števHka 32 / letnik 58 / Ljubljana, 16. september 1999 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov J Slovenije Javno vprašanje Viki Potočnik, ljubljanski županji Ker se zaradi nevzdržnega delov-neka časa delavci nedavno odprtega ncjjvečjega Mercatorjevega centra 0 račajo na Sindikat delavcev trgo-ne Slovenije, sprašujemo županjo, na Podlagi katerih kriterijev je ta tr-8°vski center dobil dovoljenje za °. rat°vanje vse dni v tednu. Trgovke trgovci, ki se obračajo na nas, javijo, da je obratovalni čas tak-n’ da ne morejo izkoristiti pravi->e d° dnevnega in tedenskega po-Ka- Delovni režim je tako napo-da že ogroža zdravje nekaterih .»Javno vprašanje smo se odlo-1 tlldi zato, ker podaljšanje obra-^ a‘nega časa napovedujejo še ne-era druga trgovska podjetja v Dijani in drugje. — Sandi Bartol, sekretar SDTS Tone Rop Dušan Semolič Zaščititi šibkejšega Če je po besedah ministra za delo temeljni cilj novega zakona o delovnih razmerjih zaščita šibkejšega, torej delavcev, je po mnenju predsednika Svobodnih sindikatov pri pripravi tega zakona treba besede predstavnikov šibkejše strani bolj upoštevati. Več na strani 3 Jože Kozina, predsednik sindikata KNG v Melaminu Kočevje, pravi, da sta sindikat in svet delavcev pritiskala na nadzorni svet, da je zamenjal prejšnje vodstvo, saj je podjetje poslovalo z izgubo. Sindikat Melamina se je že pred leti postavil povsem na svoje noge. Tako sindikat delavcem plačuje marsikaj tistega, kar bi moralo podjetje, v katerem po besedah novega direktorja Srečka Štefaniča poteka “fino uravnavanje prodaje in razvoja”. Stran 6 in 7 Nekatera ministrstva in direktorji upoštevajo Novo Delavsko enotnost Po besedah Sandija Bartola so sindikalisti, ki so se ta teden z državnim sekretarjem Alojzom Grabeljškom pogovarjali o prevzemih in koncentraciji trgovskih podjetij, videli pred njegovo pisarno na steno nalepljeno fotokopijo članka Pri delovnem času trgovcev prvi premiki, objavljenega julija v NDE. Minister Marjan Senjurje na fotokopijo pripisal Več aktivnosti, prosim. Odziv je vzbudil tudi v prejšnji številki objavljeni povzetek zapisnika s sestanka v Logatcu v zvezi z delovnim časom. Član uprave Mercatorja Aleš Čerin je predsedniku sindikata Mercatorja Nanosa Postojna Dušanu Djordjevicu pisno odgovoril. Predsednik uprave Zoran Jankovič pa je Djordjeviča povabil na pogovor o tem, kar smo objavili. Ker je pogovor potekal v “kooperativnem tonu”, Bartol pričakuje začetek reševanja opisanih problemov delavcev. Cvetje v jeseni Vse skupaj, kar se godi in se bo dogajalo na političnem odru in za zavesami tega odra in tudi v družbi nasploh to jesen, že močno spominja in diši po pripravah in volilnih opravilih za prihodnjo jesen. Za mlade demokracije je sploh znano, da se, ko se končajo ene volitve, začnejo priprave na naslednje. Nič novega. Novo je morda le to, da kot je značilno za jesen, da zeleno listje obledi, se odene v vse mogoče barve in na koncu odpade, tako pri nas bledijo še zadnje moralne vrednote in načela politikov in na koncu odpadajo kot jesensko listje. Te sicer tako in tako niso bile na kakšni zavidljivi ravni. Če bi namreč te vrednote še kaj štele in veljale, bi se nekateri politiki, ki se z ognjem in mečem borijo, da bi deželo dokončno očistili goljufije in goljufov, še posebej pa tisti, ki se v javnosti slikajo za zaprisežene poštenjake, resneje zamislili nad sabo. Velika utopija. No, pa tudi javnost bi si morala vzeti čas za razmislek in jih po vsem tem, kako si podobo na ogled postavljajo, pač nekam poslati. Tja, kamor sodijo. Tudi to je utopija. Kaj pa mislimo početi to jesen sindikalisti? Si spretno nadeti jesensko barvo, da v dremežu, kot medved, lagodno prezimimo do pomladi, ko se pojavi novo cvetje? Bog ne daj! Ne priporočam, se nam sploh ne izide. Preveč imamo posla in ohraniti je treba delavsko barvo. Barvo pravice. To smo že znali; mislim, da nismo pozabili. Tudi preštevanje znotraj naše velike družine, kdo več šteje, kdo več pomeni, kdo igra prvo violino v orkestru, kdo je večji predsednik, koga še kdo potrebuje, kdo koga po uporabi odvrže in čigava je članarina in kako je čim več obdržati zase, kdo hodi komu v zelje, kdo je bolj delavski in kdo manj socialen, nam to jesen, kot tudi sicer, ne bo prav nič koristilo; še manj pa bo štelo in velika nerodnost mojstrov je, da popravljajo stvari, ki niso pokvarjene. Da ne bo pomote, predobro vem, da je edina stalnica v našem življenju sprememba. Energijo, ki bi jo porabili za popravljanje nepokvarjenega, bi kazalo usmeriti v druge stvari. Ena od teh je prav gotovo zakon o delovnih razmerjih. pokojninski reformi zaudarja po tem, da še nismo rekli zadnje- ^ davno tega je bil sprejet zakon o varnosti in zdravju pri de < katerega smo veliko vložili. Sindikatu daje kar precej. Obstati j pri tem, da pač nekaj daje in mi tega ne zagrabimo, ne šteje-Pa se vrnimo k zakonu o delovnih razmerjih, v katerem ze mo eden od členov resno kliče in je vreden resne presoje: to je nep čani odmor za malico. Plačani odmor je menda še zadnja de ska trdnjava socializma in ta mora slej ko prej pasti, pravijo lodajalske organizacije. Kako jim pri tem streže vlada, pata vredno omembe. Ve se, na čigavi strani je. Kaj pa sindikati? Kako mi vidimo ta plačani odmor? Brez di^ me - ostati mora. Resen konflikt in resen spopad, človek bi rej na nož. Bodo delavci v tovarnah zaradi tega obstali, bodo U& in ceste polne protestnikov, bodo sindikalni voditelji popelja[^ lavstvo tudi po to pravico? Zagotovo se brez konflikta ne bo Mar že res s tako politiko, kot se kaže in jo je slutiti, kot lok tiva brez zavor drvimo v totalno izkoriščanje in izžemanje de stva in v nemogoče socialne razlike in razslojevanje? Videti no filozofijo oziroma formulo rešitve in uspešnosti podjetja v ^. da odpušča delavce in jih nato zaposluje za določen čas z n mi plačami, z ukinjanjem regresa za letni dopust, z ukinjanjet , , _ i ntka1 gresa za malico in potnih stroškov za prevoz na delo, skrc- ^ , ignoriranjem in obidenjem kolektivne pogodbe, je nevarna i,d“l _ _ _ t Aplcfl tudi nalezljiva bolezen. Možnost zaposlovanja poceni tuje a ne sile in zaposlovanja na črno nekako zaokroži to rešilno fon fj Ker pa ta formula danes ne zdrži pravne presoje - to ve^°, j0 tisti, ki jo uporabljajo - in jo pravi delavski sindikati napa kjer se le da, in s tem grenijo življenje nekaterim menedze J tudi na drugi strani ne držijo križem rok in iščejo rešitve tako, io d želijo to formulo uzakoniti. In kje najti večjo priložnost bf nost kot pri zakonu o delovnih razmerjih in v nadaljevanju ’ . lektivnih pogodbah? Če jim ta namera uspe ali pa ne, ima vec najmanj dve možnosti: da reče: to je pravi sindikat, alipa drugo, sočno: k... pa tak sindikat. _ Ali če končam s prispodobo: že prva jesenska slana jih J1 morila. Radenska slavila 130 let - čestitamo Radenska daje delo in kruh 1060 delavkam in delavcem, ki so konec minulega tedna proslavili 130-letnico obstoja. Zdraviliški turizem v Radencih pa seje začel razvijati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Od takrat do danes seje dejavnost podjetja izjemno povečala, saj je denimo samo lani Radenska doma in v tujini prodala blizu 120 milijonov litrov mineralnih vod in brezalkoholnih pijač ter ustvarila preko 278.000 prenočitev domačih in tujih gostov. Na slovesnosti ob jubileju Radenske je spregovoril tudi predsednik države Milan Kučan. Vsem zaposlenim in tistim, ki so v minulih desetletjih podjetje vodili, je ob jubileju čestital, saj so s skupnimi napori ustvarili tako trdno in prepoznavno blagovno znamko, kot jih je malo v Sloveniji. Po Kučanovih besedah so tri srca na mineralni vodi simbol srčnosti delavcev in vseh, ki so Radensko kdaj vodili. Sicer pa so v delniški družbi Radenska zelo zadovoljni z letošnjo turistično sezono, saj so do konca avgusta zabeležili 191.000 prenočitev domačih in tujih gostov, kar je za 4 odstotke več kot v enakem obdobju lani. V Radenski so v letošnjem letu povečali tudi prodajo brezalkoholnih pijač, medtem ko seje prodaja mineralne vode nekoliko zmanjšala. V delniški družbi so do konca avgusta ustvarili blizu devet milijard tolarjev celotnega prihodka, dobiček pa je manjši kot v enakem obdobju lani. Po besedah direktorja v Radenski upajo, da bo na koncu leta dobiček enak kot lani, ko je znašal 592 milijonov tolarjev. Ker j e Radenska sredi novega investicijskega ciklusa, se bodo rezultati verjetno še izboljševali. Povejmo še, da so delavci Radenske ob visokem jubileju svojega podjetja prejeli nagrado v znesku polovice plače, j- ^ PRAVNI § V E TOVALEC Delovno razmerje za določen čas Delodajalec je sklenil pogodbo o z delavko za določen čas, in sicer do J u, »osli* Igor Pišek, dipl, iur. ja. Delavka je tudi po preteku tega datu,nt1 r lala še naprej, delodajalec pa jo je 20. K. sta obvestil, da je pogodba o zaposlitvi ze Ponehala in naj ne hodi več na delo. Kako Zakon o delovnih razmerjih določa v 1. odstavku 18. člena, da če ostane delavec na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmeije prenehati, se šteje, daje delavec sklenil delovno razmerje za nedoločen čas. Ker je delavka ostala na delu tudi po 30. juniju in je delodajalec temu nasprotoval šele 20. avgusta, se šteje, daje delav- nati v takšnem primeru ? ka zaposlena za nedoločen ^ lodajalec lahko sedaj razvez ^ godbo o zaposlitvi le pod P0^, in iz razlogov, kijih določa V primeru, da delodajalec de ^ ki ne bi dovolil delati, bi vedno bila upravičena do p'a \j\ drugih prejemkov, kar vse V A verjetno morala nazadnje d pred pristojnim sodiščem- * ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsed oV- 1 'lej v I i-Hv Vn I Vi 11 V/-11 ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-23^’ ^ ....... ' ~ " Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • MirllS inar urednikTomaž Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101 -678-47511 za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 u!r0u0mSltO"SOC'a*n' svet I® ta o ri i Uravnaval predlog zakona vnih razmerjih, kot so ga b^^flatelji pripravili za drugo 2avJe v državnem zboru. Ker je k anV°nu v,ada dodala kar precej fg/p^dmajev, je bilo največ klicnih mnenj prav o teh novih vnt'- *1- Ker je bilo odprtih preveč SQ„as|apj> bodo predsedniki tJ,alnreč temelje sloven-Preh*1 80sP°darstva in omogočil Prav°d V modemejšo družbo. Če-žn J® zakon pripravljen skladno jebji’ VeUavnimi v razviti Evropi, velii° ° nicm dosedaj izraženih zelo slK° zelo različnih stališč, o te Cla n' partnerji so opravili že nekaj razprav Pskl I'. °nu’ ‘udi nekaj rešitev njim je uspelo RoJT-u ' Dolvihbe te ž —;sedah ne bo ogrozilo nobene pravi-vjiavPus*enih. Vladaje za vsak primer pripra-Plačp .°datni amandma, po katerem se osnovne ga m dodatki po drugačnem štetju delovne- 1 J1' ne bodo v ničemer spremenile, ttisn "'mške je Rop dejal, da so našli kontpro-lesrg/^dev, pa kateri bodo obolelim v primeru C'Plač6 delu ali poklicne bolezni delodajal-Sih6Va'i nadomestilo prvih trideset dni, v vseh j Pbmerih pa bodo delodajalci bolniško na-2a Stl|o plačevali le 20 dni. liltp SeJo so socialni partnerji pripravili zelo veki^ mandniajev in drugih predlogov. Tudi to-sp0(]a° rindikati bili pri tem plodnejši kot go-^jalcg 3 Gornica in druge organizacije delo- bjj6 c*ti res zaščita šibkejših, je treba pripom-Predstavnikov delavcev bolj prisluhniti, je drugega pa naj bi partnerji urejali v kolektivnih pogodbah. Za Svobodne sindikate je nesprejemljiv tudi vladin 18. amandma, po katerem se odmor za malico ne bi več štel v delovni čas. Nasprotovanje je posledica tega, da ni nobenih jamstev, da kot posledica takšne rešitve ne bo prišlo do zmanjšanja plač. Številni dodatki k plačam (tudi norme) so namreč vezani na število dejansko opravljenih ur. Semolič je zavrnil tudi 20. amandma, po katerem bi lahko delavec delal ponoči tudi več kot en teden (teden bi bil še naprej pravilo), če bi delavec s tem soglašal, oziroma bi soglasje dal reprezentativni sindikat, svet delavcev ali delavski zaupnik. Po Semoličevih besedah bi namreč delodajalci (močnejši partner) delavcu (šibkejšemu) to soglasje lahko kar vsilili. Predlagal je tudi črtanje drugega odstavka 52. člena zakona, ki dovoljuje, da so rešitve v kolektivnih pogodbah za delavce manj ugodne kot določbe v zakonih. Ker delavci v kulturi, izobraževanju in še kje ne delajo le na delovnem mestu. Predlagano besedilo je mogoče razumeti tako, da bi delavci ostali brez nekaterih povračil. Predsednik ZSSS je predlagal tudi dopolnitev 203. člena zakona, ki zadeva zlasti obveznosti delodajalcev do sindikata. Tako naj bi delodajalci obveščali sindikat o vseh za socialno-eko-nomski položaj in pravice članov pomembnih zadevah na področju poslovanja in razvoja. Delodajalci naj bi bili dolžni tudi zagotoviti obračun in plačevanje sindikalne članarine. Tudi predstavniki drugih sindikalnih central so opozarjali na ista vprašanja kot Semolič. Po besedah Dušana Rebolja so za Pergam sporne tudi določbe o malih delodajalcih, mednje naj bi bili uvrščeni le delodajalci s petimi zaposlenimi in ne z desetimi, kot piše v predlogu zakona. Zakon o delovnih razmerjih naj bi v primeru stečaja ali prisilne poravnave delavcem zagotovil odpravnine in nadomestila plač. Dušan Mazalin je v imenu Konfederacije 90 opozoril tudi na obveznosti delodajalcev do delavcev, ki se izobražujejo v lastnem interesu. Za razliko od sindikatov, ki so dali veliko predlogov sprememb, KNSS kar 54, so se predstav- Na sejo ekonomsko-socialnega sveta je tako prišlo toliko nasprotnih amandmajev in drugih predlogov, da se o njih sploh ni bilo mogoče opredeljevati. Zaradi nekaterih skoraj drobnjakarskih pripomb seje zdelo, kot da se razprava o tem pomembnem zakonu, čeprav je od začetkov minilo že več kot leto dni, šele začenja. Zaradi tega je minister za delo Tone Ropu, prej je neformalno anketiral predstavnike nekaterih partnerjev, predlagal, naj bi se že v prihodnjem tednu sestala pogajalska skupina, sestavljena iz predsednikov posameznih organizacij. Ta naj bi skušala uskladiti vsaj poglede na najpomembnejše točke. Po našem mnenju so to: skrajšanje delovnega časa zaradi neštetja odmora za malico in pravica do regresa, povračil stroškov in odpravnin v zakonu. To dvoje smo izločili zlasti zaradi nestrinjanja sindikatov z rešitvami iz predloga zakona za drugo branje. Verjetno je k temu treba dodati še nekaj želja predstavnikov delodajalcev. Ti so seveda zainteresirani za zmanjšanje svojih dolžnosti in tudi pravic zaposlenih. V drugi točki je ekonomsko-socialni svet obravnaval predlog ZSSS, da bi zakon o zavarovalnicah omogočal delavcem v zavarovalnicah članstvo v nadzornih svetih zavarovalnih družb. Ker na seji ni bilo predstavnikov predlagatelja zakona, so člani sveta obravnavali le ta predlog in ga soglasno potrdili. Če bo pri tem ostalo, bodo delavci v zavarovalnicah imeli pravico izvoliti tretjino članov nadzornih svetov. Ta predlog je ekonomsko-socialni svet sprejel, ker je po besedah Braneta Mišiča soupravljanje tako urejeno tudi v zavarovalnicah nekaterih bližnjih držav. Ekonomsko-socialni svet je obravnaval tudi pobudo SKE1, po kateri naj bi pristojni preprečevali delo na črno in uvoz cenene delovne sile iz držav bivše Jugoslavije in bivšega vzhodnega bloka. Kolje povedal minister za delo Tone Rop, so se s SKEI že dogovorili za poseben pogovor. Ker so na ministrstvu za takšne primere že organizirani, bodo po tem, ko bodo dobili konkretnejše podatke, tudi takoj ukrepali. Ekonomsko-socialni svet bo o rezultatih obveščen. Franček Kavčič Odločitev o pripravi listine Evropske unije o pravicah je najvišji organ EU sprejel junija letos, sprejeta naj bi bila decembra prihodnje leto na evropskem vrhu v Parizu. Gre za listino, ki bo določala pravice, glede katerih se bodo državljani lahko obrnili tudi na posebno sodišče Evropske unije, verjetno tudi na posebno delovno sodišče. Evropska konfe- Metka Roksandič je v pred dnevi najprej sodelovala na seji delovne skupine pri Evropski konfederaciji sindikatov, ki je obravnavala nastajanje nove listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Udeležila se je tudi konference o primernem pridruževanju, ki jo je organiziral odbor za zunanje odnose pri ekonomsko-socialnem odboru EU. Njeno poročanje dokazuje, da nas evropske ustanove bolj upoštevajo kot naša vlada. Ker bomo evropsko (skupno) zakonodajo dolžni uporabljati tudi neposredno, je takšno ravnanje vlade tudi dolgoročno škodljivo. razviti in se tudi razvijamo. Sl^ še pa je bilo ocenjeno prilagaj pravnega reda. . n. Metka Roksandič je na konte ci govorila o socialnem dialogu sestavini evropskega s°c|aln c modela. Povedala je, da držav didatk ni mogoče ocenjevati z-k po razvitosti socialnega dialog ,a sistemov socialne varnosti. Zav se je tudi za ustanovitev bila e Različni metri za socialne partnerje de racij a sindikatov je eden od partnerjev, ki naj bi pripravili svoj pogled na vsebino listine o pravicah na področju dela in sociale. Metka Roksandič je na seji sodelovala kot predstavnica ZSSS, čeprav Slovenija še ni članica Evropske unije, enako tudi predstavniki še štirih drugih držav. Povabilo k sodelovanju je verjetno posledica želje v Bruslju, da bi kandidatke vplivale že na vsebino nastajajočih listin, ki jih bodo kmalu morale tudi uporabljati. Po mnenju Metke Roksandič bodo članice Evropske unije novo listino o pravicah (tudi nekatere druge listine) dolžne uporabljati neposredno. Njihova veljavnost v posameznih državah torej ne bo odvisna od ratifikacije listin in njihovega prevzemanja v nacionalno zakonodajo. Listine bodo takšne, da se bo zaradi njihovega kršenja posameznik lahko obrnil na Evropsko sodišče pri EU. Strokovna služba pri Evropski konfederaciji sindikatov je pod vodstvom Erika Carlslunda, pomočnika generalnega sekretaija, že pripravila nekaj predlogov o tem, katere pravice naj bi listina vsebovala in kakšne naj bi bile iz nje izhajajoče obveznosti. Zaenkrat se je omejila na politične, ekonomske in socialne pravice. Pri listini ne gre za to, da bi vanjo zapisali čim več pravic, ampak le nekatere - bistvene. Ena od njih je pravica do stavke, kije tudi pri nekaterih članicah Evropske unije dokaj omejena. Najbolj omejena je naprimer v Veliki Britaniji. Metka Roksandič je prepričana, da bo nastajajoča listina o pravicah ustvarila velik politični pritisk na posamezne države že v času svojega nastajanja. Članice si namreč ne bodo mogle privoščiti, da bi bila njihova zakonodaja slabša od skupne, saj bi se v tem primeru državljani lahko obračali neposredno na Evropsko sodišče. Delovna skupina pri Evropski konfederaciji sindikatov je tako pripravila predloge, o katerih bo izvršni odbor odločal 15. in 16. septembra. Ker je Evropska konfederacija sindikatov priznan partner Evropske unije, ni nobene bojazni, da njeni predlogi ne bi imeli primerne teže. Metka Roksandič je sodelovala tudi na konferenci o primernem združevanju, ki jo je organiziral ekonomsko-socialni odbor EU. Na njej so sodelovali tudi predstavniki drugih socialnih jiartnerjev iz naše države (Jožko Čuk iz GZS, Vitko Roš iz Združenja delodajalcev, Barbara Miklavčič iz Zveze potrošnikov Slovenije in Martin Nose iz Zadmžne zveze Slovenije). Uvodoma so bila na konferenci predstavljena poročila o dejanskem stanju pri približevanju Evropski uniji. Za našo državo je bilo rečeno, da smo kar primerno gospodarsko nega odbora EU in naše države^ katerega bi bili vključeni vsi ^ alni partnerji. Ker EU zoper tm ma pomislekov, seje očitno pn ustavilo na pristojnem ministrs^' Na& je prepričana Roksandičeva- . udeleženka je konferenci tudi P lagala, naj bi prihodnja srečanja tekala tudi v našem jeziku, saj omogočilo sodelovanjeljudi,.ki blematiko dobro poznajo, ye se v tujem jeziku (angleščini ij1 ŠČini)"6 coščini, včasih tudi v nems znajo izražati. . po Naj pri tem omenimo, daj g poročanju Dela in Dnevnika v-n 1999) Gospodarska zbornic? 5 venije vključena v kar 27 od - gajalskih skupin za posarn1 leslji^ področja. Iz tega lahko zane sklepamo, da ima naša oblas metra, enega za delodajalce, gega pa za delojemalce in nj' ^ : reprezentante. Kam to vo ’ pokazala že bližnja prihod"0^ lnexa zadovoljna s Storčani Prejšnji petek je vodstvo švedskega koncerna Inexa, kije letos prevzel Jeklo Štore, predstavilo dosedanje rezultate in nekatere načrte. Iz tega, kar so povedali predstavniki koncerna in domači direktor, je mogoče razbrati obojestransko zadovoljstvo. Po besedah Karla Davida Sundber-ga, lastnika in predsednika nadzornega sveta lnexe, seje nadzorni svet prejšnji teden prvič sestal v Štorah. Člani nadzornega sveta so se posebej srečali z ministrico za gospodarske dejavnosti Teo Petrin. V tem začetnem obdobju gre zlasti za izmenjavo na kulturnem področju, Švedi spoznavajo naš način razmišljanja, Slovenci pa švedskega. Sundberg je vesel, ker j e v Štorah že opazil pozitivne spremembe, ki so sad kulturne izmenjave med sedežem matičnega podjetja in letos prevzeto tovarno. Christer Olson, predsednik in generalni direktor grupacije Inexa, je dodal, daje v nekaj mesecih v Štore prišlo 25 strokovnjakov iz Švedske in nekaterih drugih držav. V Slovenijo so prišli, da bi pomagali poiskati pot v razvoj. Usmerili so se zlasti na pove- čanje prodaje, učinkovitosti in spremembo kulture vodenja. V teh mesecih, kar je Inexa postala večinski lastnik štorske železarne, so opravili remont opreme za kontinuirano vlivanje in investirali v novo laboratorijsko opremo. Začeli so izdelovati povsem nov izdelek - manjše profile za ladjedelništvo. Računajo, da bodo to jeklo prodajali zlasti na Hrvaško in v Italijo. Načrtujejo tudi proizvodnjo jekla z boljšo obdelavnostjo - XM jekla. Eden od ukrepov za zmanjšanje stroškov bo nadomestitev dveh ogrev-nih peči za dve liniji v valjarni z eno samo pečjo. Na tiskovni konferenci je sodeloval tudi Janez Špes, direktor Uniorja Zreče, kije 20-odstotni lastnikIne-xe. Povedal je, daje Unior dolgoletni odkupovalec štorskega jekla, že lani je povečal nakupe. Za lastništvo Štor seje odločil, ker načrtuje še nova povečanja nakupov. Leif Ostlund, izvršni direktor grupacije Scania, je povedal, da so Štore dober zgled, kako je proizvodnjo in trgovino mogoče širiti v obojestran- Na tiskovni konferenci so nastopili (od leve proti desni): Janez Špes, direktor Uniorja Zreče, Christer Olson, predsednik in generalni direktor grupacije lnexa, Karl David Sundberg, lastnik in predsednik nadzornega sveta Ine-xe, Leif Ostlund, izvršni direktor Scanie. podjetji iz severne Evrope, ljiv dobavitelj jekla in odk avtomobilsko industrijo. Sli je za Švede zanimiva tudi ga, ker bo lahko odprla vi govanje z državami bivše Ju Na naše vprašanje, kako lastniški sestavi poskrbljen' slene in kaj si lahko obetaj :m zelo malo razi šega, za sodelovanje s preč poslenih ni ovir. Z obem ma ima vodstvo zgledne čujejo se enkrat mesečn" vajo vsa nnmp.mhrm vnr v uj v v inu pvmiv/iiii/iiu ’r odnosi zgledni in da se ni spremenilo nič, je pov jan Mačkošek, direktor Vse kaže, da bodo zapc Štore kmalu dobili tudi '■ Naj dodamo, da smo te c vo prejeli novo številko glasila grupacije, ki izht zikih. V tej številki je Š čenih kar 11 strani, obji di fotografije sindikalnih v podjetju in predsedni Kako naj delavka z okvaro hrbtenice pride do invalidnine Maleševič je stara ril, et in 'ma 18 let knt°Vne delala je *ot Pomivalka črne ih ^°de (mišljeni so lonci ki u-Uga vel'ka posoda) v d“hlni» Maximarketa. Pred skoraj ema letoma so se ji začele p j**e težave s hrbtenico, u . aria lani jo je zaradi okvare -led ^ disci mec* četrtim in petim q Wen*m vretencem - na nopedski kliniki v Ljubljani Periral dr. Ludvik Ttavnik. Od D rat dalje je vseskozi v bolniški, reh rat bila tudi na enuabilitacii' v zdravilišču, od tega u.Krat na stroške sindikata > X|marketa. Območna enota invaiidsK Pokojninsko in je "osko zavarovanje v Ljubljani p .Pred časom zavrnila predlog za le ^oanje invalidnine, priznala ji je °-odstotno telesno okvaro. glaNmap°govor za na^e glasilo je prišla z ber-b0]: \na desni nogi, ki je po operaciji naj-tU(j| Pr'zadeta, nosi opornico. Občasno obleče JiniP°s5^en pas za hrbtenico. Zaradi bole-ktbl,, ri"'ev v desni nogi vsak drugi dan jemlje Kote ^algesin. v0rji. s[yi° jo vprašali, kako se počuti, je odgo-Ie5jna'. Slabo. Hodim lahko le z berglami. Bo-Stan|C lmam skoraj stalno, najhujše so zjutraj. So s. Jenj v Mostah. Na avtobus ne morem, saj čutj °Pn'cc zame Prev's°l^e- Tudi pri sedenju vjSn. h<)lcčine, zato moram večkrat vstati. Od-d od drugih, pomaga mi zlasti sestra.” Sindikat 8aumaxa zahteva spremembe Pri plačah 'P nadomestilih Čil ip ^r°učitvi kolektivne pogodbe in izpla-p°rstPre^Se<^n'ca Sindikata Baumaxa Greta PreC(iC| P>sala direktorju pismo, v katerem je pry0 -l resnih zahtev v korist zaposlenih. Na Pove?est°je postavila zahtevo za 25-odstotno 0dst anJe osnovnih plač. Zahteva tudi dcset-Plučii 1 ^°datek za popoldansko delo in iz-Vitvc i* razlike do polnih plač zaradi uvelja-S'ndik Ct°^n-ie eskalacije. Poleg tega zahteva tažr at tudi preverjanje razporejanja v tarifne Pren- , ’ saj so nekateri delavci razvrščeni v 0dj. razrede. Ulrpkt°rja Emila Koprivca zahteva sin-leittj udi takojšen obračun plač, skladen s ko-deSea°, Pogodbo. Direktor ima za odgovor Pob.!- n‘ časa, v tem času naj bi imenoval tudi gdJalca. Pokazala nam je dve odločbi in izvedensko mnenje. Po prvi odločbi ji je območna enota Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz Ljubljane priznala 30-odstotno telesno okvaro. Ker zavarovanka nima najmanj 50-odstotne okvare, ji ZPIZ ni priznal invalidnine. Odločbo je podpisal direktor območne enote Bojan Rangus. Po drugi odločbi, tudi to je podpisal Bojan Rangus, je zavarovanka Petra Maleševič razporejena v tretjo kategorijo invalidnosti, nastale zaradi posledic bolezni. Po tej odločbi ima zaradi tega, citiramo: “pravico do razporeditve na drugo ustrezno, pretežno sedeče delo, brez pogostega sklanjanja, pripogibanja, brez pogostega vstajanja in vsedanja, ter ni za delo, kjer bi morala prenašati ali dvigati težja bremena od 10 kg.” Takšno delo je sposobna delati poln delovni čas. V odločbi tudi piše, da je organizacija, v našem primeru Maximarket, delovnega invalida dolžna obdržati na delu in Ministrstvo se je hitro odzvalo Prejšnji teden smo ministrstvu za ekonomske odnose poslali pobudo za pogovor o posledicah združevanja trgovskih družb. S predstavniki ministrstva smo se želeli pogovoriti zlasti o posledicah združevanja in prevzemov na zaposlitveni položaj trgovskih delavcev. Na naše pismo seje državni sekretar Anton Grabeljšek hitro odzval in nas že v ponedeljek sprejel na pogovor. Povedali smo mu, da ti procesi vplivajo na trg delovne sile tako, da znižujejo ceno dela in pravice trgovskih delavcev, zapisane v kolektivni pogodbi dejavnosti. Posebej smo ga seznanili z možnimi posledicami Merkurjevega prevzema Kovinotehne. Predstavniki ministrstva so nam obljubili, da bodo naše ugotovitve skrbno proučili in upoštevali pri izdaji mnenja o prevzemu Kovinotehne. Sandi Bartol, sekretar ga razporediti na drugo ustrezno delovno mesto. Izvedensko mnenje, ki je osnova za obe odločbi, so podpisali Rasto Stok, dr. med., specialist ortoped, Igor Drinovec, dr. med., specialist internist, prim. Janez Remškar, dr. med., specialist pulsolog, in Biserka Davidovič, dipl. psihologinja. V rubriko glavna bolezen, ki bistveno vpliva na delovno zmožnost, so zapisali: lumboisialgija dex., šifro bolezni so označili s številko 51,1. Po mnenju komisije je zdravljenje končano. Delavka svojega dela, pomivanja posode, ni več zmožna opravljati, zmožna pa je za dmga dela in to polni delovni čas. Njen šef v službi je Franci Lavrač, kije hkrati tudi predsednik republiškega odbora Sindikata delavcev trgovine Slovenije in predsednik tega sindikata v Maximar-ketu. Ko mu je delavka prinesla te papirje, se je zgrozil. Pravi, da v firmi dela, kot naj bi ga po novem opravljala, nimajo. Če jim ga pride kdo od zdravnikov ali drugih, ki so Petro poslali nazaj na delo, pokazat, jih bo Maximarket nagradil. Ker bivša pomivalka posode, ki nima nobene izobrazbe, drugega dela v podjetju ne more dobiti, pomeni odločba ZPIZ le to, daje spet na plačnem spisku Ma-ximarketa. Socialno zavarovanje jo torej daje spet na skrb podjetju, ki pa po Lavračevem mnenju ni socialna ustanova. Najelegantnejše bi naredili, če bi invalidsko prizadeti delavki plačevali nadomestilo plače in ji dovolili, da ostane kar doma. Ker pa v podjetju in sindikatu ne verjamejo, da so odločne ZPIZ pravilne, so Petri Maleševič pomagali sestaviti pritožbo na odločbi in izvedensko mnenje. Kot nam je povedala prizadeta delavka, se je na odločbe nameravala pritožiti tudi njena lečeča zdravnica dr. Mojca Fatur, ki jo je tudi napotila na ZPIZ, v prepričanju, da bo dobila pravico do invalidnine za telesno okvaro. Franci Lavrač se ob njenem primeru vseeno sprašuje, ali je naša opredelitev za socialno državo ostala le na papirju. Prepričanje, da imamo socialo zato, da pomaga tistim, ki ne morejo živeti od dela. Prav zaradi tega smo po Lavračevem mnenju zdravstveno in pokojninsko zavarovani. Podjetja pa sedaj ne morejo biti več socialne ustanove, saj trg tega več ne prenese. Za mnenje o tej zadevi smo vprašali še Lučko Bohm, svetovalko predsedstva ZSSS. Povedala je, da bi moral predstavnik Maximar-keta, ki je sodeloval na obravnavi pri ZPIZ, povedati, da takšnega dela v podjetju nimajo. Po njenem mnenju je za delavko s 30-od-stotno telesno okvaro mogoče poiskati delo pri kakšnem drugem delodajalcu, naprimer invalidskem podjetju. Prav pa je, da seje delavka na odločbo pritožila. Franček Kavčič Jože Kozina, predsednik sindikata KNG v Melaminu Ukrepati moramo proti trendu slabšanja rezultatov Predsednik sindikata v Melaminu je postal leta 1994, funkcijo pa je sprejel pod določenimi pogoji. Hotel je, da se sindikat člansko, finančno, strokovno okrepi. Dober sindikat je tisti, ki ima tudi denar. Zato so v KNG v Melaminu že leta 1994 sami povečali članarino na en odstotek, tri leta prej, kot je to storil sindikat kemije in gu-marstva. Razliko 0,4 odstotka so vezali, tako da seje počasi nabralo okoli dva milijona tolarjev. “S tem denarjem pomagamo članom v stiski. Člani seveda morajo to vrniti, brezobrestno, največ pa lahko damo 70.000 tolarjev,” je dejal Jože Kozina. “Največji problem so nizke plače.” “Kakšne so plače zaposlenih v Melaminu?" “Dosegamo povprečje gospodarstva Slovenije, za panožnim pa zaostajamo približno za 20 odstotkov, čeprav smo bili leta 1997 skoraj na panožni ravni. Zadnje leto je bilo poslovanje slabše in to se je poznalo tudi pri plačah zaposlenih. V občini pa so naše plače dobre, saj kar za petino presegamo povprečje plač v njej. Vendar so za sindikat take plače prenizke, zato se trudimo, skupaj z drugimi, da bi naša proizvodnja in prodaja začeli naraščati. Seveda je za to najbolj odgovorna uprava, in zato smo letos prek nadzornega sveta spomladi zamenjali upravo. Prvi rezultati kažejo, da se poslovni rezultati izboljšujejo.” “Kakšna je lastniška struktura v Melaminu? Kolikšen delež še imajo zaposleni?" “V začetku je bil lastniški delež zaposlenih dokaj velik, okoli 36 odstotkov, v zadnjih letih pa seje močno zmanjšal. Ne vem natanko, vendar menim, da smo zaposleni lastniki kvečjemu kakih 15 odstotkov firme. Delnice so prodali predvsem upokojenci in družinski člani, v zadnjem času pa jih prodajajo tudi zaposleni. Kaže, da potrebujejo denar Ko seje podjetje lastninilo,je tudi takratna uprava precej pripomogla h kasnejši lastniški strukturi, saj je zaposlene premalo obveščala. Najmočnejši lastnik je nacionalna finančna družba.” Prihodnost zagotavljajo predvsem zaposleni V kočevskem podjetju Melamin so sredi poletja zamenjali upravo zaradi slabih poslovnih rezultatov " Nova uprava stavi na nove naložbe in predvsem na prizadevnejše kadre V podjetju Melamin v Kočevju so sredi letošnjega leta zamenjali upravo. Vzrok: podjetje ni dosegalo rezultatov, ki bi obetali izp?1". tev letnega plana, to je okoli 70 milijonov tolarjev “plusa”. PodjeiJ je lani poslovalo s skoraj stomilijonsko izgubo in nadaljevanje neugodnih poslovnih rezultatov je lastnike, največji je Nacionam finančna družba, pripravilo do zamenjave vodstva. Krmilo je v ro* prevzel Srečko Štefanič, dosedanji vodja proizvodne enote ken»J, Po nenapisanem pravilu se novemu vodstvu naj ne bi gledalo P° prste sto dni. Ker pa naš namen ni bil ocenjevati delo novega ^ vodstva, pač pa nas je zanimala njegova razvojna vizija, smo se Melaminu pri direktorju oglasili prej. Pogovorili smo se tudi z Jožetom Kozino, predsednikom sindikata KNG v podjetju. ge m času. Vendar je pomembnejši trend in ta se je slabšal, rezultati so bili vse slabši. Ukrepati je bilo treba proti poslabševanju rezultatov. Tega smo se med drugim lotili tako, da ukinjamo program laminatov, ki je že leta problematičen, saj je zastarel in ne prinaša dobička. Poiskati pa bo treba novo delo za okoli 35 ljudi. Z notranjimi prezaposlitvami bi jih lahko zaposlili največ 12, tako j e dejal direktor, preostali pa naj bi postali tehnološki presežek. Pogovorili se bomo z vsakim eoblik0 bilo tako, zlasti ne med lastninskim pre- . .e vanjem podjetja. Sindikat je takrat obvešča l voljo- lavce, kolikor je pač imel podatkov na -■-Pred leti je bilo vzdušje med zaposlenimi j. ^ delavci niso bili informirani, vodje so bili ne zak£ kako vzvišeni do zaposlenih, a ne vem, ■ . Naloga vodje je, da naredi ljudi uspešne.^ ^ “Dejali ste, da sta svet delavcev in sindikat 'izsilila' Jože Kozina zamenjavo vodstva v letošnjem letu." “Ne bi dejal, da smo jo izsilili. Smo pa pritiskali na nadzorni svet in druge lastnike, saj smo na podlagi trendov gibanja rezultatov prišli do spoznanja, da so spremembe potrebne. S pripombami smo dosegli, daje bivši direktor ponudil odstop, saj je spoznal, da s svojim načinom vodenja podjetja in s svojo vizijo razvoja podjetja ne bo uspel. To smo z zadovoljstvom in olajšanjem sprejeli in v soglasju z vsemi odločujočimi dejavniki za novega direktorja izbrali Srečka Štefaniča, vodjo najbolj uspešne proizvodne enote kemija, kije ponudil najbolj prepričljiv program razvoja podjetja.” “Ali je bilo v lanskem poslovnem letu kaj izgube?” “Da, bila je izguba, ne velika in po zelo dol- od teh delavcev in skušali najti najustreznejšo rešitev zanj. V igri je več možnosti in mislim, da nihče ne bo šel na cesto. Lani nam je uspelo izboriti podjetniško kolektivno pogodbo, v kateri je zapisano tudi, kako reševati takšna vprašanja. Ljudem je treba predstaviti problem in skupno najti rešitev, ne pa kar sestavljati sezname presežnih delavcev, kot so se tega lotevala nekdanja vodstva. Ljudje so dobivali kar sporočila, da so določeni za tehnološki presežek ali pa so bili v najboljšem primeru obveščeni, da se tak ukrep predvideva. Travme ljudi so bile velike in česa takega ne smemo ponoviti. Z direktorjem smo se dogovorili, da bomo to vprašanje reševali postopoma. Program laminatov, ultrapas plošč, je namreč zastarel, oprema je stara 30 let. Zato je bolje to dejavnost ukiniti in vlagati sredstva v donosno proizvodnjo smol, lakov, lepil.” “Ali lahko rečete, da se je stanje že izboljšalo, denimo med vodstvom in sindikatom?" “Odnosi so se nesporno izboljšali, tudi vzdušje med zaposlenimi; navsezadnje zaupamo novemu vodstvu. Tudi informiranje zaposlenih, sindikata in sveta delavcev je postalo dobro. V preteklih letih ni da jih šikanira, brez razloga priganja in tas prej. Stanje seje sicer izboljševalo,veinda :• -nim, da vodjem v Melaminu še nekaj ma j da bi bili pravi vodje. Seveda ni mogoče P . kovati takojšnjih rezultatov, za izboljšanje ■ treba vzeti dovolj časa.” “Ste član nadzornega sveta Melamina-Kakšen je odnos članov sveta, ,k„ predstavnikov kapitala do predstavni« zaposlenih?” , njh “Sem eden od dveh predstavnikov zapos v šestčlanskem nadzornem svetu Melamina- ^ ram reči, da so drugi člani sveta, predstav1^ kapitala, dokaj dojemljivi za predloge zap ^ nih. Denimo, nadzorni svet je naložil uPraVJjjsO podpiše podjetniško kolektivno pogodbo- 0 torej predstavniki lastnikov, ki bi jih zanimal ■ . .. donos kapitala, pač pa jih zanimajo tudi ni odnosi v podjetju. ys' Odnosi v podjetju so bistveni za njegm^ peh, vendar to večini slovenskih menedžer] . gre v glavo. Sindikat namreč ni ’vrag’, ki ^>0 je)U' iskal priložnosti za stavko. Pravi sindikat ‘ je tako, da se stvari uredijo prej, da stavka trebna.” . ^ “Kadrovanje ljudi za delo v sindikatu a ' < svetu delavcev je najbrže težavna naj * “Problem je osveščenost delavcev, zlasti p3 nov sindikalnega vodstva in sveta delavce ■ ^ veda se večina zaposlenih briga le za svoje pravice in predvsem plačo, težko jih je Pllj\‘,|lr ti, da bi se v podjetju lotili česa več, da b' mo sodelovali še pri soupravi ali v sindika a kat s" Toda če se sindikat ne bi boril, in sindi ■ ja, ljudje, ki to počno mimo svojega rednega t, delavci Melamina ne bi imeli za deset o « panog0 odstop' kov višjo izhodiščno plačo glede na pan-- j “Zanimivo je, da imate za deset odstop višjo izhodiščno plačo, a za 20 odst0‘ od povprečja panoge nižjo povprečn0 “Nižja povprečna plača samo dokazuje, d3 Vr neuspešno podjetje. Imamo tudi pravilom m-mulativnem nagrajevanju, ker pa poslujen1 seitJt'tnu*ac*-ie nL Pravzaprav bi glede na do-n,e rezultate morali plače celo znižati.” red leti ste v Melaminu imeli razvito skrb ,rf(*aP?s/ene, delavci so hodili v jtrtP1'?63’ imeli ste počitniške domove ■ Kaj od tega je ostalo do danes?" Zrt)0 Prava nam je že prodala dve počitniški ietj 8*J,lv°sti, češ daje to samo strošek za pod-Pate vi^^at je nadaljnjo prodajo preprečil, žal daje ohJekte le sproti vzdržujemo. Denar od pranem °L?n,jen**1 objektov seje raztopil v poslov-jeljjj skladu, čeprav so preostali počitniški ob-Hrv P,°lrcbni temeljite prenove. Nekaj jih je na pa nekaj na Kolpi in v Čatežu. Slišim ške / bl sedanja uprava spet prodajala počitni-blijj rno§'j'v°sti podjetja, denimo v Dolu, tu v “Kaj pa je ostalo na področju zdravja pri delu?" “Delavce pošiljamo redno na zdravstvene preglede, tudi na preventivno letovanje gredo. Dogovorjeno imamo v Čatežu v zimskem času, da gredo tja letovat delavci, ki so vrsto let v podjetju in ki so starejši od 56 let. Podjetje plača bivanje, sindikat pa medicinsko rehabilitacijo. Vsako leto gre od novembra do marca kakih 12 družin za teden dni v Čateške toplice.” “Kako to, da sindikat plača tisto, kar bi moralo biti v interesu podjetja, to je zdravstveno oskrbo?* “Tako smo se odgovorili z upravo podjetja, ki je želela, da nekaj za preventivne počitnice delavcev prispeva tudi sindikat.” ®r®čko Štefanič, direktor Melamina ^■no naravnavanje podjetja” s^> lahko dejali, da je Melamin v ^čilskem postopku?" ravm stoPku- ki ga izvajamo, bi raje rekel fino na-vgrohUn^e PodJetja’ 'fine tuning’. To ni sanacija Ši pro Č"1 Pomenu te besede. Imamo sicer manj-ne ergram’ laminate, ki ga bo treba sanirati, vendar Pin ?a sanac'J° celotnega podjetja. roy > etanmg pomeni, daje treba večino napo-in v 'a 'zboljšanje delovanja usmeriti v prodajo v',h(v|lZVOj' Gre za prodor na Bližnji in Dalni l;lltljn Pr‘ izdelkih za obutveno industrijo in pri te ken ■■ *dm‘b- Melamin ima programske eno-korjj p^°’ *esno in obutveno. Kemija je vlečni Vec l ro8ram laminatov in filmov so bili pred Vef °' desetimi leti vlečni konj, pa zdaj niso gos]Plcl narobe, saj so izgubili trg nekdanje Ju-totegVlJe' ^amo filmi so nekako uspeli preseči re p^Je,- zlasti če ponudite strokovnjakom ustreli 8°je za njihov osebni razvoj." kielsJe hov človek na direktorskem stolčku amina. Ali ste postavili tudi novo ožjo vodstveno strukturo? Sprašujem s predpostavko, da je bila neupešna celotna prejšnja vodstvena ekipa, ne le direktor?" “Zmanjšal sem najožji kolegij direktorja, ki pa sem ga okrepil z enim mlajšim članov. Naredil sem torej le majhne spremembe, ker menim, da ti ljudje lahko dajo več od sebe, če jih postavimo na pravo mesto in spodbudimo. Na primer: pri nas j e zaposlen neki Sirijec, kije bil tudi član kolegija direktorja. Tako je presedel v podjetju na sestankih ogromno časa, v bistvu pa je dober pro-dajnik in zelo dobro pozna arabske trge. Zdaj je odgovoren za dežele Magreba in Turčijo in prvi rezultati pri prodaji v sektorju obutvene industrije se že kažejo. Seveda je treba res dobre sodelavce dobro stimulirati. Od prometa!” “Se pravi, da so nekateri zaposleni v podjetju izvzeti iz splošnega sistema plač v podjetju, saj samo za njih velja stimulativni del... Ali se zato pojavlja med zaposlenimi kaj nejevolje?" “Lani decembra smo podpisali podjetniško kolektivno pogodbo, ki je v povprečju povečala plače za šest odstotkov. Plače so kakih 16 odstotkov nad povprečnimi plačami v občini in kakih šest do sedem odstotkov pod republiškim povprečjem plač v gospodarstvu. Naš cilj je, da z uspešnim poslovanjem zaposleni dobijo boljše plače. To je naloga direktorja družbe. Kot direktor pa moram ugotoviti, kateri delavci prinašajo največ prometa, in jih nagraditi, ker tako pridobijo tudi vsi drugi.” “Kako kaže letos s poslovnimi rezultati?" “Lansko leto smo zaključili s 95 milijoni tolarjev izgube, letos ob polletju pa mi je že uspelo doseči pozitivno ničlo.” “Čakajte, vi ste direktor podjetja od prvega julija ..." “No, ne morem reči, da sem za vse to zaslužen jaz. Je pa trend poslovnih rezultatov obrnjen navzgor. Z nadzornim svetom smo se dogovorili za rebalans plana, kije za letos predvideval okoli 72 Srečko Štefanič milijonov tolarjev plusa. Ker rezultati v prvih petih mesecih niso kazali, da bi bil ta cilj lahko dosežen, je moral bivši direktor odstopiti. Zahteval sem rebalans plana, ki ga jaz nisem sprejel. Dogovorili smo se za pozitivno ničlo. Rezultati v prvih šestih mesecih, nekaj vpliva pa sem imel že v juniju, so že pokazali pozitivno ničlo. Torej lahko rečem, da sem k njej nekaj pripomogel tudi sam.” “Kakšna vlaganja bo terjala vaša razvojna vizija? Verjetno vam je jasno, kaj bi v naslednjih nekaj letih želeli imeti..." “Morda bi najprej nekaj povedal o vlaganjih v zadnjih letih. V času tranzicije smo vlagali manj kot en odstotek prihodka, kar je za takšno dejavnost povsem nesprejemljivo. Na to so nas opozorili svetovalci programa Phare, in po letu 1994 smo začeli pospešeno investirati. Lani smo vložili v razvoj že 6 odstotkov prihodka, letos pa bodo naložbe dosegle 13 do 14 odstotkov prihodka. Gre za naložbo, ki smo jo začeli lani in končali letos in kije veljala pet milijonov mark, milijon mark pa smo vložili še v preselitev obrata izdelkov za obutveno industrijo. To je bila od leta 1980 naj večja naložba Melamina. Naložba sicer še ne daje pričakovanih rezultatov, letos smo načrtovali za petino večjo prodajo teh izdelkov, se pa bo zanesljivo opravičila v naslednjih letih. Naložbe v prihodnjih letih pa bodo usmerjene v obrat kemije.” “Nekaj proizvodnje pa opuščate ..." “Ukinili bomo program laminatov, ki ga opuščamo že 15 let. Nekoč je bilo pri njem zaposlenih 60 delavcev, zdaj jih je še 36. Od teh bomo lahko zaradi rasti drugih programov, zlasti v kemiji, prezaposlili kakih 12 delavcev. Za preostale pa bo treba najti drugačne rešitve, vendar bomo poskrbeli, da na cesti ne bo ostal nobeden. V Kočevju je invalidsko podjetje Recinko, s katerim se dogovarjamo o prevzemu naših delavcev.” “Kakšno podjetje bo Melamin v prihodnosti?" “Melamin mora postati eno največjih podjetij na področju proizvodnje melaminskih smol in filmov in temu dolgoročnemu cilju podrejam vse.” “Kdaj bo ta cilj mogoče doseči?" “Čez deset, petnajst let. Pri tem bomo morali stalno, iz leta v leto, vlagati v razvoj od pet do šest odstotkov prihodka.” “Zaposlovanja pa v prihodnje ne bo ..." “Ne bo ga veliko, zaposlovali pa bomo samo strokovnjake, predvsem na področju elektronike, ker je oprema vse bolj računalniško podprta, in inženirje kemije. Ter seveda tržnike. Povečanje prodaje je absolutna prioriteta pri zaposlovanju ta čas. Za kemične izdelke je glavni trg na zahodu Evrope, predvsem v Nemčiji. Ti trgi so stabilni, vendar pa terjajo izdelke, kijih ne zna delati vsak ali pa moraš imeti visoko produktivno opremo.” “Ali že zadovoljujete katero od teh dveh zahtev?" “Od ’high techa’ imamo veziva za gumarsko industrijo, kjer je velika prihodnost. Imamo tudi razvit in patentiran odličen izdelek, absorber za vodo. Uporablja se v kmetijstvu, kot vložek v plenicah itd. Pravzaprav so vsi naši izdelki plod lastnega razvoja. Nismo kupili nobene licence. Omenjena petmilijonska naložba v filme za oplemenitenje iveric pa je naložba v visoko produktivno tehnologijo.” B. R. Republiški odbor sindikata ob sejmu so praznovali tudi obrtni delavci obrtnih delavcev Slovenije je ob letošnjem obrtnem sejmu organi ziral že 17. srečanje obrtnih delavcev. Na letališču Levec se je zbralo kakšnih 2500 udeležencev. Za njihovo dobro počutje so v res lepem vremenu poskrbeli Boris Kopitar, Adi Smolar in ansambel Vagabundi. Udeležence so pozdravili predsednik območne obrtne zbornice Zvonko Juteršek, predsednik ZSSS Dušan Semolič in celjski župan Bojan Šrot. Šestim zaslužnim sindikalnim zaupnikom pa je predsednik Sindikata obrtnih delavcev Peter Jančar podelil tradicionalna sindikalna priznanja. Dušan Semolič je v svojem govoru najprej omenil možnost, da bi v obrti in drobnem gospodarstvu dobilo delo še več ljudi, ki sedaj iščejo delo. Za tem je govoril o položaju zaposlenih v tem sektorju gospodarstva. Posebej je bil kritičen do prakse številnih zasebnikov, ki delavce zaposlujejo le za določen čas, in tistih, ki delavce slabo plačujejo. Največ je govoril o namerah vlade, da skupaj z delodajalci odpravi pravico zaposlenih do malice med delovnim časom. “To poskušajo pri pripravljanju novega zakona o delovnih razmerjih, ko predlagajo, naj se čas za malico ne šteje več v delovni čas. Delodajalci se pri tem sklicujejo, daje njihov predlog skladen s prakso v Evropi. Svobodni sindikati pa se temu upiramo, saj je v Evropi marsikaj, česar naši delavci nimajo, naprimer višje plače in višji standard. Odpravljanju malice se bomo Svobodni sindikati odločno uprli. Tudi v preteklosti smo se uprli nekaterim nesprejemljivim predlogom in pri tem uspeli. Če bo treba, bomo morali Svobodni spet stopiti skupaj,” je svoj nagovor končal Semolič. Franček Kavčič Priznanja najboljšim Dušan Semolič je udeležence opozoril na novo nevarnost - ukinitev pravice do malice med delom. Peter Jančar podeljuje priznanje s plaketo Alojzu Plantanu. Alenka Kovačič Vinko Koren se zahvaljuje za priznanje. Vsakoletno srečanje obrtnih delavcev ni le zabava in prijetno druženje, je tudi najustreznejša priložnost, da se na žlahten način podelijo naj višja priznanja sindikata obrti tistim, ki so s svojim večletnim delom, osebnim zgledom in doseženimi rezultati občutno prispevali k utrjevanju pravnega in materialnega položaja delavcev, zaposlenih v obrti in drobnem gospodarstvu. Prejemniki priznanj Sindikata obrtnih delavcev Slovenije s plaketo: Alojz Plantan iz Novega mesta, zaposlen v zasebnem podjetju Ključavničarstvo Lisac v Novem mestu: Ker je bil prizadeven in uspešen, gaje sindikalno članstvo pred dvema letoma izbralo za predsednika območne organizacije sindikata obrtnih delavcev Dolenjske. Območna organizacija sindikata je pod njegovim vodstvom v zadnjem obdobju izpeljala nekaj odmevnih in uspešnih akcij za promocijo sindikata, pridobivanje novih članov in večjo pravno in socialno varnost zaposlenih v obrti in drobnem gospodarstvu. Alenka Kovačič iz Brežic, zaposlena v zasebnem podjetju Rolo-okov v Brežicah: V sindikatu obrtnih delavcev deluje od leta 1991 in opravlja funkcijo predsednice območnega odbora sindikata obrtnih delavcev Posavja. S svojo vztrajnostjo je med delavci v obrti okrepila sindikalno delovanje in sindikat obrti je tako pridobil večje zaupanje in ugled, kar se kaže tudi v precejšnjem povečanju števila članstva. Vinko Koren iz Velenja, zaposlen v zasebnem podjetju Pečovm ■ d. o. o. Velenje: Njegovo večletno prizadevno delo v sindikatu je odsev njegoVL ga osebnega prepričanja o nujnosti nenehnega boja za socialno p|“ vičnost, pravni red in spoštovanje človekovega dostojanstva. y čutljiv in kritičen je še posebej do grobega kršenja pravic dela cev. Zaradi zaupanja med delavci je že drugo mandatno obdo J predsednik območnega odbora sindikata obrtnih delavcev VelenJ Rudi Potrč s Ptuja, zaposlen pri zasebni delodajalki Katarini K°J nik, Kovinska galanterija, s. p. Ptuj: Je odločen zagovornik doslednega spoštovanja delavskih Pra^j ’ kar pa je po njegovem prepričanju težko uresničljivo, če večina o lavcev ne bo organizirana v sindikatu. Emil Klep iz Maribora, zaposlen v podjetju Frizerstvo Maribor, d- Vsa delovna leta je aktiven član sindikata. Prav po njegovi i slugi, pomagali pa so mu tudi kolegi, v njegovem srednje velik6 podjetju skoraj ni zaposlenega, ki ne bi bil član sindikata. Pri2" . nje sindikata je prejel tudi za bogato sindikalno delo in pokonc sindikalno držo. Peter Klenovšek iz Trbovelj, zaposlen pri zasebnem delodoja cu Elektroradio Rado Klenovšek: Kot zavzet delavec in predan sindikalni aktivist je zgled drog' , članom sindikata. S svojim znanjem in zavzetostjo se vključuj6^ reševanje problemov članstva in je nepopustljiv do delodajalk ko so kršene pravice delavcev. p K' Rudiju Potrču je Jančar krepko stisnil roko. Si molarja je Kopitar predstavil takole. k rt''*a/e Smolarju nenadoma obrnila hrbet, vzrok je bi-°**j okrogla mladenka na eni od miz. Peter Klenovšek Boris Kopitar vodi Vagabunde, napravljene v “pleh muziko”, med udeležence srečanja. Sindikalna lista September 1999 Gospodarske dejavnosti Javni sektor" (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 3.778,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.888,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.315,00 2. Kilometrina (od 27.8. 1999 dalje) 38,55 38,55 3. Ločeno življenje 67.882,00 55.149,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 1999) - po SKPGD (na delovni dan)* 558,00 558,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 54.537,00 46.363,00 - za 20 let 81.806,00 69.545,00 -za30 let 109.074,00 92.726,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 339.138,00 514.476,00 oziroma dve plači delavca, oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 101.732,00 92.726,00 - ob smrti v ožji družini 50.866,00 4. Minimalna plača (od 1. 8. 1999) 72.521,00 72.521,00 5. Zajamčena plača 39.981,00 39.981,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 96.500,00* - ali največ za september -120.044,00 102.000,00 (70 % povprečne slovenske plače) 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. V negospodarstvu znaša regres po podpisu aneksa h kolektivni pogodbi (Ur. list RS št. 39/99) za leto 1999 96.500 SIT. Za delavce, katerih mesečna bruto plača za obdobje marec-maj 1999 ne presega 120.000 SIT, znaša regres 102.000 SIT. Do 5. junija se vsem delavcem izplača 85.012 SIT regresa, preostali del pa do 5. januarja prihodnje leto. Strokovna slutba ZSSS Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije 1. Izhodiščne bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo (Ur. 1. RS, št. 37/96), aneks št. 2 (Ur. 1. RS, št. 50/99), za SEPTEMBER 1999 v SIT Zahtevnostna skupina tarifni razred Relativno razmerje Izhodiščna bruto plača I. Enostavna dela 1,00 58.109 II. Manj zahtevna dela 1,12 65.082 III. Srednje zahtevna dela 1,25 72.636 IV. Zahtevna dela 1,45 84.258 V. Bolj zahtevna dela 1,60 92.974 VI. Zelo zahtevna dela 1,90 110.407 VII. Visoko zahtevna dela 2,25 130.746 VIII. Najbolj zaht. dela 2,60 151.084 IX. Izjemno pomembna najbolj zahtevna dela 3,10 180.139 Eskalacija 5,5 % (januar 99) Aneks 2,0 % (junij 99) Eskalacija (Ur. 1. RS št. 59/99) 2,3 % (avgust 99) Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 (Ur. I. RS, St. 39/99 z dne 25. 5. 1999) 2. Regres za letni dopust /.a leto 1999 (v skladu z ZMPUPR, Ur. I. RS, št. 39/99) - najmanj 102.000 SIT - največ (70 % pov. plače v RS) 120.044 SIT 3. Povračila stroškov v zvezi z delom - regres za prehrano SEPTEMBER 1999 16.955 SIT - dnevnice - cela 3.500 SIT - polovična 1.750 SIT - znižana 1.218 SIT - kilometrina (od 27. 8. 1999) 38,55 SIT 4. Nekateri drugi prejemki od 1. 1. 1998 JUBILEJNE NAGRADE: PO KPD ZA SKUPNO DELOVNO DOBO ALI DELOVNO DOBO PRI ZADNJEM DELODAJALCU, aneks št. 2 (Ur. I. RS, št. 50/99) -za 10 let 58.109 SIT -za 20 let 87.164 SIT -za 30 let 116.218 SIT ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI: 435.636 SIT ali* SOLIDARNOSTNE POMOČI: - smrt delavca 290.424 SIT ali* - ostalo 145.212 SIT ali* - daljša bolezen - nadomestilo za ločeno življenje dogovor delodajalec in sijjj}'^. 5. Drugo - minimalna plača (UR. I. RS. št. 59/99) - zajamčena plača od 1.8. 1999 (Ur. I. RS, št.61/99) - povprečna mesečna bruto plača za JUNIJ 1999 - na zaposlenega v RS - povprečna mesečna bruto plača za APRIL-JUNIJ 99 - na zaposlenega v RS - začasna osnova za določanje višine nekaterih prejemkov (Ur. - bruto - neto - povprečna mesečna bruto plača po dejavnostih MAJ 99 - DJ/27 in 28 Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov - D K/29 Proizvodnja strojev in naprav - DL/30, 31, 32 in 33 Proizvodnja električne in optične opreme - DM/34 in 35 Proizvodnja vozil in plovil sss 171.492 SIT /Sf| 137.343 SIT 136.025 S T issss Pojasnila: 1. IZHODIŠČNE PLAČE: L Aneks št. 2 (Ur. I. RS št. 50/99 z dne 28. 6. 1999), količnik povišanja plač I Vir: Tarifna priloga h kolektivni pogodbi dejavnosti (Ur. I. RS, št. 37/96), 3" št. 2; Zakon 2. REGRES ZA LETNI DOPUST: ■ jo- Vir: Zakon o minimalni plači, načinu usklajevanja plač in o regresu za 1? pust v obdobju 1999-2001 (Ur. I. RS, št. 39/99). 3. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM: a v - REGRES ZA PREHRANO: 10 % povprečne mesečne plače na zaposlen h RS v preteklih treh mesecih; - DNEVNICE: določene z uredbo; - KILOMETRINA: 30 % cene super bencina (98 okt.). ,, kis< Vir: Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prytw”i' ^ vir: urecma o visim povračil strossov v zvezi Z aeiom in arugiri T'CJ 2-mt ■ pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 721 94, 62/94, 7/95, 5/98), KPD. 4. IZRAČUN NEKATERIH DRUGIH OSEBNIH PREJEMKOV: - JUBILEJNE NAGRADE: Aneks št. 2 (Ur. I. RS št. 50/99); oS- - ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI": osnova so tri povprečne bruto P'aLtJje 1° podarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne bruto plače delavca, ugodneje za delavca; v pri - SOLIDARNOSTNE POMOČI*: najmanj ena povprečna bruto plača dela delodajalcu oziroma ena povprečna bruto plača v gospodarstvu za pretekle tri m če je to ugodneje za delavca; niače - NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE*: najmanj 40 % povprečne delavcev pri delodajalcu ali povprečne plače v gospodarstvu za pretekle tri m če je to ugodneje za delavca; Vir: KPD, SKP. y Opomba: Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemke delovnega razmerja (Ur. I. RS, št. 19/97) določa začasno osnovo za določanje prejemkov pod 2, 3 oz. 4. Sprememba osnove je bila objavljena v Ur. 1. RS, »*• • Oskar Ofi sekretar za ekonomske in finančne ~ Zmagovalke iz Montevidea Nataša Lah seje vrnila s 5. svetovnega!^ venstva veteranov v košarki v Montevid .. Urugvaju. Vrnila seje zelo zadovoljna, njena ekipa Veteranke Ljubljane brez P-za osvojila prvo mesto. Izkazale so se tudi pe veteranov, ki so osvojile nekaj vidnih tu ^ Na prvenstvu je skupaj nastopilo 65 ekT 20 držav. . vC- Naj povemo, da se bodo veteranke n1 ^ terani čez dve leti srečali v Ljubljank K)e prihodnje svetovno prvenstvo. Natašas6 „j li prek našega glasila zahvaliti vsem, ki s° nJ(ir ekipi pomagali zagotoviti sredstva za P' jC vanje v daljno deželo. Posebej se zahva) sindikatom dejavnosti z Dalmatinove 4 v W j„ ljani, organizacijam SKEI (tudi območnih iz nekaterih podjetij), Delavski hraniln11- Atrisu. A L- *°kaciji, kjer je nekoč poslovala delniška družba Metalna in njene De?r'-Ske družbe> I® v zadnjih letih prišlo do temeljitih sprememb. 5 družba Metalna se je preoblikovala in preimenovala v Jjh°šn° stavbno družbo, hčerinska podjetja so morala v stečaj, na J novih zdravih temeljih pa so zrasla nova podjetja: to so Metalna or CE* Pa|f»nger, MIO Metal, Vina in Metalna SRM. Skladno z sinri niZaC^Skimi spremembami v podjetjih se je reorganiziral tudi D ,lltat kovinske in elektroindustrije. Tako danes v vseh novih p djeti'h na lokaciji bivše Metalne delujejo podružnice SKEI, ki so re VeZane v Konferenco sindikalnih podružnic SKEI. O delu te konfe-Ce smo se pogovarjali z njenim sekretarjem Branetom Plavcem. v Vini, saj je v tem podjetju zaposlenih največ nekvalificiranih delavcev, ki so razvrščeni v nižje tarifne razrede. V drugih podjetjih pa se zadnje čase ne srečujemo z večjimi socialnimi problemi. Ob tem je treba povedati, daje Metalna v preteklosti kljub vsem težavam uspela delavcem zagotavljati socialno varnost, saj so ves čas - razen tik pred stečajem - prejemali plače. K temu je s svojo aktivnostjo veliko, če že ne odločilno, prispeval sindikat SKEI,” pojasnjuje Plaveč. “Z veliko večjimi težavami so se srečevali tisti, ki so bili ob stečajih Metalninih hčerinskih podjetij pahnjeni v odprto brezposelnost.” ki d- °^ru^n‘ce SKEI delujejo v vseh podjetjih, Prav nd" P°s*ujej° na lokaciji nekdanje Metalne,” njk ' ^rane Plaveč. V teh podjetjih je zaposle-i,,!x,kot_900 delavcev: v Metalni ECCE ne-Palfmgerju okoli ISO, v MIO . -vv Kot yuo , fcčkot5°o, .................................. SRM U,°k?*' 140, v Vini okoli 35 in v Metalni je n ,°k°li 50. Poleg omenjenih podjetij poslu-kater 'sl1 l°kaciji tudi Splošna stavbna družba, v 26 n zaPoslena samo predsednica uprave ter litj*T_rese^n*h delavcev, ki jih ne morejo opredete,.. 01 'rajno presežne, ker so po določilih za-0 delovnih razmerjih zaščiteni. /e vključena velika ec'na delavcev niCe omenjenih podjetjih delujejo podražile^ v katere je vključenih skupno 763 de- Sleni,v oziroma več kot 85 odstotkov vseh zapo-fere ' Podružnice SKEI pa se povezujejo v Konte,.^0 S|ndikalnih podružnic SKEI, na čelu ka-Vec .^Prodsednik Valentin Tijanič," pojasnjuje Pla-van- . a*<<) organiziran se SKEI bori za uresniče-v ,'n spoštovanje delavskih pravic.” irnaj„ ^ Pa delodajalci spoštujejo pravice, ki jih %> delavci po kolektivnih pogodbah in zako- jetji^iP^j moram povedati, da imajo v vseh podvig Podjetniške kolektivne pogodbe, kar je v prvi l°daMS- a Pr'zadevanja in upornosti SKEI. De-Podjp, c‘Praviloma izplačujejo plače v skladu s VeČiihn'Skim' kolektivnimi pogodbami. Kakšnih iitie|j PHoklemov z izplačilom plač doslej nismo blerni am° v zadnjih dveh mesecih so nastali prani,’’ z "epravočasnim izplačevanjem plač v Vi-ai|kov'lVl k>'aveCi “Najhuje je, kadar prihaja do za-§oVo ln zamud pri izplačevanju plač mimo do-kat0 °v s sindikati, saj to v očeh delavcev sindi-tobi| kcn'lje verodostojnost. Kakšen sindikat bi gov0r dopustil, da delodajalci izigravajo do-lodgj.V . jih je po pogajanjih sklenil z njimi? De-Vjuje c' se morajo zavedati, da v zvezi s spošto-rem0 /c sklenjenih dogovorov sindikalisti ne mo-v°ri|i P°Pu^ati. Kar smo se na pogajanjih dogo-s,rani’i’>0 se dogovorili in to mora veljati za obe PuStvk° Pa Je bilo z izplačilom regresa za letni dobil; re^alfingerju in v Metalni SRM so delavci do-ltU,”D^rcs v skladu s kolektivno pogodbo in v ro-Pojasnjuje Plaveč. “Delavci v Metalni ECCE 0 dosl 'J JC ■luvcc' ueiavci v Metami h(_Lt 'tla ^a,Cl.dobili tri obroke regresa, četrtega ozira Ml0 Mnje8a Pa naj bi dobili septembra. Delavci 8oven etak> regresa še niso dobili, pogajanja o nje-'klavcj vračilu pa bodo stekla te dni. V Vini pa košni 6 n'so dobili niti lanskega regresa, kaj šele 'la bj a^a' Zato v Vini delavci že razmišljajo o tem, 'adjC f Za uveljavitev svojih pravic zatekli k bolj lrcbh,. n'm oblikam sindikalnega boja - če bo po-btU.di k stavki.” v vsm6^3*1 Braneta Plavca prejemajo delavca Podjetjih razen v Vini tudi vse dodat-s tP08°je dela in druge prejemke po kolek-l)Qg0?5>8odbi, seveda vsak po svoji kolektivni ^s® podjetniške kolektivne pogodbe L ne temeljijo na panožni kolektivni po- Pogovor s sekretarjem Konference sindikalnih podružnic SKEI v Metalni Branetom Plavcem Dogovore morata spoštovati obe strani: delodajalci in sindikat Brane Plaveč: V vseh podjetjih imajo podjetniške kolektivne pogodbe, ki jih delodajalci - razen izjem - tudi spoštujejo, kar je velik uspeh SKEI. godbi za kovinsko in elektroindustrijo, pač pa denimo v Vini sledijo splošni kolektivni pogodbi, v MIO Metalu pa kolektivni pogodbi za gradbene dejavnosti. Stečaj Metalne ECCE bi prizadel tudi druga podjetja “Na področju spoštovanja delavskih pravic so ta čas najbolj neugodne razmere v Vini. To podjetje je kupilo podjetje Kovinar, katerega mora še vedno odplačevati. Po drugi strani pa se obseg dela v restavraciji, pri varovanju in čiščenju objektov ter pri sorodnih dejavnostih zmanjšuje.” Tudi Metalna ECCE se srečuje s težavami, saj je v minulih letih ustvarila 1,5 milijarde tolarjev izgube, o čemer smo v Novi Delavski enotnosti že obširno poročali. Kaj bi za druga podjetja pomenil stečaj Metalne ECCE? “Najbolj bi to prizadelo Vino, saj bi to podjetje izgubilo posle pri čiščenju in varovanju objektov ter pri pripravljanju malic za delavce. Delno pa bi propad Metalne ECCE prizadel tudi druga podjetja, saj zanjo opravljajo določena dela. Veliko pa je odvisno tudi od tega, kako bi ukrepal stečajni upravitelj in kakšno proizvodnjo bi v podjetju v stečaju ohranil," pravi Plaveč. Kakšne pa so trenutno socialne razmere v omenjenih podjetjih? “Najhujše so socialne razmere SKEI zastopa delavce v stečajnih postopkih Še leta 1990 je bilo v Metalni in njenih hčerinskih družbah zaposlenih preko 3000 delavcev. Konec leta 1993 pa je morala v stečaj Metalna TIO, leta 1995 je šla v stečaj Montaža, leta 1996je propadel TPI, leta 1997 pa je šlo v stečaj invalidsko podjetje TIS. V vseh omenjenih stečajnih postopkih, ki razen v primeru TIS-a še niso končani, Konferenca sindikalnih podružnic SKEI zastopa preko 1450 članov - v TIO 890, v Montaži 244, v TPI 216, vTIS-u pa jih je sindikat zastopal okoli 100. ”S prijavo terjatev smo imeli ogromno dela. Dokumentacijo smo vozili na sodišče dobesedno s kombijem,” poudarja Plaveč. Socialne probleme, s katerimi se kljub vsemu srečujejo nekateri delavci, rešujejo v Konferenci sindikalnih podružnic SKEI s pomočjo blagajne vzajemne pomoči. Vanjo je vključenih 260 članov, ki mesečno zanjo prispevajo 500 tolarjev, v stiski pa lahko iz nje dobijo brezobrestno štirikrat večji kredit, kot je njihov vložek. Poleg tega pa delavcem, ki se znajdejo v težavah, pomaga s solidarnostnimi pomočmi tudi sindikat. "V času pred stečajem Metalne TIO je sindikat delavcem izdatno pomagal. Spomin na to med delavci še živi. Zato se marsikateri delavec, če se znajde v stiski, zateče po pomoč na sindikat,” pravi Plaveč. “Res pa je, da so se socialne razmere v zadnjih letih izboljšale. Včasih so delavci stali v vrsti za socialne pomoči, zadnje čase pa jih za socialno pomoč mesečno zaprosi samo pet ali pa še manj. V podjetjih je mogoče zaslužiti, saj lahko mnogi delavci delajo tudi nadure.” Brez sodelovanja med socialnimi partnerji ne gre Počitniških zmogljivosti podjetja nimajo več, saj sojih njihovi predhodniki prodali, kupnino pa po sprejetem programu namenili za odpravnino trajno presežnim delavcem. Kako pa Konferenca sindikalnih podmžnic SKEI sodeluje z vodstvi podjetij? “Z enimi korektno in dobro, z nekaterimi pa tudi manj uspešno,” pravi Plaveč. “Lastniki in menedžerji podjetij se morajo zavedati, da lahko težave in probleme, ki se občasno pojavljajo v poslovanju vsakega podjetja, uspešno rešujejo samo, če pride do soglasja med socialnimi partnerji: lastniki, menedžerji in delavci.” T. K. Aerodrom Maribor je pred desetletji ustanovila bivša občina Maribor, ki seje razdelila na tri občine: mestno občino Maribor, občino Hoče-Slivnica in občino Miklavž na Dravskem polju. Doslej je vse aktivnosti in postopke v zvezi z letališčem vodila in usklajevala mestna občina Maribor. Prejšnji teden pa so svetniki občine Hoče-Slivnica sklenili, da bodo poslej oni opravljali lastniško funkcijo. Pri tem so se sklicevali na zakon o lokalni samoupravi in odločbo ustavnega sodišča, po kateri naj bi s premoženjem bivših občin, ki še ni razdeljeno med nove občine, v soglasju z vsemi sukcesiorji upravljala tista občina, na teritoriju katere se to premoženje nahaja. V občini Hoče-Slivnica so se za to odločili, ker doslej po njihovi presoji še nihče ni ustrezno poskrbel za Aerodrom Ma- Kdo bo upravljal Aerodrom Maribor? Rešitev nova letalska linija ribor. Po besedah župana Antona Obrehta želijo med drugim zgraditi železnico do letališča, na njem pa ustanoviti hitro pošto in servis malih letal, urediti restavracijo, poskrbeti za okolje in urediti še marsikaj. V sodelovanju z ministrstvom za obrambo in ministrstvom za promet in zveze pa želijo ustvariti tudi takšne pogoje za delovanje Aerodroma Maribor, da bo podjetje poslovalo rentabilno. Odločitev svetnikov v občini Hoče-Slivnica je presenetila vodstvo mestne občine Maribor. Župan Boris Sovič je na tiskovni konferenci de- Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu V skladu z določili Zakona o določitvi minimalne plače in načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust (Ur. 1. RS št. 33/99 ) objavljamo izhodiščne plače za avgust 1999 po kolektivni pogodbi dejavnosti prevoza blaga (Ur. 1. 67/99), ki se povečajo za 2,3 %. Tarifni razred R. R. Izhodiščna plača I. 1,00 56.174 II. 1,10 61.791 III. 1,23 69.094 IV. 1,37 76.958 V. 1,55 87.070 VI. 1,85 103.922 VII. 2,10 117.965 VIII. 2,50 140.435 IX. 3,00 168.522 Cvetka Gliha, sekretarka SDPZ Podpisana kolektivna pogodba za Certus, d. d. Maribor Oi o Jože Mesareč, predsednik SDPZ v Certusu, podpisuje podjetniško kolektivno pogodbo. Pogajanja o podjetniški kolektivni pogodbi za podjetje Certus so se začela lani novembra, končala pa 3. septembra. Obe pogajalski skupini sta se sestali na kar devetih sejah. V pogajalski skupini delojemalcev so bili: Jože MESAREČ (vodja), Marjan BOMBEK (namestnik vodje), Ankica NERAT, Brane MIŠIČ in Ivan GRACEJ. Pogajalsko skupino delodajalca so sestavljali: Božidar VARNICA, Marjan MAKARI, Alfonz GRAMC, Vera VILČNIK in Jasna ŽVIKART. SDPZ Slovenije je pogajalski skupini delojemalcev ves čas pogajanj nudil vso strokovno pomoč. Taje bila potrebna predvsem pri konkretizaciji specifičnih in za Certus značilnih del ter za ohranjanje zaposlitve. Na svečanosti po podpisu pogodbe, bila je 13. septembra na sedežu podjetja, sta predstavnika obeh partneijev izrazila zadovoljstvo s strpnimi odnosi na pogajanjih ter pri skrbi za utrditev materialne in socialne varnosti delavcev v okviru sedanjih in bodočih možnosti podjetja. Cveta Gliha, sekretarka SDPZ jal, da občina Hoče-Slivnica, za prevzem letališča ni pridobila predhodnega soglasja mestne občine Maribor in občine Miklavž na Dravskem polju. Po besedah mariborskega župana obstajajo različne metode za delitev premoženja nekdanjih občin, zagotovo pa je sprejemanje enostranskih sklepov najslabša med njimi. Po besedah mariborskega podžupana Jožeta Protnerja so mestna občina Maribor, občina Hoče-Slivnica in občina Miklavž na Dravskem polju že oblikovale posebno komisijo za pripravo delitvene bilance premoženja bivše enotne občine. Sklep občinskega sveta občine Hoče-Slivnica o prevzemu lastništva nad letališčem je bil sprejet mimo omenjene komisije, zato po mnenju vodstva mestne občine Maribor ni v skladu z zakonom o lokalni samoupravi in odločbo ustavnega sodišča. Protner zato razume omenjeni sklep tako, da se bo v bodoče občina Hoče-Slivnica na pogajanjih o delitveni bilanci premoženja bivše enotne občine Maribor zavzemala za to, da bi postala večinska lastnica Aerodroma Maribor. Po Sovičevih besedah ima Aerodrom Maribor resne likvidnostne težave, zato bi potreboval hipotekarni kredit. Doslej sta dali soglasje za njegovo najetje mestna občina Maribor in občina Miklavž na Dravskem polju, občina Hoče-Slivnica pa še ne, zato letališče kredita še ni tn°g ° jeti. V kratkem bo po Sovičevi sedah treba imenovati tudi no direktorja Aerodroma Maribor,^ je po pritožbi enega od udeležencev zadnjega razpisa za to delovno sto upravno sodišče sklep o vanju direktorja zaradi neprav v postopku razveljavilo Problematika mariborskega le®; lišča pa je bila tudi v ospredja F govorov med mariborski m zuPa Borisom Sovičem in ministro ^ promet in zveze mag. Antonom gauerjem, ko je le-ta konec nun ^ tedna obiskal Maribor. Na tis ^ konferenci je Bergauer PoVfU‘‘'ay potekajo pogajanja z AdrioAi^ o uvedbi nove letalske linije mr ^ riborom in Munchnom, ki bi J lo ministrstvo za promet in zvez - L, pravljeno prvo leto tudi subvenc rati. V tem času bi se nova linija■ j£ ljavila, verjetno pa bi prišlo tu ^ novih povezav. V kratkem naj . žava z Aerodromom Maribor [ ^ pisala tudi pogodbo, s katcio ^ podjetje prevzelo v upravljanj tališkoinfrastrukturo,kijev.las v žave. V zvezi s tem, kdo naj_ °P :£ Ija funkcijo lastnika letališča P bil minister za promet in zve sen: tako kot doslej morajo v s°? u ju opravljati to funkcijo vse tri ^ čine. ki so nastale iz nekdanje Čine, ki so nastale iz ne čine Maribor. T* C (>7 Sindikat gostinstva in turizma Slovenije Izhodiščne plače za gostinsko in turističn° dejavnost po panožni kolektivni pogodbi ^ Po zakonu o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanju P "išaij11 ro zaKonu o aoiocuvi mimmaine piace m o načinu usKiajiy».-.r če od vključno avgusta 1999 povečajo za 2,3 %. Količnik povi^ torej znaša 1,023 in je bil objavljen v Uradnem listu. Izplačil0 mesecu septembru 1999. Izhodiščna bruto plača v za polni delovni čas^^ Tarifni razred I. Enostavna dela 1,00 58.628 11. Manj zahtevna dela 1,10 64.491 III. Srednje zahtevna dela 1,23 72.112 IV. Zahtevna dela 1,37 80.320 V. Bolj zahtevna dela 1,55 90.873 VI. Zelo zahtevna dela 1,85 108.462 VII. Visoko zahtevna dela 2,10 123.119 VIII. Najbolj zahtevna dela 2,50 146.570 IX. Izjemno zahtevna dela 3,00 175.884 Regres za prehrano (od 1. julija 1999) znaša 558 tolarjev na Kilometrina (od 27. avgusta 1999) znaša 38,55 tolarja. Regres za letni dopust - najmanj - 102.000 tolarjev . ,jev - največ - za september 120.0441°1 Zajamčena plača znaša 39.981 tolarjev. Minimalna plača znaša 72.521 tolarjev. uAnbf Povprečna plača na zaposlenega v gostinstvu v RS znaša v °D-ew januar-junij 1999, bruto 134.931 tolarjev in neto 87.541 toj11'^,/ Karmen Leban, sekretarM ’ f'a“? borbenosti so tekmo-•itJJ* Potekala v prijatelj-ju 1,1 ,n fair play razpolože- vezi, solidarnost in prijateljstvo, ki se rojeva na takih srečanjih, odtehta vse finančne težave,” pravi Eri h Šerbec. Rezultati: Nogomet: I. Zavod dr. Marjana Borštnarja Dornava, 2. Splošna bolnica Maribor, 3. Splošna bolnica Rakičan Murska Sobota; Odbojka ženske: 1. Splošna Bolnica Maribor, 2. Zdravstveni dom Maribor, 3. Socialno varstveni zavod Dutovlje; Odbojka moški: 1. Zdravstveni dom Prispevek k prijateljstvu in solidarnosti v sindikatih Mariboru so bile 6- letne športne ■gre Sindikata zdravstva in socialnega Srbstva Slovenije ta z®re Je odprl predsednik Sindika-SiovravstVa 'n socialnega skrbstva ^ Eri h Šerbec. Dejal je, daje sebo,n'*e namenjeno predvsem med-vj Sj^,etnu spoznavanju in izmenj; ^kalnih izkušenj med člani i dj, a"hmi organizacijami v zave >je, dih v/i^tilUZ-člUlJtlllll V Z. (IVU ^eveda pa tudi športnim tekmo ■j1- Zato je udeležencem zaže e"° tortne sreče in prijetno dru •,|crnCleŽenke ‘n udeleženci so se po tu> te* v odbojki, košarki, nogome DiL.nisU' streljanju, vlečenju vrvi je iv,aU |" ribolovu. V zadnji disciplir stven k° ^turiec iz Zavoda za zdrav nap “ ^arstvo v Mariboru že vnapre kar; da bo ulovil dve veliki rib Sicer tU’ sko. . “Če do dvanajstih ne bom v P stelji, bom prišla domov spat, P jasni mami. Se eden o blondinki "Zakaj blondinka hodi z zrnje"1" WC?" “Zato, da nahrani WC-račko- “V čem je razlika med blond'"^ in telegrafskim drogom?’’ “Telegrafski drog je zabit v It Ijo, blondinka pa v glavo! " Kako umirajo možgansi blondinke?" “Osamljeno!” ke celicl je,” je pred dnevi pri medici v naši tovarniški menzi zaskrbljeno dejal rezkar Vili. “Bojim se, da se našemu podjetju ne obetajo najboljši časi.” “Zakaj pa si tako črnogled, Vili?" smo povprašali vsi v en glas. “Poglejte, gospodarska kriza v delovno intenzivnih panogah gospodarstva je čedalje hujša, saj so davki in prispevki na plače pri nas nenormalno visoki. Po drugi strani pa se sedanji vladi kljub temu, da je že tretje leto za državnim krmilom, še vedno ni posrečilo izdelati strategije industrijskega in gospodarskega razvoja Slovenije, zato ne ve, kaj bi z delovno intenzivnimi panogami gospo- “Na koga misliš? ” je zamišljeno povprašal Peter. v “Direktor je v tovarni zaposlil že polovico svojega sorodstva, čep" ^ imamo dela iz meseca v mesec manj,” je začel naštevati Vili. „ tovarni vidiš človeka, ki nič ne dela, veš, da je direktorjev sorodnik ■■■ “Vili ima prav!” je vzkliknila kuharica Špela. “Moja šefica, ima dve levi roki, je direktorjeva svakinja. Čeprav nične dela, dvakrat višjo plačo kot jaz. Če naredi kaj narobe, pa seji ne up nihče nič reči, saj jo ščiti direktor - pa ne kot svojo kozo, temv kot sveto kravo! ” , “Takšnih koz, kot je direktorjeva svakinja, pa je še veliko," je " daljeval Vili. “Ali veste, da naše podjetje redno sponzorira vse a venije, zato ne ve, naj tn z aeiovno intenzivnimi puriogumi guii/u- umjcvui mi. /m —------- -:e darstva. Medtem ko se pogoji gospodarjenja doma zaostrujejo, pa cije golf kluba, na katerih se zbirajo menedžerji iz celotne i eg J je konkurenca na tujih trgih iz leta v leto večja. Vse to ogroža zla- Poleg tega naše podjetje ob vsakih volitvah s finančno injekc V°P^ sti domačo kovinsko, tekstilno in usnjarskopredelovalno industrijo ter še nekatere panoge,” je pojasnil Vili. “Res je, da ima naše podjetje tako kot vsa delovno intenzivna in izvozno usmerjena podjetja veliko težav. Res pa je tudi, da je naše podjetje v zadnjem desetletju v permanentni krizi, kljub te-mu pa še vedno ni propadlo,” je dejal mizar Tone. “Država vendarle ne more pognati v stečaj vseh podjetij v delovno intenzivnih panogah gospodarstva, saj je v Sloveniji že sedaj preveč brezposelnih.” “Fantje, na to, da je pri nas že preveč brezposelnih, se nič ne zanašajte. Ta država ni prav nič rahločutna, novodobni kapitalisti oziroma lastniki tovarn pa še manj. Samo poglejte, kako mačehovski odnos ima Slovenska razvojna družba do mariborske Metalne, čeprav je v podravski regiji že okoli 30.000 brezposelnih delavcev,” je vztrajal pri svojem Vili. “V razvitih državah vlade in državne razvojne družbe težki industriji pomagajo, kadar se znajde v krizi, saj imajo izdelano vizijo in strategijo gospodarskega razvoja države. Pri nas pa lahko še tako perspektivno podjetje propade zaradi trenutnih težav. V takšnih težavah, v kakršnih je danes Metalna, se lahko že jutri znajde tudi naše podjetje. In kdo mu bo potem pomagal? ” “Naše tovarne ne moreš primerjati z. Metalno,” je ugovarjal kurir Peter. “Za Metalno je predsednik uprave Slovenske razvojne družbe dr. Bodan Topič lepo povedat, zakaj se je znašla v težavah. Tam se je preveč koz paslo na enem travniku.” “Ali boste rekli, da je pri nas kaj drugače!?” je pomenljivo vprašal Vili. “Samo poglejte, koga vse redi naše podjetje, pa boste videli, da se tudi na našem travniku pase preveč koz." Iz dnevnika delavca Jožeta Preveč koz kozlov županovo stranko, da o tem, liko sredstev daje tovarna iz šega žepa nogometnemu klub1 s katerim simpatizira resorni m nister, niti ne govorimo." “Če bo propadla naša tov C' na, bo še prej propadla Slov?n ska razvojna družba, saj sc'1 njenem travniku pase še vec K in kozlov,” se je zarežal skladi* nik Rudi. “Samo poglejte, l& šno plačo ima predsednik uprave Slovenske razvojne družbe. NJ gova plača je veliko višja od plače resornega ministra, verjetno P tudi od plače predsednika vlade. In veste, zakaj sije ne more Z" žad? Zato, ker bi imel potem nižjo plačo kot njegovi podrejen' kot večina menedžerjev v podjetjih, ki so v lasti Slovenske razvoj' družbe. To je pred dnevi po televizji sam povedal. V nobenem s' venskem podjetju se ne pase toliko požrešnih koz in kozlov kot' pašniku Slovenske razvojne družbe! “ “Joj! "je zaskrbljeno vzkliknila kuharica Špela. “Če je tako, P tem pa je v nevarnosti tudi naša država!" “Zakajpa?” je vprašal Rudi. . “Zato, ker se še veliko več koz in kozlov kot v gospodarstvu pm pri državnih jaslih.” , “Zakaj ste tako zaskrbljeni, saj je rešitev za našo tovarno, > vensko razvojno družbo in državo preprosta in na dlani!?" seje pogovor vključila praktikantka Suzana, ki je pred kratkim konC' študij ekonomije. “Kje vidiš rešitev?” smo povprašali vsi v en glas. “I, kje? Koz in kozlov je očitno preveč, ker zanje vsi skupaj Pr} dobro skrbimo, zato bi jim bilo treba temeljito zmanjšati obseg količino krme...” Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalna seminarja kakšna naj bo učinkovita organiziranost zaposlenih lastnikov Cilji; 'aktiviranje sindikalne dejavnosti na področju lastništva zaposlenih, seznanjanje z možnimi oblikami organiziranja zaposlenih lastnikov, Pomoč pri izkoriščanju potencialnih prednosti lastništva zaposle- SCxsrklh poa,e,|ih- kom'nar i® namenjen sindikalnim zaupnikom ter drugim predstavni-tQ m sindikalne organiziranosti, notranjim delničarjem, članom sve-dar1elaVcev 'n de>avskim predstavnikom v nadzornih svetih gospo- of®/n kraj izvedbe: eminar bo 30. septembra 1999 v Domu sindikatov v Ljubljani, Dalmatinova 4, sejna soba 16, v I. nadstropju. Uvod VSEBINA: v seminar: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS. ,astn" ~t Zakai nai bi.sindikati spodbujali -pb®e9 in trendi na področju lastništva zaposlenih v svetu in v Sloveniji - umnost lastništva zaposlenih in sodobne organizacije dela niBmi • vo zaposlenih in druge oblike sodelovanja zaposlenih (sodelova- - s,nrip,n upravljanju in poslovnih rezultatih) Sloven*'-SVet delavcev in delavski direktor v podjetjih v lasti zaposlenih v II; Zakaj in kako naj se organizirajo *p°sleni lastniki? ' kratk'dUxalne Pravice zaposlenih lastnikov ' Posi!?cni in dolgoročni interesi zaposlenih lastnikov in drugih lastniških skupin 5 edice neorganiziranega nastopanja in delovanja notranjih lastnikov - možne oblike organiziranja in nastopanja zaposlenih lastnikov v skladu z Zakonom o prevzemih - družba pooblaščenka - izkušnje in načini organiziranja notranjih delničarjev v Veliki Britaniji (pomen trustov) Tema III: Notranji trg delnic kot pomembna varovalka dolgoročnega obstoja lastništva zaposlenih - udeleženci trgovanja - način in pravila trgovanja - določanje cene delnic - financiranje in likvidnost notranjega trga delnic Tema IV: Kaj je potrebno, da bo lastništvo zaposlenih prispevalo k uspešnosti podjetij - pravice in odgovornosti zaposlenih lastnikov - načini oblikovanja lastniške kulture zaposlenih - komunikacijski sistem v podjetju v lasti zaposlenih (oblike, mediji, udeleženci) - kontinuirani proces izobraževanja v lasti zaposlenih (vsebine, načini, izvajanje) Predavateljica: doc. dr. Aleksandra Kaniuo Mrčela, predavateljica in raziskovalka na Fakulteti za družbene vede. Metode: predavanja, razprava, obravnava primerov, igra vlog in simulacija procesa odločanja o lastniški strategiji podjetja. VANDA REŠETA, vodja izobraževanja pri ZSSS Prijave za izobraževalni seminar “Kakšna naj bo učinkovita organiziranost zaposlenih lastnikov”, ki bo 30. septembra, sprejemamo še do 22. septembra na telefon: 061/13 41 239. Prijavnice lahko pošljete tudi po faksu: 061/13 34 279 ali 317 298. Razpis je bil objavljen 2. septembra, ponovitev pa 9. septembra. Seminar se prične ob 9.00 in konča ob 17.00 uri. Učinkovito soupravljanje UsnSem'naria: Namen izobraževalnega seminarja je teoretična in praktična nimi Posobitev članov svetov delavcev. Udeleženci se seznanijo s temelj clfnu soupravljanja, v svetu delavcev, dein a sominarja pa je tudi usposobitev sindikalnih zaupnikov za učinkovito 0 sindikata na področju soupravljanja. cevT'8rnbnost seminarja: Seminar je namenjen članom svetov delav-stv ln sindikalnim zaupnikom. Pogoj za udeležbo na seminarju je član-^ 0 v onem od sindikatov, ki so združeni v ZSSS. dj?®.in kraj izvedbe: Seminar bo potekal od 5. do 7. oktobra 1999 v Sin-^^oomizobraževalnem centru v Radovljici, Gradnikova 1._ znanji, ki jih morajo obvladovati pri opravljanju svoje funkcije v osrednjem je do 27. septembra 1999. Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 20 prijav; če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija: Cena seminarja, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, znaša 25.000 SIT za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminarje treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji. Kotizacijo nakažite na ZR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar II", sklic na številko 07. Stroške seminarja za člane svetov delavcev krije, skladno z zakonom, delodajalec. Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti pod ustrezno rubriko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 7300 SIT). Dodatne informacije: Odgovore na dodatna vprašanja in pojasnila v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta na telefonski številki 061/316-489 in pri Jožici Anžel na številki 061/134-12-39 ter po faksu: 061/133-42-79 in 061/317-298. VANDA REŠETA, vodja izobraževanja pri ZSSŠ PROGRAM SEMINARJA: Torek. 5. oktober 1999 Spl* IN STRATEGIJA DELOVANJA SVETA ^kAVCEV > ava,e|j: Milan Utroša, izvršni sekretar v ZSSS v? ,l: IN NALOGE SVETA DELAVCEV NA >Z^ROCJU STATUSNIH IN KADROVSKIH 1 OCJU STATUSNIH IN KADROVSKIH ZADEV ,ed7 REŠEVANJA sporov z delodajalci vateij: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS Sreda. 6. oktober 1999____________ Ozdravljanje delavcev ter varnost in k*AvJE pri delu Tnlava,eWca: Lučka Bohm, svetovalka v ZSSS Vfca IV: Ob A SVETA DELAVCEV NA PODROČJU PLAČ 0>.pRl OBRAVNAVI GOSPODARSKIH Vda LTATOV DRUŽBE %yrg^eli'ca: Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS _________Četrtek. 7. oktober 1999_____________ EKTIVNE pogodbe in soupravljanje ^ vateljica: Metka Roksandič, izvršna sekretarka v ZSSS 9o|<0zde dela: predavanje, intenzivno sodelovanje udeležencev, igranje vlog. %Zg9 Prijavo: Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasne- PRIJAVNICA za izobraževalni seminar UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE, 5. do 7. oktobra 1999 v SIC v Radovljici Ime in priimek:............................Datum rojstva:...... Izobrazba, stopnja izobrazbe:.................................. Naslov doma:...................... Zaposlitev: naziv in naslov družbe: - delovno mesto: ................. Član sindikata dejavnosti Slovenije: Član sveta delavcev: DA NE Funkcije v sindikatu družbe oz. zavoda:.................. Predsednik sindikata družbe: DA NE Drugo (navedite):................................... Telefonska številka - doma:.............-v službi:.. OPOMBA: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: DA NE Žig in podpis odgovorne osebe: Datum: L POSNEMALEC VZORNIKOV V UMETNOSTI NAPRAVA ZA ODSE-SAVANJE PRAŠNEGA ZRAKA PREDNOST SKUPINA PRIJATE- LJEV , r- « " > ;'7; f; •: -/ .*» x= Avtor: Rudi Murn OBRAT ZA APRETIRA- NJE PTIČ PEVEC, KI PLEN NATIKA NA TRN OBRTNIK LESNE STROKE NEMŠKI PISATEU, NOBELOVEC 1929 (Thomas) ORGAN VOHA GRŠKI BOG LJUBEZNI ANTON TROST PREBIVALKE IRSKE STADION V BUDIMPEŠTI DEL LADJE MESTECE V FRANCOSKI N DEPARTMAJU DORDOGNE PASJA PASMA VELIKA SKALA DALJŠI TEMEN MOŠKI SUKNJIČ TROJANSKI um Sl AS OŽINA NA MALAKI ROMANSKA NIKALNICA ODMIRANJE OSI RN! ZAIMI GNITJEM NAZIV ITALIJANSKA IGRALKA LOLLO- BRIGITA SRBSKA IGRALKA MARKOVIČ DRŽAVNI PRAVNIK MAGMATSKA KAMNINA IZ GLINENCEV HOLMU NADAV NEKDANJI AVSTRIJSKI NOVEC PTIČJA SAMICA MAMINA SESTRA ZDRAVNIK SPECIALIST ZA UŠESA, NOS IN GRLO INDIJSKI FIZIK, NOBELOVEC 1930 ITALIJANSKA IGRALKA MAGNANI STROKOV- NJAKZA GEOLOGIJO STOTNIK ! PRIVRŽENEC RASIZMA REKA NA KAVKAZU, PRITOK ČRNEGA MORJA RIMSKI HIŠNI BOG ITALIJANSKI KEMIK, NOBELOVEC 1963 (Giulio) ZOLAJEV ROMAN KOPER POLETNO OBUVALO NEMŠKI SKLADATELJ (Kaspar) ANTON PETJE VRSTA KUKAVICE RIMSKA BOGINJA JEZE TURŠKI GOSPOD GREGOR NERAT PESNIK GRUDEN UČENEC PONAVUA- LEC PLITKO SLANO JEZERO V SREDNJI AZIJI KRILOV IVAN DRAMA DOMINIKA SMOLETA GOZDNA ANTILOPA ANTON SOVRE GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 32 (16. 9. 1999): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, lZre^\c in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov ^ venije - Svet, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je nagrada 5000 ^ jev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upo^J bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 27. septembra Pravilna rešitev gesel iz 30. letošnje številke Nove Delavske enotami 1. KAMPIRANJE, 2. ŠALOBARDA, 3. DOPUST OB MORJU. Nagrado •> tolarjev prejme Andrej Zaman, Bevkova 15, 5270 Ajdovščina. SLOVENSKI GORSKI VODNIK (France) PET MOJZESOVIH KNJIG, PENTATEV. UROŠ REMŠKAR MESTO V BELGIJI OLIVER TVVIST ZMIKAVT GLAVNO M. DEP. LOTET-GARONNE IVAN 11 VAH STROKOV. ZA ANATOMIJO IGRALKA GARDNER DOLGOREPA PAPIGA ERBIJ PRIPADNIK INKOV IGRALEC SEVER DOLINA PRI BLEDU AM. REŽISER "GILDA" PREDEL, PODROČJE Nagradna slavko križanka N0V^K KRAJŠA PREKINITEV MED DELOM PENZIJA NADA NEMŠKI MEŠČANSKI FILOZOF (Georg) SEVERNOAM. ZVER PETER AMBROŽ NATEGNITEV ČUDEŽNA STVAR, ČUDEŽ DIAPOZITIV OSNOVNA ŠOLA 3: i