drugi svetovni vojni potekal v velikih zamahih in so v želji za čim večjimi donosi uvajali intenzivno kmetijstvo, je neopazno izginila. Reke so postajale regulirani kanali za industrijske odplake, obremenjene s težkimi kovinami in strupenimi organskimi snovmi, ki se razgradijo šele v stoletjih; s polj so se spirale stotine ton umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov in drugih sredstev za varstvo sodobnih sort in vzgoj kmetijskih rastlin. V takem okolju za vidro ni bilo več prostora - pa ne le za vidro, tudi za druge vrste živali na nižjih ravneh prehranskega spleta, za ptiče, ribe, rake, školjke, vodne žuželke... Kdo bi naštel vse prebivalce čistih rek, potokov in jezer, ki so izgubili svoje življenjske prostore (v strokovnem jeziku jim pravimo habitati). 5 LIFE III-NATURA DECEMBER 2004 Evropska vidra je postala njihov sodoben ambasador, glasnik neokrnjenega vodnega okolja. Nekdaj je živela malone v vsakem potočku, prihajala na vsak mlin, lovila po jezerih in ribnikih. Če je danes ni več, smo se dolžni vprašati, zakaj. Kje smo se pregrešili? Smo posekali obvodno rastlinje in požagali stara drevesa ob rekah, zravnali naravne meandre in zasuli mrtvice, se morda gnojnica z domačih hlevov in dvorišč izceja naravnost v bližnji potok, smo škropili njive in gnojili travnike do samih robov potoka? Ali morda ne odtekajo odplake galvanske delavnice kar mimo čistilnih naprav v reko, ali pa naprave sploh ni? Prav zaradi simbolnosti vidrine vloge v naravi se je občina Gornji Petrovci že leta 1998, ko se je oblikovala kot samostojna občina in razglasila svoje občinske simbole, odločila za vidro in jo vključila v grb in zastavo. Zanesljivo takrat vsi skupaj še nismo slutili, kakšne posledice bo prinesla takšna odločitev. Vedeli pa smo, da smo na pravi poti in da želimo živeti z vidro. Istega leta spomladi smo na 7. mednarodnem kolokviju o vidri v Trebo-nu na Češkem predstavili prispevek z naslovom Nove nevarnosti za sklenjeno vitalno populacijo vidre v severovzhodni Sloveniji; prikazali smo razširjenost vidre na Goričkem in opisali nevarnosti, ki ogrožajo vrsto, s poudarkom na novi železniški progi. Posebno pozornost pa je vzbudil grb občine Gornji Petrovci s hišicami - in seveda vidro. Raziskovalec vidre iz daljne Kolumbije je poprosil za kopijo grba, ki ga je želel pokazati v domovini kot primer ozaveščenosti prebivalcev majhne občine na robu srednje Evrope, ki zna živeti z vidro. Od leta 2002 že vrabci na Goričkem čivkajo, da imamo z vidro v Gornjih Petrovcih velikopotezne načrte. Občina je namreč združila moči z Inštitutom LUTRA oz. njegovo lokalno enoto, ki domuje v Peskovcih, v novi zgradbi GL Kompas, ki z velikim razumevanjem za varstvo narave brezplačno oddaja prostor Inštitutu. Skupaj smo se odločili prijaviti v Bruselj, na Evropsko komisijo, projekt vrste LIFE III - NATURA, ki so največji naravovarstveni projekti v Evropi. Usmerili smo ga na varstvo vidre in njenega življenjskega prostora, torej tekočih in stoječih (skupaj jim rečemo celinskih) voda na Goričkem in ga podkrepili z (v času prijave) nastajajočim Krajinskim parkom. V času, ko so projekt presojali na Direktoratu za okolje Evropske komisije, je država razglasila KP Goričko, od vstopa Slovenije v Evropsko unijo pa imamo še razlog več: naša država je Goričko predlagala Evropi kot največje posebno varstveno območje v državi, ki se bo priključilo omrežju Natura 2000, »usklajenemu evropskemu ekološkemu omrežju posebnih ohranitvenih območij«. Med najpomembnejšimi naravnimi vrednotami na tem območju je prav vidra (Lutra lutra). Projektno območje obsega ves Krajinski park Goričko - vseh 11 občin oziroma njihovih delov. Ima 11 projektnih partnerjev, 2 velika sofinancerja in 7 izjav podpore. Pa lepo po vrsti: Partnerji v projektu so: » LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Ljubljana, OE LUTRA PANNONICA, Peskovci (vodilni partner in pripravljalec projekta) » LIMNOS d.o.o., Podjetje za aplikativno ekologijo, Požarnice (Ljubljana); » Biotehniška fakulteta, Ljubljana (Genetski laboratorij pri Oddelku za zootehniko, Rodica); » Grand d.o.o., videoprodukcija; » Občina Dobrovnik, » Občina Kobilje, » Občina Puconci, » Občina Kuzma, » Občina Rogašovci, » Občina Moravske Toplice, » Občina Cankova. Projekt so z izjavo podpore podprli: » Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, » Projekt Razvoj skupnega krajinskega parka Goričko (zdajšnji Krajinski park Goričko), » WWF (Svetovni sklad za naravo) Madžarske, » WWF (Svetovni sklad za naravo) Avstrije, » Zveza lovskih družin Prekmurje, » Občina Šalovci, » Občina Hodoš, » Občina Grad. Sofinancerja: » Ministrstvo za okolje, prostor in energijo s 302 291 EUR, » Javna agencija za železniški promet RS (Slovenske železnice) s 65 000 EUR. Posebej smo veseli, da so se projektu pridružile vse občine na območju parka, to je na projektnem območju. S tem so izkazale zanimanje za aktivno varstvo narave, saj bomo v vsaki občini izpeljali vsaj po eno konkretno akcijo za izboljšanje vidrinega življenjskega prostora. Vsaka partnerska občina bo k finančnemu kolaču tudi prispevala majhen del v obliki vloženega dela. Zelo pomembna sta tudi oba sofinancerja, saj brez njiju ne bi mogli zasnovati tako obsežnega projekta. Evropski delež namreč lahko znaša največ polovico celotne vrednosti. Kakšne cilje smo si v štiriletnem projektu zastavili? • Želimo ohraniti vitalno populacijo vidre in ugodno stanje njenih naravnih habitatov (življenjskega okolja) na območju Krajinskega parka Goričko. • Vzpostavili bomo dobro prevoden vodni koridor za vidro med Avstrijo, Slovenijo (Goričko) in Madžarsko in z njim povezali območje Trilateralnega parka Örszeg - Raab - Goričko. • Z genetskimi raziskavami in s spremljanjem z infrardečimi kamerami bomo bolje spoznali vidrino populacijo, njene značilnosti in čezmejne povezave na projektnem območju. • Uporabili bomo vidro kot sporočilno vrsto za ozaveščanje javnosti o pomenu in ekološki vlogi vidre za ohranjanje sladkovodnih ekosiste- 6 LIFE III-NATURA DECEMBER 2004 mov in prispevali k okoljski vzgoji v najširšem pomenu. • Vzpodbudili bomo lokalne in regionalne odločevalce, da vgradijo varovalne ukrepe za vidro na vse ravni razvojnih načrtov. • V drugi polovici projekta bomo zgradili informacijski VIDRIN CENTER AQUALUTRA z učno potjo in z vsemi dejavnostmi, ki zadevajo ohranjanje vrste Lutra lutra; v tem okviru bomo predstavili ustrezne sonaravne metode za ohranjanje njenega življenjskega prostora in varovanje vodnega okolja. • Predstavili bomo uporabo evropske naravovarstvene in okoljske zakonodaje, vključno s Habitatno direktivo, Okvirno vodno direktivo, evropskim ekološkim omrežjem Natura 2000 in projektom OHNE (Evropska mreža vidrinih habitatov) v vsakdanji praksi. • Z ohranjanjem vidre bomo zagotovili ohranjanje in povečevanje biološke raznovrstnosti sladkovodnih habitatov na celotnem projektnem območju. Med zelo pomembne projektne naloge spada tudi sprotno obveščanje prebivalcev. O dogajanjih na projektu boste lahko izvedeli iz lokalnega glasila, širših medijev pa tudi na obvestilnih tablah, ki stojijo na vseh pomembnejših točkah na Goričkem, predvsem pa v vidrini »matični« občini. LIFE projekti so evropska Olimpiada v naravovarstvu - dobitniki so, podobno kot olimpijski zmagovalci, deležni najvišjih priznanj in največjega zaupanja. Zadnje leto je bila konkurenca še posebno močna in številčna. Projektov, prijavljenih iz vse Evrope, je bilo krepko čez 200; iz Slovenije sta med devetimi uspela le dva. Velik uspeh za majhno slovensko občino! Potrdila je, da je že pred letošnjim 1. majem krepko zakorakala v Evropo, ne le z obema, temveč z vsemi štirimi nogami! Ožjo projektno ekipo sestavljata sodelavca z občine Gornji Petrovci in sodelavci Inštituta LUTRA, občasno pa se nam bodo pridružili kolegi, stro- kovnjaki na posameznih področjih. V času projekta nas boste našli v novem stanovanjskem bloku poleg gostilne Horvat, kjer smo odprli tudi projektno pisarno. Dobrodošel je vsakdo, ki ga naše delo zanima, ali lahko pri tem kaj prispeva. Če bomo delali po zastavljenih načrtih, bomo prispeli do cilja ob naslednjem olimpijskem letu. Načrtujemo, da bomo takrat ob občinskem prazniku odprli informacijski naravovarstveni center za vidro in razglasili občino G. Petrovci za vidri prijazno občino. Najpomembnejša zakonodaja, ki varuje vidro Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03-uradno prečiščeno besedilo) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 41/04) Uredba o posebnih varstvenih območjih - območjih Natura 2000 (Uradni list št. 45/04, sprejeto 29. 4. 2004) Priloga 2: Potencialna območja Natura 2000 Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list št. 46/04, 30. 4. 2004) Priloga 1: Vrste, katerih živali so zavarovane Priloga 2: Vrste, katerih habitate se varuje Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list št. 48/04, 30. 4. 2004) Priloga 1 Ekološko pomembna območja Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. list RS, št. 82/02): Evrazijska vidra je uvrščena v kategorijo ranljiva vrsta (V) Zakon o varstvu okolja (Ur. 1. RS, št. 41/04, 22. 4. 2004) Zakon o vodah (Ur. 1. RS, št. 67/02, 110/02) Direktiva o habitatih dodatek II (Rastlinske in živalske vrste, ki jih je potrebno ohranjati s posebnimi varstvenimi območji (SAC) dodatek IV (Strogo zavarovane živalske in rastlinske vrste, pomembne za Evropsko unijo) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst določa postopek vzpostavljanja omrežja Natura 2000 in je obvezen dokument za članice Evropske skupnosti. Podatki o projektu Vrednost projekta: 1.050.780 EUR Delež sofinancerjev: 367.291,00 EUR (34,95%) Delež prijavitelja: 157.498,50 EUR (14,99%) Delež Evropske komisije: 456.243,5 EUR (43,42%) Partnerski delež: 69.747,00 EUR (6,64%) Trajanje projekta: 1. 11.2004-31.10. 2008 (48 mesecev) 7 PRIREDITVE IN DOGODKI DECEMBER 2004 7. OBČINSKI PRAZNIK OBČINE GORNJI PETROVCI Občina Gornji Petrovci je letos praznovala že svoj sedmi občinski praznik, v okvira katerega so se vrstile naslednje prireditve: - 08.08.2004 - Občinski turnir v malem nogometu v Košarovcih, -14.08.2004 - Občinsko gasilsko tekmovanje v Adrijancih, - 15.08.2004 - Veliko meddružinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe v Križevcih, - 21.08.2004 - Svečana seja Občinskega sveta občine Gornji Petrovci, srečanje upokojencev in počastitev 70-letnice pristanka stratosferskega balona v Ženavljah, - 28.08.2004 - Mlinarska noč v Neradnovcih pri Lenarčičevem mlinu. SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE GORNJI PETROVCI Svečana seja Občinskega sveta občine Gornji Petrovci je bila 21.08.2004 v Ženavljah in je bila posvečena 70-letnici pristanka stratosferskega balona v Ženavljah. 18.08.1934 sta namreč v Ženavljah morala zasilno pristati belgijska znanstvenika, profesor Max Cosyns in njegov asistent Nere van der Elst, ki sta opazovala kozmične žarke, ozon in meteorološke pojave in ju je veter čez Avstrijo zanesel na Goričko. V spomin na ta dogodek je občina leta 1997 postavila v Ženavljah spomenik in na datum pristanka stratosferskega balona naša občina slavi tudi svoj občinski praznik. Sama seja pa je potekala takole: otvoritev seje je opravil podžupan naše občine, Štefan Kuhar, nakar je sledilo: govor župana, Franca Šlihthubra, podelitev priznanj Občine Gornji Petrovci in priznanj projekta Moja dežela -lepa in gostoljubna ter predstavitev Life projekta »Ohranjanje vidre na Goričkem«, ki jo je opravila Marjana Honigsfeld Adamič. Za popestritev prireditve so poskrbeli člani KUD-a Štefana Kovača iz Murske Sobote z izvedbo muzicla Nebo nad Ženavljami, delo avtorja Milana Vincetiča, katerega režiserka je Simona Zadravec, zapeli pa so tudi člani Biološkega okteta iz Ljubljane. Muzical »Nebo nad Ženavljami« Občina Gornji Petrovci je letos za svoje zasluge nagradila: - duhovnika Balažič Aleksandra iz Križevec 134, ki je v zahvalo za dolgoletne zasluge na verskem področju prejel ZLATO PLAKETO, - Balek Aleksandra iz Neradnovci 66, ki je za zasluge na področju gasilstva in podjetništva prejel SREBRNO PLAKETO, - KUD Srebrni breg iz Martinja, ki so za zasluge na kulturnem področju prejeli BRONASTO PLAKETO, -Zavarovalnico Triglav d.d. Murska Sobota, ki je v zahvalo za dolgoletno sponzoriranje prostovoljnih gasilskih, športnih in kulturnih društev ter raznih prireditev v Občini Gornji Petrovci prejela DIPLOMO, - Smodiš Štefana, ravnatelja Srednje kmetijske šole Rakičan, ki je za uspešno delo pri razvoju kmetijskih kadrov in spodbujanju aktivnosti za ohranjanje ljudskih običajev in šeg prejel DIPLOMO, - Kozar Cirila, Martinje 32, ki je za zasluge na kulturnem področju prejel DIPLOMO. Dobitniki letošnjih občinskih priznanj (od leve proti desni): župan, Franc Šlihthuber;predstavnik Zavarovalnice Triglav, Viktor Vild; Štefan Smodiš; Ciril Kozar; Aleksander Balek; Aleksander Balažič; podžupan, Štefan Kuhar 8 PRIREDITVE IN DOGODKI DECEMBER 2004 V okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna so za lepo urejen balkon v letu 2004 prejeli enakovredna priznanja: - Cipot Majda, Križevci 6, - Došen Marija, Gornji Petrovci 34/b, - Matuš Slavica, Križevci 59. Dobitniki priznanj za najlepši balkon v l. 2004 (od leve proti desni): župan, Franc Šlihthuber; Majda Cipot; Marija Došen; Slavica Matuš; podžupan, Štefan Kuhar V okviru ocenjevanja lepo urejenih stanovanjskih hiš v Občini Gornji Petrovci v letu 2004 pa so enakovredna priznanja prejeli: - Kučan Majda in Peter, Križevci 78, - Grabar Marjana in Geza, Križevci 151, - Kozic Lidija in Milan, Peskovci 25. Dobitniki priznanj za najlepšo hišo v l. 2004 (od leve proti desni); Ernest Kerčmar; župan, Franc Šlihthuber; Majda in Peter Kučan,- Marjana in Geza Grabar; Anja in Lidija Kozic; podžupan, Štefan Kuhar B. K. ČISTILNA AKCIJA Tudi letos smo v naši občini v sklopu projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna izvedli čistilno akcijo po posameznih Krajevnih skupnostih in vaseh. Akcija se vsako leto izvede v dobrem sodelovanju občine, krajevnih skupnostih, Ministrstva za okolje in prostor RS ter Turistične zveze Slovenije. Tudi letos je, kljub slabemu vremenu, akcija uspela. Zbralo seje veliko odpadkov, ki so kazili urejeni izgled naše občine. Kljub vsakoletnemu trudu številnih občanov, da očistimo naše okolje, se še vedno najde veliko tistih, ki jim za urejeno in čisto okolico, v kateri živijo, ni mar. Pohvalno pa je, da se akcije vsako leto udeleži vse več mladih. Vsem udeležencem letošnje čistilne akcije se zahvaljujemo za trud, v upanju, da se vam prihodnje leto pridruži še več občanov. s.k. Tadej Mernik pri čiščenju v Panovcih KRAJEVNA SKUPNOST GORNJI PETROVCI V Gornjih Petrovcih smo letos obnovili vago in navozili gramoz na vaške ceste. V Peskovcih pa smo prav tako obnovili vago in uredili okolico vaško-gasilskega doma. V Gornjih Petrovcih bomo letos pričeli z gradnjo ulične razsvetljave, in sicer po zaselkih: še letos v Gruškovju, spomladi leta 2005pri Gešarinih, jeseni 2005 pri Smodišinih (vrednost teh del znaša 6.800,000,00 SIT), v letu 2006 pa bomo delno obnovili že obstoječo razsvetljavo na Olabah in jo nadaljevali do zaselka Kovačecini. Še letos nameravamo obnoviti vaško cesto, ki povezuje Gruš-kovje z Olabami, seveda, če nam bo vreme to dopuščalo. V Peskovcih nameravamo še letos vgraditi nova polkna in vrata na vežici, obnoviti cesto pri Šporini, v naslednjem letu pa ulično razsvetljavo v okolici vaško-gasilskega doma. V obeh vaseh pa bomo nadaljevali s tekočimi aktivnostmi, kot je zimska služba, košnja jarkov, vzdrževanje vaških cest in organizacija srečanja starejših občanov. Seveda pa bodo vse te aktivnosti v obeh vaseh potekale s pomočjo občine Gornji Petrovci. Vsem občankam in občanom Krajevne skupnosti Gornji Petrovci ter občankam in občanom Občine Gornji Petrovci želimo blagoslovljene božične praznike ter zdravo in uspešno leto 2005. KS Gornji Petrovci 9 PRIREDITVE IN DOGODKI DECEMBER 2004 IZGRADNJA VODOVODNEGA OMREŽJA ZA NASELJA LUCOVA, NERADNOVCI, STANJEVCI, ADRIJANCI Po dolgem pričakovanju smo končno lahko dočakali dan, ko se je tudi uradno pričela gradnja III. faze vodovodnega omrežja v naši občini. Dne 28.10.2004 je z izbranim izvajalcem SGP Pomgrad d.d. ter z Ministrstvom za finance bila podpisana pogodba o izgradnji javnega vodovoda za naselja Lucova, Neradnovci, Stanjevci in Adrijanci. Za izgradnjo vodovoda je občina uspešno pridobila nepovratna sredstva Evropskega strukturnega sklada Phare ter nepovratna sredstva Agencije RS za regionalni razvoj, v višini 101 milijonov SIT. Še enkrat toliko bo pa morala primakniti občina sama, kar je pa zelo veliko, glede na višino našega letnega proračuna. Kmalu po podpisu pogodbe so se pričela gradbena dela izgradnje omrežja. Dela potekajo zelo intenzivno in je v tem trenutku že izgrajeno 8 km vodovoda od skupnih 28 km. Ker je pred nami zimski čas, si izvajalec prizadeva izgraditi še pred zimo čim več. Zaenkrat jim to dobro uspeva, tudi na račun ugodnega vremena. Predvideni konec izgradnje je 31. april 2005. Do tega datuma se mora izgradnja vodovoda tudi finančno končati, kajti s tem časom se morajo črpati še zadnja Evropska sredstva namenjena za take in podobne projekte v Sloveniji. Ob tej priložnosti bi radi obvestili še vse tiste, ki niso pristopili k izgradnji vodovoda, da to storijo sedaj. Po izgradnji bo namreč priključek na javni vodovod možen le za višjo ceno. Nedvomno je, da se bo sleherna hiša prej ali slej priklopila na javno vodovodno omrežje. Zato to priložnost izkoristite sedaj. Oglasite se na sedežu Občine Gornji Petrovci ter s podpisom pogodbe pristopite k priključitvi na javni vodovod. Istočasno z izgradnjo vodovoda se gradi tudi kabelsko omrežje in ob tej priložnosti želimo prav tako obvestiti vse tiste, ki še niso podpisali pogodbe o priključitvi na kabelsko omrežje, da to storijo sedaj in si tako zagotovijo brezskrbno gledanje kabelskih programov za bodoča leta. IZGRADNJA VODOVODNEGA IN KABELSKEGA OMREŽJA ZA NASELJA KRIŽEVCI, KOŠAROVCI, KUKEČ, PANOVCI Ob izteku letošnjega leta ter ob pripravi proračuna za prihodnje leto se predvideva tudi zagotovitev določenih finančnih sredstev za izgradnjo vodovoda ter kabelske televizije za omenjena naselja. Tako imamo v tem trenutku skupaj z Občino Šalovci že pripravljen investicijski program ter se ureja vsa potrebna dokumentacija, s katero lahko sodelujemo na predvidenih razpisih naslednje leto, preko katerih bi si zagotovili določeni delež nepovratnih sredstev za realizacijo za nas do sedaj največjega projekta. Okvirna vrednost tega projekta je okrog 400 milijonov SIT. Ob predvidenih načrtih obstaja možnost, da se bo lahko pričela izgradnja vodovodnega in kabelskega omrežja že naslednje leto. Tako pozivamo vse občanke in občane iz omenjenih naselij, da pristopijo k izgradnji vodovodnega in kabelskega omrežja in tako s svojim pristopom podprejo naša prizadevanja k zagotovitvi vode za vsako gospodinjstvo v naši občini. B.P. Podpis pogodbe izgradnje vodovoda. Prisotni od leve: direktor SGP Pomgrad - gradnje d.o.o. g. Ivan Murgelj inž. grad., direktor SGP Pomgrad d.d. g. Tadej Ružič univ. dipl. prav., župan Občine Gornji Petrovci g. Franc Šlihthuber, referent Bojan Prosič Čistilna akcija v Stanjevcih V Stanjevcih se močno zavedamo, da je lepo urejeno in čisto okolje še kako pomembno za kvalitetno življenje. Zato smo se letošnje čistilne akcije udeležili v zelo velikem številu, kar dokazuje tudi slika. Po akciji smo imeli v gostilni Murne v Stanjevcih skromno pogostitev. 10 PRIREDITVE IN DOGODKI DECEMBER 2004 Občinske vaške igre Peskovci 2004 Kot vsako leto, smo tudi letos v občini Gornji Petrovci pripravili vaške igre. Letos je to zahtevno organizacijo prevzela vas Peskovci. Igre so bile v nedeljo, 18.julija. Kljub temu, da je peskovska vas ena najmanjših v naši občini, so bile igre odlično pripravljene in tudi odlično obiskane. Iger se je letos udeležilo kar 13 vasi, tekmovale pa so v sedmih igrah. Poleg tradicionalnih iger kot so: košnja trave, vleka vrvi, sestavljanje voza in zdaj že nekaj let hoja s smučmi, so vasi tekmovale v novih igrah: prenos jajc, vrtenje osi in igra presenečenja, ki je bila prenos vode v zajemalki. Vse ekipe so se maksimalno potrudile in vložile veliko truda in dobre volje v pripravo ekip. Kot vsako leto je bil prisoten tekmovalen duh in sodniki so imeli težko delo pri ocenjevanju. Rezultati po posameznih igrali in skupno so prikazani v spodnji razpredelnici. Prvo mesto je letos pripadlo ekipi iz Košarovec, ki tudi sicer vsako leto dosega vidne rezultate. Vzdušje na vaških igrah je bilo prijetno, lepo vreme pa je privabilo veliko obiskovalcev tudi izven naše občine. s. k. Sestavljanje voza Tekmovanje lastnikov gozdov v Peskovcih OBČINSKE VAŠKE IGRE Peskovci 2004 KOŠNJA TRAVE VLEČENJE VRVI SESTAVLJANJE VOZA HOJA S SMUČMI PRENOS JAJC VRTENJE OSI IGRA PRESENEČENJA MESTO ŽENAVLJE ŠULINCI STANJEVCI PESKOVCI NERADNOVCI MARTINJE LUCOVA KUKEČ KRIŽEVCI KOŠAROVCI G PETROVCI BOREČA ADRIJANCI 10 7 12 4 1 9 6 2 5 13 3 8 11 11 12 4 2 1 7 10 13 8 6 3 5 9 10 9 12 2 3 13 4 6 6 11 1 5 8 5 11 10 2 1 9 12 6 13 8 4 3 6 1 12 9 6 2 13 7 7 10 4 11 5 3 2 9 10 1 13 12 8 4 11 7 2 6 5 1 3 10 2 10 7 7 4 5 9 12 13 6 4 9 11 1 2 13 8 5 12 10 3 6 7 Igra presenečenja Zmagovalna ekipa Košarovec Franc Miholič pri preciznem rezu 11 Na dan občinskih vaških iger v Peskovcih, 18. julija, smo gozdarji Zavoda za gozdove OE M. Sobota pripravili izbirno tekmo lastnikov gozdov: delo z motorno žago. Tekmovalo je deset tekmovalcev iz Pomurja, med njimi pet iz naše občine. Največje število točk je zbral tekmovalec Gregor Bec iz občine G. Radgona, drugi je bil domačin Ernest Kerčmar iz Adrijanec, na tretje mesto pa se je uvrstil Boštjan Fekonja iz občine G. Radgona. Ti tekmovalci so se uvrstili naprej na državno tekmo lastnikov gozdov, ki se je odvijala že tretjič na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Na tekmi v Peskovcih je podjetje STIHL s praktičnimi nagradami nagradilo tekmovalce. Tudi za prihodnje leto vabimo gozdarji čim več lastnikov gozdov, da se v mesecu juniju prijavijo svojemu revirnemu gozdarju za izbirno tekmo in tako preizkusijo svoje veščine dela z motorno žago. B.G. PRIREDITVE IN DOGODKI DECEMBER 2004 OKOLJE IN PROSTOR ZBIRANJE KOSOVNIH IN POSEBNIH ODPADKOV V skladu s sprejetimi sklepi občinskega sveta Občine Gornji Petrovci se je na območju občine Gornji Petrovci, v času od 28.4 do 7.5. 2004 izpeljala akcija odvozov kosovnih in posebnih odpadkov. Akcija se je izpeljala, kot planirano, v dveh enotah. Ena enota je bila Občina Gornji Petrovci s svojimi delavci, druga enota pa je bilo podjetje Saubermacher & Komunala iz Murske Sobote. Odpeljale so se naslednje količine odpadkov: Kosovni odpadki 506 m3 Izrabljene gume 11.960 kg Azbest 300 kg Nevarni odpadki 583 kg Akumulatorji 1.118 kg V primerjavi z odvozi kosovnih odpadkov v preteklem letu so se količine zgoraj omenjenih odpadkov zelo povečale. Najbolj in kar za okrog 80% so se povečale količine izrabljenih gum. Tako so vsi stroški izvedbe akcije Občino Gornji Petrovci bremenili v višini 1.799.494,00 SIT (od tega so samo stroški za predelavo gum v višini 454.181,00 SIT). Z vključitvijo naših delavcev v akcijo odvozov kosovnih odpadkov je občina privarčevala 902.481,00 SIT sredstev. ODVOZ IZRABLJENIH VOZIL Poleg omenjene akcije se je izvedla še akcija odvozov starih kombajnov ter izrabljenih avtomobilov. Podjetje Dinos je brezplačano opravilo razrez in odvoz osmih starih kombajnov. Na podlagi Uredbe vlade je podjetje Wolf iz Skakovec odpeljalo iz našega območja 135 izrabljenih avtomobilov - stroške odvoza ter razgradnje izrabljenih vozil je nosilo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Rad bi še omenil, da je do 30.4.2005 še možen odvoz odjavljenih izrabljenih vozil na stroške ministrstva, po tem datumu bo pa stroške razgradnje izrabljenega vozila moral plačati lastnik ob odjavi vozila (ali že ob nakupu novega). V začetku naslednjega leta se bo izvedla še ena akcija odvoza izrabljenih vozil, o kateri vas bomo pravočasno obvestili. ODVOZI KOMUNALNIH ODPADKOV Na podlagi sklepov s seje odbora za varstvo okolja, ki je bila dne, 2. 9. 2004 vas želimo obvestiti sledeče: Naredile se bodo ugotovitve, katera gospodinjstva še nimajo urejenega odvoza komunalnih odpadkov. Vsa ta gospodinjstva bodo nato obveščena, da si morajo v skladu s sprejetimi odloki in zakonom urediti odvoz odpadkov. Vsa gospodinjstva s 3 ali več člani bi morala imeti 240 1 kontejner. Tako obveščamo vsa gospodinjstva na območju naše občine, ki še nimajo urejenega odvoza komunalnih odpadkov, da se oglasijo na podjetju Saubermache & Komunala v Murski Soboti in si uredijo odvoz. B.P. Srečanje občinske uprave z evangeličanskimi duhovniki Slovenije Dne,04. junija 2004 so se v Stanjevcih na športnem igrišča srečali delavci občinske uprave občine Gornji Petrovci in evangeličanski duhovniki Slovenije ter odigrali prijateljsko nogometno tekmo. V prijetnem vzdušju, z veliko navijači na obeh straneh, je potekala lepa tekma, kakršno sicer težko vidimo na igriščih. Na lestvici fair playa bi obe moštvi dosegli najvišje mesto. Rezultat je bil izenačen 5:5, kar pa ni tako pomembno, kot dejstvo, da so vsi, tako igralci kot gledalci, uživali v tekmi in se pri tem tudi pošteno nasmejali. Po tekmi se je druženje nadaljevalo v prijetnem pogovoru. Na žalost pa nas je kmalu pregnal dež, toda obljubili smo, da se še kdaj srečamo in nadaljujemo prijateljska druženja. s.k. Srečanje občinske uprave z evangeličanskimi duhovniki Slovenije v Stanjevcih dne, 04.06.2004. Rezultat nogometne tekme 5: 5 Župan, Franc Šlihthuber in Stanko Kozic PREDAVANJE O ANGOLI Rimokatoliška župnija Gornji Petrovci in Markovci je v nedeljo, 7. marca, v vaški dvorani v Gornjih Petrovcih, pripravila predavanje misijonarke Gabrijele Hren o njenem triletnem delu v misijonu Angoli v Afriki. Predavanje z diapozitivi in glasbeno spremljavo je trajalo skoraj dve uri in je navdušilo številne obiskovalce, ki so do konca napolnili vaško dvorano. Poleg načina dela v misijonu v Angoli, smo veliko zvedeli o samem načinu življenja v Angoli, tako v mestu, kot na vasi, o pokrajini, šolstvu, prehrani, pridelavi hrane in ne nazadnje tudi o boleznih, ki so pereče v Angoli. 12 KULTURNA DRUŠTVA DECEMBER 2004 Društvo ljudskih godcev in pevcev »Gorički lajkoši« Leto je spet naokoli in delovanje našega društva ima že svoje sadove. V mesecu marcu 2004 smo namreč izdali svojo prvo zgoščenko in kaseto, kar je za nas poseben uspeh. Kot smo zapisali v statutu našega društva, je naš prvoten namen ohranjanje naših lepih starih prekmurskih in goričkih pesmi in glasbe in prav to je tudi posneto na tej naši zgoščenki in kaseti. Poslušanost naše zgoščenke in kasete je zelo velika, kar se kaže zlasti v tem, da nas vabijo na srečanja ljudskih godcev in pevcev po vsej Sloveniji. Naj omenim le nekaj krajev po Sloveniji, in sicer: Miklavž pri Ormožu, Središče ob Dravi, Kicar pri Ptuju, Cirkulane, Galicija pri Žalcu, kar pa je le delček naših nastopov doma. Nastopali smo tudi na raznih srečanjih in praznovanjih društev invalidskih upokojencev iz vse Slovenije ter občinskega društva občine Hodoš in Šalovci, na otvoritvi Petrolovega bencinskega servisa, na avtocesti v Murski Soboti in Bogračiadi ter kuhali z znanim slovenskim kuharjem Leonom v televizijski oddaji »Halo Leon«. Sodelovali smo tudi ob vstopu v Evropsko unijo: v občini Šalovci, na mejnem prehodu Čepinci; v občini Kuzma, na tromeji Avstrija-Madžarska-Slovenija, in to kar dva dni, kar je bilo za nas prav posebno doživetje, l.maja smo nastopili tudi v Roniku na Madžarskem (avstrijsko-mad-žarska meja) in na Verici. Tako smo nastope nadaljevali na Madžarskem skozi celo leto, kjer so nas na našem zadnjem srečanju celo po-vprašali:«Čigavi ste vi, ljudski godci in pevci? Gornje petrovski ali monoštrski, saj ni nobenega srečanja Porabskih Slovencev, da ne bi bili vi prisotni?«, To je za nas veliko priznanje. Letos na srečanju Porabskih Slovencev v Mosonmagyaróváru in Gornjem Seniku smo se srečali tudi z veleposlanikom Slovenije na Madžarskem, gospodom Andrejem Gerenčerjem in županom Mosonmagya-rovara. Posebno prijetne nastope smo imeli ob občinskem prazniku v Rabagyármeku in Körmendu. Bili smo tudi na tradicionalnih nastopih, ki se ponavljajo iz leta v leto v Avstriji, na Koroškem in v Stayeryu. V Stayeryu smo preživeli dva čudovita dneva, kjer smo si ogledali znamenitosti tega kraja. Števila naših nastopov niti ne omenjamo, kajti imamo jih veliko! Predsednica društva, Marija Časar Društvo ljudskih godcev in pevcev »Gorički lajkoši« 4. občni zbor Društva upokojencev občine Gornji Petrovci Društvo upokojencev občine Gornji Petrovci je v soboto, 20.marca 2004, imelo svoj 4. občni zbor, na katerem se je zbralo 165 udeležencev. Občni zbor je odprla predsednica društva, Marija Kerčmar. Občnemu zboru so prisostvovali povabljeni gosti: Franc Šlihthuber, župan občine Gornji Petrovci, Mirko Lebarič, predsednik Pomurske pokrajinske zveze DU, Rudi Kulič, predsednik Medobčinskega društva invalidov in Štefan Bogdan, predsednik pobratenega Društva upokojencev iz Črenšovec. Po himni so sledila poročila in razprava po poročilih. Z eno minutnim molkom smo se spomnili vseh umrlih v preteklem letu. Sprejet je bil tudi program dela za I. 2004. Predsednik Pomurske pokrajinske zveze DU in predsednik Medobčinske organizacije invalidov sta govorila o nalogah članov in aktivnem delu. Pohvalila sta tudi delo odbora DU in članstvo. Župan občine je v svojem govoru pohvalil delo naše organizacije in razložil program občine. Po končanem občnem zboru so zaigrali in zapeli Ijudski pevci in godci TD VRTANEK. Spoštovane občanke in občani občine Gornji Petrovci! Mirne in blagoslovljene BOŽIČNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU PA OBILO VESELJA, ZDRAVJA, SREČE IN VSEGA DOBREGA Vam vsem želi OBČINSKI ODBOR NOVE SLOVENIJE -KRŠČANSKE LJUDSKE STRANKE. 13 A. Kerčmar KULTURNA DRUŠTVA DECEMBER 2004 Ljudski pevci in godci TD VRTANEK Ljudski pevci in godci TD VRTANEK so lO.oktobra v nabito polni vaški dvorani v Gornjih Petrovcih predstavili svojo prvo zgoščenko in kaseto. Na zgoščenki in kaseti je posneto enajst ljudskih pesmi in ena lastna skladba «Mi smo pa z Goričkega«, ki je postala njihova himna.Tekst za to skladbo je napisal Aleksander Ružič, melodijo pa Silva Kular. Ljudski pevci so predstavili kar šest pesmi iz nove zgoščenke, prireditev pa so popestrili tudi nastop domače folklorne skupine KUD GORIČKO, ljudskih godcev iz sosednjih Šalovec ter gospa Marija Rituper, ki je s svojim humorjem spravila dvorano v smeh do solza. Vodstvo prireditve je bilo zaupano naši rojakinji Nataši Praprotnik, ki je svoje delo, tako kot vselej, opravila profesionalno in s posebnim veseljem, saj sama pravi, da je po duši še vedno Petrovčanka. Skupina je poklonila svojo zgoščenko vsem donatorjem in ostalim, ki so pomagali pri projektu. Posebno zahvalo so namenili tudi Dragu Jošarju, ki je bil producent zgoščenke in v katerem studiu je snemanje tudi potekalo. Po uradni predstavitvi je sledila bogata pogostitev in zabava ob zvokih ljudske glasbe ter sproščeni prijateljski klepet do večernih ur. Prireditve so se v velikem številu udeležili tudi naši rojaki iz Porabja, kjer ljudski pevci in godci velikokrat nastopajo. Letošnje leto so ljudski pevci in godci TD VRTANEK, kot že nekaj let zapored, zaključili z bogatim seznamom nastopov, tako na domačem Goričkem, kot tudi drugod po Sloveniji in v tujini. Kar nekaj prireditev so se udeležili skupaj, s folklorno skupino KUD GORIČKO, kar le dokazuje, kako močna je kulturna dejavnost v naši občini in skrb za ohranjanje ljudske tradicije, predvsem glasbe in plesa. Tako so bili skupaj na prireditvi ob otvoritvi gradu Schloss Tabor v Avstriji v območju trideželnega parka Raab-Örség-Goričko; na 3 regijskem festivalu ohranjanja ljudskega izročila na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu na občinskem prazniku v Jennersdorfu v Avst- riji; na prireditvi ob 110. obletnici evangeličanske cerkve v Gornjih Petrovcih; na srečanju folklornih in glasbenih skupin iz zgornje Avstrije in Goričkega v domu duhovnosti v Kančevcih; skupaj pa so sooblikovali tudi prvo občinsko proslavo ob kulturnem prazniku-Prešernovem dnevu. Skupina je nastopala tudi na osrednji prireditvi ob vstopu Slovenije v EU na Hodošu, na raznih srečanjih ljudskih pevcev in godcev ter etno glasbenih skupin po Sloveniji in na številnih prireditvah v občini Gornji Petrovci in v Pomurju. Marija Rituper je na predstavitvi zgoščenke povedala, da je skupina ena najboljših tovrstnih skupin v Pomurju, je pevsko sposobna, ima dobre tekste in se ne ponavlja. Kot vodilni strokovnjakinji na področju ljudske glasbe v Pomurju in Porabju ji prav radi verjamemo, skupini pa iskreno čestitamo in želimo še veliko nastopov v prihodnjem letu. s.k. Ljudski pevci in godci TD Vrtanek Prvič na našem sejmu domača obrt z območja Krajinskega parka Goričko Ljudski pevci in godci TD Vrtanek in KUD Goričko skupaj na občinskem prazniku Jennersdofa v Avstriji, april 2004 Tradicionalni kramarski sejem »Buča« pri Nedeli TD VRTANEK je tudi letos organiziralo tradicionalni kramarski sejem »Buča« pri Nedeli. Zbrali smo se v nedeljo, 06. junija na travniku pod cerkvijo sv. Trojice v Gornjih Petrovcih. Lepo vreme je letos privabilo veliko obiskovalcev, na žalost pa ne toliko razstavljavcev. Tokrat se nam je pridružila skupina sedmih razstavljavcev Krajinskega parka Goričko, ki so nam predstavili zanimive stare obrti. Kljub vsemu je bilo na sejmu živo in veselo, tja do 16.00 ure, ko so se zadnji veseljaki odpravili domov. s.k. 14 KULTURNA DRUŠTVA DECEMBER 2004 Pohodi TD VRTANEK v I. 2004 Člani TD VRTANEK smo si v začetku leta zastavili načrt, da v letošnjem letu izpeljemo kar tri pohode, kar nam je tudi uspelo. Prvi pohod smo izpeljali v počastitev 8. marca- dneva žena. Kar 35 članov se je 07. marca odpravilo na pot od »Okrepčevalnice pri Marjetki« v Gornjih Petrovcih do Vinogradniškega doma v Ivanovcih. Pot nas je vodila po glavni cesti, mimo domačije Kukojca Zoltana v Križevcih do gostilne » Bar Kaja« v Križevcih ter naprej do doma duhovnosti v Kančevcih, kjer nas je prijazno sprejel pater Donat, nam razkazal cerkev in povedal nekaj o njeni zgodovini. Na poti smo se ustavili tudi pri ga. Jožici Lepoša na Kukeču (predsednici Društva žena Kukeč ), ki nas je pričakala s pecivom in pijačo. Pot smo zaključili v Vinogradniškem domu, kjer so se nam pridružili še drugi člani društva. Po kosilu smo ob zvokih harmonike preživeli prijetno popoldne. Naslednji pohod, na katerem so se nam pridružili tudi pohodniki iz Križevec in člani Društva žena Kukeč, smo izpeljali 30. aprila ob priključitvi Slovenije v Evropsko unijo. Pohodniki smo se odpravili izpred Gostilne pri Zlatici v Gornjih Petrovcih, skozi Šulince, do spomenika v Ženavljah, nato pa skozi Ženavlje do mejnega prehoda v Martinju, kjer smo se pridružili ostalim obiskovalcem prireditve na mejnem prehodu. Ob polnoči smo si skupaj ogledali ognjemet, nato pa rajali in peli ob kresu, ki so ga pripravili vaščani Martinja. Zadnji pohod smo izpeljali 19- septembra. Tokrat nas je pot vodila na drugi konec Goričkega, v Korovce, kjer smo si ogledali domačijo Ernesta Bransbergerja, ki je etnološki muzej, v njej pa sta tudi lovska razstava in likovna galerija. Skozi vas Korovci smo se odpravili do vznožja turistične gozdne učne poti »Fuks graba«. Po poti nas je vodila predsednica TD Korovci, ga. Danica WoIf. Na vrhu učne poti, smo se okrepčali v izletniški kmetiji Kozelinovih, v Gerlincih. Z lesenega razglednega stolpa, ki je zgrajen na njihovem dvorišču, se nam je odprl čudovit pogled na vse strani Goričkega in v sosednjo Avstrijo. Na pohodu se nas je zbralo kar 28 pohodnikov in prav vsi smo brez težav zmogli pot na vrh hriba. Prav veseli pa smo bili, da so se nam tudi tokrat pridružili pohodniki iz Križevec in Kukeča. Vsem ljubiteljem narave in hoje pa obljubljamo, da bomo tudi v prihodnjem letu organizirali več pohodov, tako po naši občini, kot po širšem Goričkem. s.k. Pohodniki pri domačiji Kukojca Zoltana v Križevcih, 7. marca 2004 Izlet članov TD VRTANEK v slovensko Primorje Po nekaj letih premora smo se člani TD VRTANEK odpravili na izlet. Kot vedno, pred vsakim izletom, se nam je tudi tokrat postavljalo vprašanje, kam bi se odpravili. Saj smo bili že vse povsod, smo slišali odgovor na to vprašanje. Pa ni res! Ugotovili smo, da nekateri naši člani še nikoli niso bili na morju. No, pa pojdimo letos na slovensko morje, smo se odločili in zamisel tudi izpeljali. Tako smo se 8. avgusta odpravili na obalo. Prva točka nam je bil Strunjan, nato Piran. V Piranu smo dobili prijaznega vodnika, upokojenega profesorja, ki nas je popeljal po starih piranskih ulicah in nam veliko povedal o Piranu in njegovi zgodovini. Nato smo se odpravili na potep z ladjo po slovenskem morju in se po uri in pol prijetne vožnje ponovno izkrcali v Strunjanu. Po kosilu, ko je končno, kljub poletnemu dnevu, sonce le sramežljivo pokukalo izza oblakov, se je ena skupina odpravila na izlet v Izolo, druga pa se je z užitkom namakala v toplem morju. Nekateri so izkoristili priložnost in se celo naučili plavati. Popoldne je kar prehitro minilo. Ob šestih smo se zopet zbrani vsi skupaj, odpravili v Piran na večerjo. V majhni obmorski gostilni smo se počutili prav prijetno in domače. Kmalu so zaigrale harmonike in tudi noge niso bile preveč utrujene, da ne bi zaplesale. Pesem smo nato nadaljevali v avtobusu, skoraj do doma, ko je že mnoge premagal spanec. Letošnji izlet bo prav gotovo vsem ostal v lepem spominu. s.k. Člani TD Vrtanek na Tarttinijevem trgu v Piranu, 8. avgust 2004 Pohodniki na začetku turistične gozdne poti Fuks graba, septembra 2004. 15 KULTURNA DRUŠTVA DECEMBER 2004 KUD GORIČKO Vl. 2004 Folklorna skupina Gornji Petrovci je bila ustanovljena v jeseni 1977. leta pod strokovnim vodstvom gospe Marije Rituper, ki ji je ob ustanovitvi skupine pomagal profesor g. Mirko Ramovš iz Ljubljane. Leta 1993 se je folklorna skupina preimenovala v KUD GORIČKO. Tako obstaja skupina, z vmesnimi krajšimi prekinitvami, že skoraj 27 let. Skozi vsa ta leta je v skupini sodelovalo 18 parov oziroma 36 plesalcev ter več harmonikarjev. Trenutno aktivno sodeluje v ansamblu 7 parov in štirje muzikantje. Plešemo izključno izvirne svatovske goričke plese ter tako skrbimo, da ti ne zatonejo v pozabo. Tudi letos smo, zlasti v prvi polovici leta, zelo aktivno sodelovali na številnih prireditvah in nastopih doma in v tujini.Tako smo že v februarju sooblikovali prvo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu. Nastopali smo na, sedaj že tradicionalnem, 3- regijskem festivalu ohranjanja ljudskega izročila na srednji kmetijski šoli v Rakičanu, kjer smo navdušili strokovno komisijo s svojim nastopom in dobili zelo pozitivne ocene.V začetku aprila smo plesali na občinskem prazniku v Jennersdorfu v Avstriji, ob 110. obletnici obnove evangeličanske cerkve v Gornjih Petrovcih in blagoslovitvi orgel ter na shodu podpornice v Bodoncih. Aprila smo plesali tudi na otvoritvi gradu Schloss Tabor, ki se nahaja v naravnem parku Raab v Avstriji in v sklopu Tri-deželnega parka Raab-Örség-Goričko. Na otvoritvi so sodelovale skupine iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Iz Slovenije so poleg nas nastopali še ljudski pevci in godci TD VRTANEK, Krajinski park Goričko pa je pripravil razstavo goričkih prazničnih velikonočnih jedi in pisanic ter prodajno razstavo različnih ljudskih obrti iz območja Krajinskega parka Goričko. V mesecu maju smo se udeležili glasbene delavnice v domu duhovnosti v Kančevcih, kjer so se srečale in izmenjale svoje izkušnje in znanje folklorne in glasbene skupine iz zgornje Avstrije in Goričkega. V jesenskem času pa smo se udeležili zaključne prireditve astrološkega društva Kmica, na osnovni šoli v Gornjih Petrovcih; prireditvi ob izdaji prve zgoščenke in CD-j a ljudskih pevcev in godcev TD VRTANEK ter sodelovali na dobrodelni prireditvi v osnovni šoli Gornji Petrovci, v začetku decembra. Kljub »kroničnemu« pomanjkanju prostega časa, si člani KUD GORIČKO vedno ukrademo čas za ples in skupno druženje, v naše lastno veselje in v veselje občinstva, ki nas prihaja gledat in uživat v ljudskih plesih. Upajmo, da bomo v prihodnjem letu še bolj dejavni. Članice in člani folklorne skupine KUD GORIČKO želimo vsem našim občanom blagoslovljene božične praznike in vse najboljše vl. 2005. Članice in člani KUD GORIČKO AKTIV ŽENA NERADNOVCI Članice aktiva žena Neradnovci smo v letošnjem letu, v sodelovanju z Občino Gornji Petrovci, pripravile prireditev in sicer tradicionalno razstavo remenk in velikonočnih aranžmajev. Na dvodnevni razstavi je svoje izdelke predstavilo 11 razstavljavcev iz Občine Gornji Petrovci in iz Občine Šalovci. Razstava je bila res vredna ogleda, saj se razstavljavci iz leta v leto trudijo za čim lepše izdelke. Članice aktiva žena se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili razstave in kakorkoli pripomogli k njeni izvedbi. Ob bližajočih se praznikih, želimo vsem vesel božič ter srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 2005. Aktiv žena Neradnovci Članice Aktiva žena Neradnovci Razstava remenk in velikonočnih aranžmajev 16 KULTURNA DRUŠTVA DECEMBER 2004 Tretji regijski festival ohranjanja ljudskega izročila Rakičan, 19.marca 2004 Srednja kmetijska šola Rakičan je 19. marca 2004 organizirala že tretji regijski festival ohranjanja ljudskega izročila, ki se ga je udeležilo 17 kulturnih in turističnih društev z obeh bregov Mure, ki s svojo dejavnostjo skrbijo za to, da naša kulturna dediščina ne zaide v pozabo. Tudi letos sta se festivala udeležili kar dve društvi iz naše občine in sicer: KUD Goričko, s spletom goričkih svatovskih plesov: šamarjanka, drmač in špic polka ter Ljudski pevci in godci TD Vrtanek, z dvema pesmima: Šumijo gozdovi domači in Na valovih Mure. Letos so prvič ocenjevali izvirnost posameznega nastopa. Kot je povedala predsednica komisije, so imeli pri odločitvi zelo težko delo, saj so bil vsi nastopi, v primerjavi z nastopi v preteklem letu, zelo kvalitetni. Tako je letošnji pokal za izvirnost pripadel folklorni skupini KD Štefan Raj Turnišče, ki so prikazali stari običaj » Gnes je pa četrtek« Prireditev si je, tako kot vsako leto, ogledalo veliko obiskovalcev. V preddverju šole je bila na ogled tudi razstava velikonočnih pisanic in ročnih del TD Dobrovnik. s. k. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA OBČINSKI ODBOR GORNJI PETROVCI Ob praznovanju božiča in novega leta želimo občankam in občanom občine Gornji Petrovci vse najlepše, volivcem, ki ste oddali glas za nas in nam s tem omogočili zmago na letošnjih državnozborskih volitvah pa se iskreno zahvaljujemo. Predsednik OO SDS G.Petrovci, Aleksander Bencik Nastop folklorne skupine KUD GORIČKO DELOVANJE DRUŠTVA ŽENA KUKEČ Februarja smo se članice društva udeležile srečanja kmetic Pomurja, ki je potekalo v hotelu Diana v Murski Soboti. Marca smo imele redni letni občni zbor društva. Med nas smo sprejele novo članico, Marto Kovač. Občni zbor je bil 8.marca, na dan žena, zato smo ga zaključile ob dobri večerji, ki nam jo je pripravil kuhar Boris iz gostilne Ratnik. Aprila smo se udeležile tradicionalne razstave Velikonočnih jedi in pisanic v Neradnovcih. Čudovite »remenke« so ročno izdelale: Šarika Kerčmar, Jolanka Ciglar in Anita Groza. Maja smo pripravile v Vaško-gasilskem domu na Kukeču predavanje »Več sadja in zelenjave v prehrani«. Predavala je dr. Branislava Belovič. Z udeležbo smo bile zelo zadovoljne. Istočasno smo pripravile jedi zdrave hrane za pokušino. Zelo lepo je skutne namaze pripravila Marjanca Vukanič. Za ta dogodek nam je Jolanka Rituper spekla kruh iz kmečke peči, Marica Čarni pa je skvačkala lepe prtičke. 29.avgusta sem se kot predstavnica društva udeležila srečanja treh dežel v Dobrli vasi na Avstrijskem Koroškem. Organizator srečanja je bila Kmetijsko gozdarska zbornica. Članice društev iz celega Pomurja smo z avtobusom potovale po avstrijski Koroški do samostana v majhni vasici, kjer se je odvijal kulturni program, na stojnicah pa so bile razstavljene številne kulinarične dobrote ter ročna dela in dela domače obrti. 12. septembra smo članice društva v sodelovanju z Občino Gornji Petrovci pripravile predavanje »Jabolko in jabolčni kis v naši prehrani«. Predavanje je bilo kot vedno v Vaško-gasilskem domu na Kukeču. Tokrat sta predavala ing. Anica Petrovič in Andrej Graf. V programu so nastopili tudi ljudski pevci in godci TD Vrtanek iz Gornjih Petrovec. Istočasno smo pripravile razstavo in pokušino jedi iz jabolk. Sodelovalo je kar 11 razstavljavcev, tako društva, kot posamezniki iz naše občine in izven. Po končanem programu je vse prisotne pozdravil župan, Franc Šlihthuber, s podžupanom, Štefanom Kuharjem pa sta vsem sodelujočim podelila priznanja in skromna darila. Ob koncu smo se prijetno družili ob zvokih melodij, za kar je poskrbel Janko Hercan. Za to prireditev nam je veliko pomagala sadjarska družina Cifer iz Kukeča. Čeprav smo eno manjših društev, se rade družimo, predvsem pa imamo veliko volje do dela. Naše društvo še zlasti dobro sodeluje s TD VRTANEK iz Gornjih Petrovec, TD ŠALOVCI in TD IVANOVCI. Želimo si še naprej dobrega sodelovanja med našimi društvi. V letošnjem in v prihodnjem letu pa bomo sodelovali tudi v pro- jektu Živimo zdravo, ki bo potekal v naši občini. Za pomoč pri delu našega društva se zahvaljujemo: Občini Gornji Petrovci, zlasti županu, Francu Šlihthubru in Sonji Kerčmar; ing.Ani-ci Petrovčič s Kmetijsko gozdarske zbornice in sadjarski družini Cifer iz Kukeča. Jožica Lepoša Razstava »Jabolko in jabolčni kis v naši prehrani« Kukeč, 12.september 2004 17 KULTURNA DRUŠTVA DECEMBER 2004 DRUŠTVO LJUBITELJE STARODOBNE TEHNIKE OLDTEIMER <