AROpNE PODPORNI JEDNOTK
< hlcago, III., sobota 14. februarja (Feb. 14), II«.
Ki fur i. Nctioa 1IM. Act »f (M. «, 1SIT. .athoria«! m Jene 14. »II.
Svbarriptioa $AM
Y«ly
STEV.—NUMBER 38.
fttfM farnih 4* ^ } gritar
svetovna razorožitev! je še daleč
RIJE STEBRI OBTOŽENI ZA-OTE 2A IZVAJANJE KOZAŠKIH POTEZ.
Men izmed njih Ima la priaoje-ao eno leto.
KATASTROFA V PORUR^jU RAZKAClLA RUDARJE.
Rim. 13. febr. — Italija plača svoj vojni dol« Ameriki in Angliji, Če dobi zelo izredne, dobre
13M rudarjev je izgubilo šiv I Je« radi veUke nemarnoetl laati kov. Radarji sklicujejo pi testne shode in grose s revel
Berlin. 18. febr. ~ Največja neareča v zgodovini rudarstva v Nemčiji se je zgodila včeraj v Porurju. V velikem premogovni-ku Btein pri Dortmundu so eksplodirali plini ln 188 rudarjev je izgubil« življenje.
Vsa Nemčija se je sgroeila nad veliko katastrofo. Na sbornični palači v Berlinu Je bila daaes spuščena zastava na pol droga v znak žalovanja. Predsednik1E-bert je izrekel javno aožalje nesrečnim družinam in kancelar Luther se je odpeljal m posehnlm vlakom v Dortmund.
Rudarji v Porurju se pa ne zmenijo dosti za te znake offcl-jelnegs žalovanja. Njihova jeza je priklpeia do vtfiunca vsled tega kapitalističnega umora na debelo, ko jim je jasno, da je zločinska sanlkrnost premogovnikih Ustnikov ukrivila nearečo. Rudarji v Dortmundu in blllnjih mestih danes ne delajo. Ofloljel-ne stavke al, toda rudarji so eno-stavno prenehali z delom v znak simpstij do umorjenih bratov ln v znak protesta proti velemorfl-eem. »klicanih je bilo več protestnih shodov, na katerih so bili revolucijonaral govori in slišale so se preteče besede nsprsm jamakiih lastnikom. 2» danes je aktfeanih* *eč shods#!Tvort-mund fe znani) komunintično središče rodlr/Cv. > 4
NajdramatiČnejši prizori šalo-stl in srds so se odigravali ob |U-stju jame, iz katere eo včeraj oel dan vlačili mrliče. Skupine obupnih iensk so vile roke In plakate, doftkn so moški preklinjali lastnike In kazali plačilne ovitke, na katerih je HHplHHJ)0| llit j prejemajo sedem do devet d«lar« jev tedenske plače, dočim lastniki rovov prodajajo premog za višjo ceno kot se pa prodaja v Angliji in Ameriki, kjer rudarji do-bivajo veliko več.
Ko so reševalni molje prinesli prvo truplo na površje, Je okrog sto lena in otrok planilo k noail-niči. Onečs la zmešnjava je bila tako grozna, da Je morala policija delati red.
Michael dalje čaka na obrav, ivo pred kriminalnim sodiščem l obtožbo, da je hotel osleoeriti »liki svet z. manipuliranjem itkov, na katerih, je bila žabe-lena teža premoga. Obravnava roti njemu prične dne & aprila red sodnikom Williart N. Ge-lillotn.
Macraillan izjavlja, da je vlo-! pet tisoč dolarjev v Chicago osi and Coke kompani jo pod po-ojem, da postane podpredsed-Oc jn da bo prejemal $75 plače z teden.
"V teku enega meseca so se
ričeli vračati čeki, naslovljeni ft Drovers National banko za »jo plačo in stroške in podpisa-lod Michaela," izjavlja Macmil-tn. "Pričel sem s preiskavo. Id le je prepričala, da je vsa kom-anija sleparija." Macmiilan povdarja, da ao pri-ili prihajati tudi drugj vlaganji zaradi oglasa v nekem opoldanskem listu. On je postal »oren na kompanijo, ker jc čili te oglase.
KAKO SE SKLEPAJO ZAKONI
tiljonar je hod, ker je hči poro-
Miluaukee, Wia. — Dva in vajM t let atara Julija Forster, miljonarja in leanega kralja, e poročile 23 let starega Jack W. k»'lleyja, ki je nastavljen kot Ptelj na Hana Berg Riding a-ed«-miji. Odpeljala sU se v v»uk»-gan ne da bi obveetila o-►ta neveste, in se poročila. I Ampak očetu neveste ni poro-M prav nič všeč, daairavno je m "tara že 22 let in polnoletna. £«ji»rž očetu nI všeč navadni u-Ptelj /s ježa Ko je Bradler prl-M na Fostarjev dom. da obišče mlado leno, ao bila vrsta *P'ta. Povedali ao mu, da je kj«K >va žena bolna in da Jo ne videti
Miijonar in leani kralj For-" Kocialiat. Ampak nasprot-aik L"< ializnui bodo le nadalje J^li. da socialisti uničujejo sa-
Kopenhagen. 18. febr. — 8o-vjetaki poslanik v Kopenhaganu Je zmagal v tožbi proti tukajlnjl ruski serkveni občini, ki ni bo-tela izročiti cerkve kakor je zahtevala sovjetska vlada. Dansko je odločilo, ds imajo so-vjeti pravico do cerkvenega pre-
VREME.
Chicago in okolica: V nedeljo JUWI ja*no in hladno. Neverni vetrovi. Solne« IsJte ob 8:48. zaide ob I:t0.
[<*inf, 18. febr. — Dr. Son-voditelj kita Jakih revo-"nerja¥t je na robu smrti.
IPP
FEBRUARJA 11
E NARODNI PODPOI
lastnina movenskk narodne PODPORNE JEDNOTE
po 4—^uT	M IS	_
f«Mtebu: ZadinjiB* drtavi (i*vw Chlcago) $6.00 m leto. tU »U te »1^6 m tri MMMi Chicafo Id Ctcero $6.60 M teto. »H a
91.66 m tri meiMi, ln m teoinottm»tvo $8j0#._ .- !
NuWv u TM* kar i m* atifc s
"PROSVETA"
2457-51 f». LavMiU AT«w, C*t
"THE ENLIGHTENMENT*
Orgaa ti tU lltfMb Natteml BmmTR Mat?.
■■■i	i ■ ■	M . ■ ■■ 1"
Owi»d br Um SIotmIc NftUosal	Rsritr.
■ —■ —Sjfl	1 ' f" Ti ■————II i i i ii	i
-. rJMPIMiNr oo mt—m«t,
8ub*crlption: UsJM 8t»t# <»xc.pt Chicago) and Cenite UM 9* NOiteiso $6-60, as*	comtrpa $$J0 par yr.	,„
"MEMBER of Tha FEDERATED PREfi"	X
: UNION LABEL APPLIED POR
"""' JMssi ?, <lMi* *	***
prgtrT 4ivm1<i(«S <Uero« potokte naročate*. Poaarite te
Sa M na m iiUH list.	V
NEPOKOJ MED TEKStltNIMl DELAVCI
M»wit ]
Pr*» MAVRU (writlu«* in
imrtKNnliiil n*r«IW n«
DE GRASSE - i
fRANČE' • • . •
Najvišje
ILAVSKA
1'ijan avtomobili«* ubil delavca
Abdd Krim je mL prntiio
iaU po.lj
Mmal«.
Mate Mam:
(Slika iz nekdanjih časov.)
Kar na lepem ne je to zgodilo. Brez ozira na prvega v mesecu in tudi brez ozira na vse drugo . Gospa Česnikova je nekega dne popoldne odločno stopila v sobo in rekla:
"Gospod Kožuh, odpovedujem vam stanovanje! Tukaj mi nimate več ostati in čim preje odidete, rajši vidim!"
Njen gtaa je izdajaj veliko premagovanje, to se pravi, hotela je mnogo več povedati, pa ji notranji ali vil j i glas tega ni dopuščal. In se je obrnila na eni peti — gospa je bila lepo okrogla — in jadro odšla.
Gospod Kožuh je bil naj mirnejši človek slovenskega podnebja. Njegovi profesorji so mu celo posredno in neposredno podtikali lenobo — po krivici l Pod nosom mu je poganjal nadležni ponos prvih brkov in študiral je šolo logike, sedme stopnje srednje učenosti.
"Odpovedujem stanovanje!" In pa: "Tu nimate ostati t" In pa: "Da čimpreje odidete t" Vse te besede so mu zvenele po ušesih vsaka posebej in vse skupaj.
Ifc pa ta ton! Kaj je vzrok? Podoba je, kakor da je on kaj napraviti... Hm ... N: nima človek vseti tako čista, da bi rekel, da kaj takega ni mogoče. In je vzel Kožuh zadevo prav natanko v roko.
Ce bi bilo zaradi krokaaja, kaj? Ej, to so bile že urice! No, pa to se vendar labko pove, ali ne? Sicer pa tega niti on sam m taji. Tudi sram ga ni. Cemu pač in pred kom! Vsak po svoje! Glo-rija, kako je bil nekoč naaekaa. Njegov sošolec Čampe ga je privlekel domov in še v sobo in še sta prekucnila umivalnik in o bila luč! In gospa Česnikova se je drugo jutro le smejala in se norca delala! Nak, zato mu ni bilo odpovedano!
■Iltmara pa zaradi šole! O, tu naj pa gospa kar molči! Malo manj kot odličnjak je bil dozdaj — sicer ps ni potreba, da bi ae vedno v prvih vrstah boril sa domovine slavo — in vsako konferenco je dobil kvečjemu po par pinčev j— komaj za potrebo! Nobene sramote ni v tem oziru on napravil čestitemu študentov-skemu taborišču gospe Česniko-vej Oelo čast morda — uslugo pa prav gotovo! Kako sta on in pa tovariš Tone — osmošolec <— gospe j sestavila odlično nemško
« •• 8* Vw
' ' . mi i-
prošnjo do samega cesarja! Ali je to "An Seine Msjestaet, den Kai-ser . . saprament! Kdo drugi bi se bil kar iptrašil, on in Tone se pa nista. Soprog gospe Čeani-Jtove, jetniški nadpaznik in torej*^ državni službi, je nekega dne napravil to, kar napravi enkrat vsakdo — umrl je in sapu-stil ženi oaem otrok: od dve fet: stare Mirni do bujno razvite ae-demnajstletnice Betke. Reva gospa! Penzije pa nič posebnega Pa ji je prišlo na misel, da bi samega cesarja prosila za pomoč. In res — študentje so ji pismo sestavili in lepo spisali in nesli priporočit sem in tja in odposlali. In gospa Česnikova je rek dobila podporo. Sicer ni povedala, koliko, toda topila se je hvaležnosti in hvalila gospa cesarja in njegovo dobroto, hi nekaj te hvaležnosti je menda le še ostalo tu di za njega, Kožuha, kije sodeloval pri prošnji, on, spreten jezi jkoelovee! Ne — odpovedi bo vzrok kaj drugega! _
Morda kaj zaradi ' Betke! Smentana reč!* Kožuh je hodil gori in doli in vroče mu je postajalo,
Ce je deklina mami kaj iz-brbljala", si je miflil, "potem je vsa ta jeza še vse premajhna".
je
P*
in
je
razpeljana
oblečen
imela
IZZA KONGRESA
Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivan Tavčar.
(Dalja.)
DEVETO POGl+AVJE.
Točno tri četrt na šest sta stari Češka in mladi Smole sedla v Ceškovo kočijo, ki ju je Imela peljati k dvornemu obedu. Materi Elizi, dasi je bila vsa srečna radi hčerine zaroke, skrb ni dala miru, da bi morda povabljenca ne prišla prepozno. Neprenehoma ju je opozarjala, da je čas odriniti in da Bog ne daj, da bi kaj samudfla. Pred odhodom je le enkrat preiskala svojega moža od nog do glave, Če je vse v redu in vse tako, kakor se spodobi človeku, ki je pri eesarJu povabljen. Ko je na magistratnem stolpiču trikrat udarilo, je pomočila prst v bla-goelovljeno vodo, ki je po tedanji navadi visela v posodici ob steni, ter se ž njim doteknila mo-* levega Čela, da bi srečno in dobro iztekli dogodki tistega večera. Nato ju je spremila do hišnih vrat in pod njenim nadzorstvom sta spletala v domačo kalešo, ki je pri tem stokala in aa tibala na debelih svojih jermenih. V hipu, ko je hlapec ali pravzaprav ktfijaž s svojim bitem švignil po tolstih konjih, je naredila križ i>o 'svojem obrazu ter tako te enkrat izrazila željo, ' da bf Bog vzel pod svoje okrilje moža in bodočega zeta pri današnjem večeru.
Stari Češka se je zadovoljno naslonil v voz, položil roki okrog obširnega trebuha ter ispregovoril:
"Imeniten je današnji dan, Andrej! Olej, da se bol čedno, vedel in mi ne napravljal sramote, ker postaneš moj zet. Prav je tako!"
Andrej je molčal.
"Dekle ti bo veselje delal?! Veruj mi! Prav je tako! In tudi tvoja mat! bo zadovoljna. Hvala Bogu, da je vse tako prišlo! Na Dobrovo hočemo »mati eno prihodnjih nedelj! Kaj praviš, An-drejf"	•	~ ^
"Meni je prav r
"Cemu se driiš tako kislo? Kakor riba v ledu! Hej, si pa le sopet pozno spat prišel včeraj po noči? Govori!"
"Res je, preveč smo pili! In pozno sem le-gri^posteljo. Človek nikdar ne ve, kdaj ima
"Kje si Mir
Stari se je le popolnoma čutil v avtoriteti bodočega tasta, kar Andreju ni bilo poeebno jNM.
Čemerno je odgovoril:
"Ob Itirih nas je vrag nesel te k peku v Gradišč«! Jedli smo novopečen kruh in brinovec smo pili!"
Tedaj je bU pri ljubljanakih ponočnjakih Ukoreninjen običaj, da ao po preplti noči proti ranemu jutru obiakali še peka. kjer so jedli no-topečene, ravnokar is peči vzeto rogove ter se' zalivali a žganjem, najraje aA slivovko ali pa s brinovcem. Ce ao bili v redati. ali na strelišču plesi, je bilo vsakokrat prav llvahno jutranje iMjanje po ljubljanakih pekarnah. Udeleževale ao se ga tudi čeetite dame in prigodilo se je, da ao pri tem včaai prav junalko sodelovale. Ko ao točili avetli brinovec, so ae predle tuintam tlate niti ljubezni Vsak pek je imel v ta namen pripravljeno poeebno sobo in lep denar si je slutil. Danes pa, seveda, ni več aluha ne duha o tem običaju, daai amo prepričani, da bi ljubljanski peki prav nič ne godrnjali, če bi ae iznova vpeljal.
"Torej pri peku!" se je zajezil stari Češka. "In danes te glava boli!"
"Tudi malo!"
"Vel kaj, Andrej, nekaj, to in ono ae bo te moralo izpremenjti. Zakon nalaga poeebne dolgosti! TO sam vel! Prav je tako! Na sVetu bo odalej zate ena eama ženska! Ena sama tenaka! In Frančiška ji bode imet"
Andrej je nekaj zdlhoval. Stari hinavec pa
£ nadaljeval: "Ena sama ženska 1 Ce Je mlada | lepa. ni to nič hudega! Principe Neri Coralni trdi, da je naša Fani lepa! To je mol, ki ee v takih rečeh spozna! Ce je stara, ljubi Bog. je pa te ena preveč! Prav je tako r
"Pametno je, kar govorita!"
"Ree jel Torej dolžnosti bol I ne bol smel več zahajati! To ee ve! Ljudstvu ae dajati pod soba, M bilo pri tvojih sedanjih ras-
1P
Imel. K žldanu
Smola ga je zbadljivo zavrnil: "Kaj, ko bi sklenila pogodbo, da k 2idanu ne bova zahajala več nfevi, ne jaz!" . *
Stari se je rszburil: "Poglej no repnika, kako mi žvrgoli vrhu dreveaa!To je drugače, Andrej! Ti zahajaš k Židanu radi ženske, jaz pa radi — vina!"
Ta dovtip se je zdel staremu možu tako izvrsten, da se je pričel glaaho smejati. Ravno takrat sta se pripeljala pred portal starega deželnega dvorca v Gosposkih ulicah. Vot je ječaje obstal. Prihitel je por tir z zl#to, debdfo palico, z zlatim klobukom in z zlatoobšito obleko. Devot-110 je odpri vratca pri vozu, na obrazu pa se mu je odločno kazalo, da je gupodu portirju ponižnost le prisiljena1 in da jemA sam pri sebi čutil, da stoji visoko nad vsakdanjimi meščani, katerim je moral danes vratca pri vozovih odpirati. Res je bila sitnost hišne matere povzročila, da sta se Celka in Smole prva pripeljala. Tako prvenstvo je pri vsaki priliki nekaj neprijetnega. Staremu gospodu je takoj upadel prejlnji pogum in v svoji stiski je skulal pričeti razgovor s portirjem. Ta pa se je bil takoj, ko sta bila gosta izstopila, zopet zavil v svojo portirsko neprl-stopnost, in ko je Češka nekaj govoril, je le z # roko pokazal na razsvetljeno vežo in na stopnice v ozadju.	•.
"Ošaben gospod!" se je zatogotil gospod Celka. "Sram ga Je govoriti z ljubljanskimi mašami !"
Tedaj je pridrdral drugi voz. Pripeljala sta se škof in prolt. Tu Je bil portir že poniinejli in cerkvena dostojanHtvenika je spremil do stogr nic. Pri tem niti zlatega klobuka.nl bil del na pqr nosno svojo glavo. Celka in Smole sta stopila v stran. A škof Gruber je bil ljubezniv gospod. Takoj ju je ogovoril:
"Gospod Češka, veseli me, da je tudi vas ob* sijalo solnce cesarske miloeti! Lahko pravimo, da sije na vrednega!"
Stari se je kar topil od sreče. Po tedanji navadi — ki je dandanes skoraj popolnoma izginila iz Ljubljane — je brez odloga poljubil žareči prstan na škofovi beli roki. Skof je dalje vprašal:
"Kdo je mladi val spremljevalec? Že nekaj let sem vrhovni val dulni pastir, a rdeči njegov obraz ml je Čisto neznan t Gotovo ne zahaja v cerkev! Nate mladina Je lahkomiselna in tudi premalo pobožna!"
Celka je bil v zadregi: "Pritrjujem vali tkofji milosti! Lahkomiselna in malo pobožna. Pivnica ji je ljubla od cerkve"
"Mostna resnica! taloetna resnica!" je godrnjal škof. "A moja krivda ni, da je tako!"
"Ce je dovoljeno, bi vali Ikofji milosti predstavil tega mladeniča. Andrej Smole z Dunajske oeste je,"
"Andrej Smole" — tu se je Ikof pomenljivo naamehnil — "ime ml ni neznano! Cui sem o em, dasi ni bilo vse dobro, kar sem slitel o em. Ali ljubi Bot, mladina npiogo greli, zategadelj ae ji mora tudi obilo odpulčati!"
Na te mlloetive besede je moral tudi mladi Andrej pristopiti ter poljubiti, prstan na beU roki.	•
Skof Je doetavil: "Kakor čujemo, ni izključeno, da stopi gospod Smole v tesnoNvezo s Ceškovo obiteljo. Ako se zgodil moj blagoslov vam, gospod Celka, in pobožni vali gospe! Sedaj pa nam je hiteti, ker tudi na ceearski mizi ima juha navado, da se shladi!" •
"Ha! Izvrsten dovtip!" Tako je vzkliknil prolt ter se spoštljivo smejal.
Nato so korakali po svetlih stopnicah navg-gor v drugo nadstropje, kjer je bila obedntea. Vstopili so v tako imenovano cerkle^obo, kjer Jih je eprejel oi>«><iničar — tafelmeiater — ter vsakemu izročil bel liatek, na katex*m j« bila na-riaana miza v obednici. V tem narisu je bil zaznamovan sedel, ki, je bil vaakemu odkazan. Kakor Živo srebro je skakljal ta obedničar po sobi. V znak svoje slutbe je noail v roki Črno paličico. Najprej je epremil do eedetev škofa in protta ter parkrat jasno poudaril, da'nJega Akofja mi-loet Itak ve, da aedi tik oeaarja Proštu pa je' razkladal pomen belega 1 le tka ter mu prav jasno opisal kje aa nahaja sedel njegov. Manj si je dal opraviti s starim Ceikom. Taje moral sam napenjati svoje mošgane, da al je dobil prave pojme o legi svojega aedela. Ko je Smol« naznanil svoje ime, ee je ceearski obedhMar prav pri-jmiio pf klonil«
(Daljs peftilaJMj
si;
njimi tudi palila po vrtovih mla-deniških možganov! In pa ročice je imela, okrogle in mične in kakor ustvarjene za božajoči prijem! In pod obetajoče napeto končana!
bluzico je kipelo, da je bilo kar nemogoče odreči se primerni poredno* ti I No in Kožuh je že nekoliko napredoval pri njej. Delal ji je — licejki — naloge.
"Toda, Beti , ji je včasih rekel, "zastonj ne bom delal! Saj veste, naredim vam že, če , . ." in ji je pote peta! nekaj na uho. Beti je rdela in se smejala. Ni rekla pri takih prilikah ne tako in ne tako. Kožuh pa je nalogo vselej napravil in mrak bi vedel povedati o nagradi! Tako so se pletle te tople rdeče niti med njo in med njim že nad eno leto! Ce je stara to izvohala ~ no, potem ni čuda! Toda čudnoje, da Beti ni bila nič nabunltana, vsaj slišati ni bilo, da bi bila kaj cvilila in vreščala — kar bi spadalo k stvari!
To bo najbrž vzrok odpovedi, to! Ah, kako krivični in neumni so ljudje! Ali bi ne mogla morda Beti vendarle enkrat postati njegova žena — čez deset letina primer! Se težko bo goepa Česnikova vse svoje hčere oddala! Pa če bi tudi nič ne bilo iz te moke, saj on Betki vendar nič hudega napravil ni! In se je Kožuhu ree skoro »tožilo, ko Je videl, da je konec sladkih urici
Pa tudi za tovarišem Tonetom mu bo težko! On je bil res tovariš! To se pravi, če to ali ono ni bilo ravno po teh'ali onih .predpisih, je modro molčal kakor Pitagora in za ves svet in za svojo dušo ne bi izdal tovariša! Skoda! lir je bil Tone resen fant, mnogo bolj resen nego on, Kožuh — no, bil jO pač take krvi! Pa se je ven-dal oni dan krohotal, da so se stene majale. To je bilo pa takole:
Kožuh se ga je bil zopet strahovito nabral. Bogvekje! Saj ni mogel povedati! Ali je našel sploh sam domov, ali ga je kdo spremil —, jMč »e ni dalo dognati — dejstvo pa je, da je bil zvečer le doma, — najbrž' je bil že vse sapil, denar in kredit. Zvečer se je znašel med vrati. Kar so se vrata odprla in med vrati je stal Kožuh. Pa ni spregovoril in tudi ganil se nikar tako. Tone mu je pomagal in ga spravil do .prvega stola. Pa čudovito moč ima luč do Človeka. Ko* žuh takrat do tega trenutka ni spravil besede iz sebe. Ko pa so mu blagodejni žarki petrolejke par ^linut sijali v zardeli vinski obraz in motne oči, je na čuden način oživel. Razprostrl je roke, se zasmejal in nagovoril najprej Toneta:
"Ja. duša nebeška,'ali si naslikana, da-nič ne govoril! Govori, govori, angel, vsaj ime svojega rodu zini! Nočet? Kaj me pa potem gledal? Se pa proč obrni! Bom zvedel od tvojih pleč prav toliko kakor od tvojih ust!"
In ni prišel Tone do besede; Že ga je Kožuh j.grabil za«ramena n ga zasukal. Pa so se mu pri tem ustavile oči na steni. Na desni strani umivalnika, pred njim je visela velika podoba, podoba cesarjeva. .
"Dober večer, gospod!" In se je priklonil pred njo.
VWo — odgovora prosim! Ce ne — se pa obrni!" In z nepopisno sigurnostjo — pijan človek je ahko neverjetno spreten — ,je Kožuh splezal na umivalnik in obrnil nemo podobo — v steno.
ne mu je sam drugi dan to in ee pri tem smejal, do solz smejal.
O to so bili časi! In sedaj
Medtem pa pride domov Tone. Kaj pač on misli glede odpovedi.
'Ti, gospa mi je stanovanje odpovedala! Kaj misliš, zakaj?"
Eh, kaj! Ze nekaj dni sem sika in piha kakor gad! Saj veš, da bi padla na kolena pred cesarjem, ti si ga pa oni dan obrnil v zid. To je zavohala in ti ne more pozabiti. Se v šolo te je mislila iti tožit in izključili bi te. Pa smo jo pregovorili, da ni šla, morda jo bomo glede odpovedi tudi, da odjenja!"
In Kožuh se je zamislil. Cemu je moral ravno cesarja obrniti! Saj visi na levi strani še križani Bog — njega bi bil ctf>mil, pa ne bi bil* toliko sitnosti!
Wall Street posodil f)ancem lest milijonov. Kopenhagen, 13. febr. — Danska hipotekama banka je najela v New Torku posojilo šest milijonov dolarjev. Obrestna mera je 6% in-posojilo zapade v 40 letih!	f V
Poljaki isposodHi 50 milijonov v ^Jr Wall St. Varšava, 18. febr. — Poročajo, da je poljska vlada zadovoljna s pogoji ameriškega posojila. Vsota znala 60 milijonov dolarjev in obresti bodo 8%.
ARd
v JUGOSLAVIJO
V THETjkm eju. seno za tja m maiaj.
V MtlUAKO
BERENGARUI i " AQUITANIJI i *210 MAURETANUI $206
. *	»■ 4mnk.
»».Lr,*.
Mrpr.i
CUNARD LINE
MS N.
Ckka«.. iil
DA SKUHAŠ DOBHOln. VO, PISI PO NASE PRODlfKTE.
V saUffi slad, hmelj, .ua« drag« potrebščine. Po.kuJ,
la vss
i« se prepričajte, di *>■« pri kakšni vsdaa ls aajbeljši in u«,el
CrocerUa«, slsdčičsrjea in v prv. dajala« Islesalas damo primer.«, puat pri večjih naročilih. PUH. ^ informacije na:
FRANK OGLAR,
I4S1 ggpsrtsc Avans. OeTebad, g
Člani & K P. J. Urite svoj IM in pridobivajte nove člane.
USTAVITE KAŽELJ TAKOJ; VZEMITE
SEV£RA'S COUGH BALSAM
- prijetno adravilo-26cinflOc.
Cold and Grip Tableta
povzročo takojšno odporno* «d prehlada. fOc. - Poekutit« n^pr^j pri Uktrju
W. F. SEVERA CO.f - CEDAR RAPIDS, IOWA
■ 'T*^	^ "" *	i1 " :	# .L TJ
Nemojte Poslati Nov
i JitLm. SU*.
i Ulit
2Q DNEVNO POKUSNO LUEČENJE
»t« tr.b« 1
OD
<U
20
Narav
ril ivoju namijenUa
Nuga-Tone podaje nov« energija eri-popravgFg
...........
te kaltova to promjrna nastati t "
^ ^»aovolinui 1 dati ae
it prepb jadnoga Doktora. i to ga je velio da prapiraj« m MM kro« vUa od trideset i pet lodlna. Taj Mjek aadriaie po.- hnu » pravllenje rumene, zdrdve Vrrt Zetjeto podaja boj« sdrevlla ob •nagu i krepčinu mtUcam/ 1 auatavu u opU. Nu«e Ton« (akodK' ki oblik rOSFOSA—poCela, ko)« i. od velika veinoati trn žive i Nuta Tone aedriele PET laik medfclao od veUlia vHJedaasU. Ov* aalaaa m u uporabi po kitava avlieta ta Ib rabe naoft od najbuljih ■M Naravi • Ugradnjil Jaiaoju tljeU.
Na tiavče miharars 1 ima n aav glas hvale N«ga.Tone. Zafco? Jm
AJTE DANAS! ^fffeH^S
oeklb—eada paatfta wka dakafe Ite LtJ.ienJa—prije aaae b«tal<
Hm
lzvrati fprmu
tUela. J Povrb tog« Uvratne aaatojlna doktora de
rCaSkaraairriaoeklh uSi paatite aeka iklnb It* _ . Vala Poku.no Llje*e«i|e—prtie nego eCInlU »U dr „
w-------- *	"T"**	da BMN-a da Vgg f"
SI ea ^avac vrača. Vidite delava ae j
--------- KUPON ZA 20 DNEVNI POKUS------—
NATIONAL LASOSATOaV, Dep«.Sba«n.t -101» g. Wahaak Ave., CbUege
GOSPODO»volite mi podatI aa poku^ UZ PLAČENU POSTASINU. pateaae JO.Dnevno Ujaflaala Nuga-Tom us priutdrUj. da «a ge tutlaaU kroc 20 dan. i ako ml bude ^rtj^jpUHM^^ Vemj£001 ako al aa >ib»|bi povratiU da prvo rta tak
> , ,...•<<•»<•••<.«•... ... •••••«,.• ,	. . . a, .'••4 ...,'« ...•>••
' jL ■ f ■ '	.
i.t...,,...««.,j.«,,...,<•«
Ulica I br. 1H S. F. p.. &ed........................................ .Drftava...................
Boljši bodočnosti nasproti
gre le tisti, kateri stalno varčuje — ker njegovi prihranki mu omogočijo oprijeti se priložnosti in postati neodvisen.
AKO NAMERAVATE OBISKATI STARO DOMOVINO
letošnje leto, zapomnite si to, da je v Vašem interaeu, da ai naročite ie-mam s posredovanjem našega parobrodnega oddelka, ker mf zastopamo vse parobrodne črte. Pomagamo Vam tudi preskrbeti vse potrebne liitin*
Denarne pošiljat ve v Jugoelavijo In druge dežele izvršujemo ceno in hitro. Kupujemo Vaše vloge v jugoslovanskih bankah.
Kaspar American State Bank
1*00 Bine Lsland Avogal 19. ulice
CHICAGO, ILL.
IMOVINA DVAJSET MILIJONOV DOLARJEV
VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V TO VARNO