,S LOVE N K A" Str. U DOMA. Male rane. Majhne Fcaue, pred katerimi ni varna sosebno gospodinja nobeden dan, vidijo se včasih jako malenkostne, a vendar lahko postanejo ne samo nadležne, počasi celijo in se guojé, puščaje potem grde obrastke, ampak škodujejo zdravju z zastrupljanj era krvi. Snažnost je prvi pogoj, da se rana hitro zaceli, sosebno če se ta- koj stisne n zaveže. Dostikrat je pa bilo orodje, s ka- terim smo se ranili samo nesnažno, recimo nož pri re- zanji mesa, ker je posebno opasno pri crevili ali pa ne- svežej divjačini, ker se pri razkrojenji beljakovin tvorijo lahko jako močni strupi. Tudi zaskali se lahko v kuhinji na starem lesu in najsi bode treskicaše tako mala, ven- dar vcepi pod kožo bacile provzročajoče gnojitev. Tudi v najugodnišem slučaji zadržuje nesnažnost celjenje rane in ravno snažnost je ono carilo kojemu se zahvaljuje današnja kirurgija na tako sijajnih uspghih. Že iz rane curljajoča kri omije rano, ako pa se je bati, da tiči nesnaga globlje v rani, mora se izprati z vodo, katerej se je prihlo malo kisa ali pa se vzame dvoprocentua karbolova voda. Še boljše, pa je, kakor pravi Kneipp, slavnega spomina : da se raztopi v vodi malo belega galuna ali pa se jej primeša arnike. Sred- stva za ustavljanje krvi naj se ne rabijo brez zdrav- nika, kajti kri, ki ostane v rani, se razkroji in zadržuj e cviljenje, pajčevina pa, katere se poslužuje naš narod še dandanes, v ta namen, onesnaži rano^s prahom in drugo nesnago. • " ¦ ' Str. 12. .SLOVENKA- Št. 21 Kri se ustavi itak sama od sebe, če seveda ni ranjena kaka večja žila, kakor hitro se rana stisne in obveže. Če je pa krvavenje močneje in se ponavlja, mora se ranjeni ud tako držati, da se krvotoku oteži pot do rane, ki naj se trdno povije, dokler ni zdravniške pomoči. Po nemškem : Marica II. Kalio se olirani žgane} kavi prijeten duh ! Ko se je kava sežgala, dene se takoj, še gorko, v močno in dobro se zapirajoče posodo in se posuje z dobro stolčenim sladkorjem. Potem se posoda zapre in se trese in preme- tuje z rokami in čez nekaj časa privleče se vsako zrno s sladkorjevo glazuro, katera brani, da kava ne izgubi prijetnega duha, katera nima čestilcev samo med ženskim svetom, ampak prav tako ga vedo ceniti i možki. Sredstvo zoper kuhinjske irtirke. Kuhinjski ščurek, ta neokusni gost, dela gospodinjam mnogo preglavice, ker mu sosebno v starih zidovih ni priti zlepa do živega. Različna draga sredstva, ki so razglašena po časnikih kot smrtno orožje zoper to ,črno vojsko", nimajo na- vaono drugega namena, kakor polniti žepe onim, ki jih ponujajo in hvalijo. A neko prav ceno domače sredstvo lahko bi olajšalo mnogej gospodinji srce, da bi je po- skusila. Ščurkom namreč baje grozno diši pivo ! Kupi se torej starege piva, ki se dobi po ceni in se nalije v plitvo, samo znotraj jako dobro loščeno skledo ter se jim nastavi po noči v kuhinjo na tla. Duh nastavljenega piva vabi ščurke z nevdržno silo bližje in bližje, da prilezejo drug za drugim na rob sklede od koder počepajo in splezajo v žlahtni »ječme- nov sok'", kjer se potope, kajti po gladkem lošču se jim ni mogoče rešiti. Kar črez noč seveda ne pomaga niti to sredstvo, a polagoma in z vztrajnostjo mogoče, da koristi v go- spodinjstvu.