UREDNIŠTVO ZARJE ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskiirna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. "onoidne in od 5. do (J. popoldne vsak dan razen nedelj m praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne , . . sprejemajo . : : ! 5iS?£SSko m,0'eosno K 2V60, Posamezne številke po 8 vin. ZiAKJA iznaja vsaK dan razen ;n prazniko .• .' .' ob pol 11. do;1 •. ■. • UL*RAVN1STV0 se na|inja v Selenbu . nt) iD nraduje zn stranke od 8. do 52. dopoldn Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., po^v • ::: in reklame 40 vin. ■ ! i tal. prejema Nefvankiraua ali premalo frankirana pisma se ne oj. —■ - Reklamacije lista so poštnine proste. —................... Stev. 474. V Ljubljani, v petek dne 3. januarja 1913. Leto III. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stanc naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna...................................K 2160 polletna..................................... 1080 četrtletna . . ........ 540 mesečna...............................»180 Za Nemčijo: celoletna...................................K 2640 polletna .................................. 1320 četrtletna................................... 660 mesečna ..................................... 220 Za ostalo inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Na- ročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav -ništvo „Zarje“ v Ljubljani. Važni časi. Socializem je uničen .Odvzeta mu je podlaga, izpod nog so mu izmaknjena tla, pa je padci in sc ubil. Balkanska vojna je dala raznim meščanskih filozofom cele kupe davno željnih dokazov, da je materialistično nazira-nje zgodovine docela zgrešeno — in marksizem je premagan, poražen, ubit. Balkanska vojna priča, da največji zgodovinski dogodki nimajo gospodarskih vzrokov, ampak da odločujejo »imponderabilia«, čuvstva, razpoloženja, ideje, vsakovrstne skrivnosti, ki se ne dajo tehtati. Kdor hoče zaslužiti nagrado, razpisano od Danzerjeve »Armee Zeitung« za uničenje socializma v armadi, bo -imel lahko delo. Kar po nekaterih nemških listih naj prepiše te z resnobo nagubančenega čela in s šmokovsko učenostjo spisane modrosti, pa bo brošura v par tirali gotova. Socializem pa bo itak živel in njegove korenine bodo segale vse globokeje v življenje Človeštva. Balkanska vodna jih ni in jih ne bo prerezala. Pravijo, da je bila ta vojna obroženo osvo-bojevanjc. Ta trditev bi se moralo precej omejiti, če bi se hotela izreči popolna resnica. Balkanski dinasti so mislili na kakšno osvoboditev prav toliko, kolikor na lanski sneg. Peter Karagjorgjevič se ne briga za usodo belgraj-skega delavca in šumadinskega kmeta, pa se tudi za stradanje hriščanina v Stari Srbiji ni posebno zanimal. Da je dobro rejeni Ferdinand Koburški s vojim razvitim nosom naenkrat zašel med idealiste, je prav taka bajka kakor ona o starohelenskih krepostih novogrškega .linja ali pa ona u 5wbonAcii (*rnQ£or-skega Nikole, protektorja Nakiča in polienskirt zarot. Sveti štirje kralji balkanski so že bolj mislili na materielne pridobitve kakor na »imponderabilia«; ugled in prestiž in čast se da na takem tronu vse primerno materializirati in tehtati. Ali po svobodi so koprneli turški kristjani. To priznavamo. Ali to je druga reč. Tudi mo-homedanci v osmanski državi niso od prvega do zadnjega zadovoljni, in albanske vstaje so prizadevale carigrajskim vladam težke skrbi prej kakor balkanska vojna. Ne glede na to pa jc bilo hrepenenje balkanskih Slovanov po svobodi nekaj realnega. Samo za besedo »svoboda« jim ni šlo; beseda je le na kratko izra<-žala vse njihove želje, ki jih je porajala nezadovoljnost z dejanjskim, prav posebno z materialnim položajem. Turški raji ne pomeni svoboda Petra ali Ferdinanda namesto Mahrmida, ampak boljši zaslužek, več gospodarske prilike. rešitev od bogovskega izkoriščanja, sploh boljše gmotno življenje. Želja gre za šolami v Jutro. «,r. — Pogled — solnce! Nagnila se je proti meni in položila čisto na lahno svojo roko na mojo ramo in vsa se je tresla. Jaz pa sem se obrnil v ono stran, kamor so gledale riletie oči in videl sem, kako je vzhajalo solnce. Toda bolj kot solnce me je zanimala ona sredi poletnega jutra. Obrnil sem se proti nji in opazoval nien obraz, ki je bil svež' in bel, kot da ga je okopala ravno sedaj v jutranji zori. Niena roka je počivala še vedno na moji rami. mišice na obrazu so se ii napele, oči pa so zadobile krasen in miren sijaj, kakor da so napolnjene s solzami. Hotelo se mi je govoriti. toda ona se ni ganila. Na široki planjavi ie bilo vse mirno in tiho. Ob cesti v jarku so stale nizke, sive vrbe; niti list se ni premaknil na njih. Sredi ravnine je stal visok topol, krog niccra pa so ostajali in sc trgali oblački jutranje megle. Konj je stopal počasi po beli, nekoliko vlažni cesti, ni se mi zljubilo nategniti vajeti. — Zapri oči, Samo za trenotek. In zaprl sem oči, samo za trenotek. Ko pa sem pogledal v ono stran, sem videl dvigati se izza temnih gor krvavo rdečo oblo na sivo nebo. Počasi, kot ladia rta morju. Nekoliko više od vrhunca gor je bilo prepreženo nebo s temnimi oblaki. Proti njim je plavalo solnce izza temnih vrhov. Nobenega žarka nikjer, kot da lastnem jeziku, za boljšo justico, za političnimi pravicami; kdo pa more tajiti, da jc vse to v tesni zvezi z materialnimi vprašanji? To so najvidnejši pojavi; kar se odigrava bolj za kulisami, pa nima nič manj materialne vsebine. Balkanski polotok je torišče evropskega kapitalizma, in odtod izvirajo interesi raznih držav, ki zasledujejo gospodarske cilje na Balkanu. Vsled tripolitanske vojne, šc bolj pa vsled notranjih neredov in prekucij oslabljena Turčija je uživala ljubezen evropskih velesil, ker daje taka država kapitalističnemu imperializmu najugodnejše polje. Zato je bilo toliko ogrevanja za glasoviti status quo. Ali balkanske države leže med Evropo in Turčijo in roka, ki posega do egejskega morja, se jih mora dotikati. Od evropskega kapitalizma eks-ploatirana Turčija je večen povod za izkoriščanje ostalih balkanskih držav, za njih izpre-minjanje v kolonije omenjenega kapitalizma. Da bi se mogle bolje upreti takemu izkoriščanju, so morale balkanske države tembolj gledati, da se okrepčajo, čimbolj je slabela Turčija. Vzroki balkanske vojne so bili prav tako kapitalistični kakor vzroki rusko-japonskega spopada ali pa tripolitanske ekspedicije. In danes se vmešavajo velesile v ureditev novih razmer na Balkanu. Tepli so se Srbi, Botgari, Črnogorci in Grki s Turki; toda odločilno besedo hočejo imeti zastopniki velikega kapitalizma, ki so med tem sedeli na toplem doma. Tudi posledice balkanske vojne bodo zelo zelo materialistične; vsa drama potrjuje v sveh svojih fazah pravilnost socialističnega svetovnega naziranja. Kapitalizem bo vsled vojne dobil na Balkanu, pa tudi pri nas, ki smo na pragu tega polotoka, širši delokrog in veliko večji vpliv kakor doslej. Zaradi tega prihajajo za jugoslovanske socialiste važni časi. V novem položaju se bodo naše naloge silno pomnožile, in če jim hočemo biti kos, moramo biti dobro pripravljeni. Jugoslovanska socialna demokracija stopa v novo razdobje svojega razvoja. Napeti bo treba vse moči, da bomo sposobni za veliko nalogo, ki jo imamo izvršiti. Zavedajmo se važnosti novega časa, pa nam bo težko delo olajšala zavest, da pride po velikem trudu velik uspeh. HENRIK WEBER: Socializem in vojna.* (Dalje.) Ali tudi v zahodni in srednji Evropj stoji proletarijat novemu stvarnemu položaju nasproti. Vojne v letih 1859., 1864., 1866., 1870. so izšle iz revolucije I. 1848. Na bojnih poljih je izpolnila »revolucija od zgoraj«, če tudi nepo-nolnQ_in raztrgano, kar je v svojem testamentu naročila revuiuijj« »ua i. 1848.; osvoboditev Nemčije od državne razkosanosti in osvoboditev Italije iz krempljev tujega gospodstva. Doba teh vojn je končala 1871. 1. Vojna oboroževanja v našem času služijo čisto drugim namenom. Služijo konkurenčnemu boju kapitala, ki se bori preko morja za osvojitev trgov za razpečavanje blaga in za plodonosno nalaganje denarja: služijo kapitalističnemu imperializmu; ne služijo v osvobojenje in ujedinjenje evropskih narodov, temveč v podjarmljenje in za-sužnjenje narodov v Aziji in Afriki. Proletarijat, je šel v letih 1859., 1866., 1870. v boj za svobodo in edinstvo Italije in Nemčije ne želi, da bi moral prelivati'svojo kri za podjarmljenje tujih narodov in daljnih dežel pod evropski kapital. Doba imperializma je ustvarila nove državne skupine, nove zvezne sestave. Še po letu 1870. je Bismarck znova upostavil »zvezo treh * Iz revije »Der Kamkf« VI., št. 3. pokriva rdečo oblo fina tenčica in jim brani prodrieti. Le vrhovi gor so žareli v čudovitem sijaju, kot da gori za njimi velik ogenj. Čim višje je vstajalo solnce, tembolj so žareli oblaki, tembolj so se svetili vrhovi gor. Konj je stopal še vedno počasi in enakomerno, na njen obraz pa je leglo nekaj trudnega . . . — Poženi — je zašepetala komaj slišno. In konj je dirjal po široki cesti. Vrhovi vrb so zatrepetali v lahnem vetru, megle krog vrha samevaiočega topola so se poizgubile. — Zapri oči, samo za trenotek. Naslonila je glavo na mojo ramo rn zaprla oči. Solnce je zašlo za oblake in pustilo za seboj široko in dolgo razsvetljeno pot na modrikastem nebu. Samo trenotek. Sijaj na vrhovih gor je pojemal. Dvignil sem bič, da je ostro zažvižgal skozi jutro, ona pa je odprla oči polna začudenja. Na zemlji je zabliščalo miljon rosnih kapljic, in cel kup solnč-nih žarkov je obiel njen obraz. Solnce je izšlo. To ni bila več tista krvavo rdeča luč, temveč vsaka kaplja je bila svetloba in solze v njenih očeh kot rosa na veji. Zatrepetala je in se dvignila s sedeža, toda besede ni mogla izpregovoriti. Obrnila se je proti meni in se smejala; jaz pa sem napel vajeti in bič je žvižgal skozi jutro. cesarjev« (Nemčija, Avstrija, Rusija), »naperjeno proti v karsibodi obliki predstoječemu boju med obema evropskima strujama, ki ju je Napoleon imenoval republikansko in kazaško in ki bi ju jaz po sedanjih pojmih označil kot sistem reda na monarhistični podlagi na eni strani, na drugi strani pa kot socialno republiko, ki se na njen nivo pogreza počasi ali skokoma antimonarhistični razvoj«*. Ta zveza je bila zadnji poskus, upostaviti zopet protirevolucionarno koalicijo izza I. 1791. in »sveto alianco« izza I. 1815. Dokler se je Evropa delila na »republikanski« in na »kazaški« tabor, je morala stati demokracija na strani prvega proti drugemu, kakor je to storil Marx 1853., Lieb-knečht 1878. 1. Ali ravno boji na Balkanu so razbili »republikansko« kakor tudi »kazaško« alianco in boji modernega imperializma so sklenili zveze, so združili države brez vsakega ozira na njihova notranjopolitična razmerja. Demokratični vzhodni državi, Angleška in Francoska sta danes zaveznici carizma! Evropa je danes razdeljena v dva tabora: v trozvezo (Nemčija-Avstrija-Italija) in v tripelantanto (An-gleška-Francoska-Rusija). Za katero izmed obeh skupin teh velesil naj se bori socializem? Za trozvezo? To bi se reklo, voliti za gospod-stvo junkerjev in militarizem v Nemčiji, za Ti-szo in Čuvaja v Avstro-Ogrski, za vešala v Tri-politaniji, za napad na Srbijo! Za tripelantanto? To bi se reklo, odločiti se za carizem, za nasilno gospodstvo v Indiji in Egiptu, za rop Maroka, za delitev Perzije! Nobena izmed obeli skupin velesil ne zasluži simpatij internacionale. Če odpošlje ena ali druga svoje delavce na bojna polja, morajo prelivati svojo kri za tuje, zlovešče, njim sovražne namene! Vrhu vsega tega so postale vojne strahote neskončno grozovitejše kot kdaj poprej. Leta 1853. je veljalo za veliko delo, ko je Francoska poslala 100.000 mož proti Rusiji. Danes postavijo pritlikave države balkanske trikrat in štirikrat tako velike armade na bojno polje in velesile postavijo miljone! In z rastjo armad se je tudi orožje silno izpopolnilo. Tako. so krvave daritve v moderni vojni neskončno težje kot v vojnah prejšnjih časov. Uvedba splošne brambne dolžnosti in izpopolnitev orožja sta neizmerno povečali strah ljudskih mas pred vojno. Poleg tega še gospodarski vplivi vojne! A rarne dežele vzdrže razmeroma laliko VOjuo. da se le ne vodi v lastni deželi. Modernim industrijskim državam pa zada tudi vojna v tuji deželi težak udarec. Kreditna stiska, usalinjenje blagovnega prometa, otežko-čen uvoz živil, vsled tega industrijska kriza, brezposelnost in draginja so posledice vojne. Zato se proletarijat boji vojne. Naj li vzame t:.ko strašne žrtve na svoje rame bojnim ciljem imperialističnih sil na Hubo, na ljubo ciljem, ki jih s studom zametuje? Pod pritiskom teh novih dejstev je inter-nti«w*mkfc-»>r-oaahflla a., slam, nolitlko NiCll bOinl cilj je postal sedaj ohranitev miru. Posebno so potisnili internacionalo v ta novi tir francoski socialisti, ki morajo v lastni deželi bojevati neustrašen boi proti šovinistični polžki »re-vaii^e«, politiki maščevanja za leto 1870. Kakor je delovala politika stare internacionale za boj proti Rusiji, tako si je postavila nova internacionala za svoj čili ohranitev in ojačenje miru. (Dalje prih.) * Bismarck, Gedanken und Errinnerungen. Ljudska izdaja. Stuttgart 1905. II. zvezek. Str. 297. Ali sem „Zarii“ že pridobil novega naročnika? J. V.: Večer. Stali smo ob vodi, ki je tekla leno in tiho pred našimi očmi v široki strugi. Breg je bil peščen in napolnjen z blatom. Le tu in tam se je dvigala nizka, napol gola vrba; še tisto malo listov, kar jih je nosilo njeno vejevje, je bilo pokrito z umazanim, rdečim, sesnšenim blatom, katerega je pustila na njih voda. ko je segala do vrha vrb in čez. Stali smo molče in ni se nam ljubilo iti dalje. Po nebu se je razlila močna rdečica — solnce je zatonilo. Voda je bliščala v svitu, kot da plava po njenih valovih zlat prah. Vse je bilo le barva in linija. Stali smo molče in gledali v daljavo, dokler se ni oglasil na vrhu breze vran in zakra-kal tužno pesem, podobno disakordu v zahajajočem solncu. Pesem, slišna samo našim dušam, pesem, tiha kot hrepenenje. Šli smo. Sedaj in sedaj je kdo izmed nas obstal in se ozrl nazaj na vodo! Obstali smo še mi in ni se nam zljubilo iti dalie. Na vodo je legala noč; nad našimi glavami jc zafrfotal netopir. Steza od vode sem je vodila med poljem in travniki, s katerih je prihajaj močan duh pokošenega, susečega se sena. Če je izpregovo-ril kdo izmed nas besedo, smo se začudeno pogledali in umolknil je. Vesele in tihe so bile naše duše; plavale so do neba, mi pa smo stopali počasi po ozki stezi, kajti bil ie zadnii večer. ' Stališče zene v avstrijskih zakonih. V nobeni drugi državi ni stališče, ki ga določajo zakoni ženi tako nazadnjaško kakor ravno na Avstrijskem. Ako to uazadnjaštvo v praktičnem življenju ne prihaja do polne veljave, je vzrok v tem, da je življenje samo že omililo ostrine in nazadnjaške določbe avstrijskih postav. V kakšnem nasprotju so zakoni z resničnim življenjem, kažejo prav jasno določbe družinskega prava. V času, ko si na miljone avstrijskih žen služi kruh z lastnim delom in so tako gospodarsko neodvisne, določa naš zakon: »Mož je poglavar družine.« Zakon mu podeljuje pravico, da »vodi dom«; primerno svojemu premoženju mora »preskrbeti svoji ženi dostojno prehranitev«. V kolikor zahteva hišni red, mora žena -»izvrševati moževe ii-krepc«. Če beremo te določbe družinskega in zakonskega prava, tedaj šele jasno vidimo, da so zakonodajalci smatrali ženo za nedo-letnega otroka. In potem šc prihajajo in pripovedujejo, da jc žena s tem odškodovana za politično brezpravnost, da je gospodarica v hiši. da je hiša njeno kraljestvo. Zakon pa pravi, da je tudi v gospodinjstvu mož zapovednik. Žena ima le toliko pravic, kolikor jih jej da mož iz ljubeznivosti in komodnosti. A gospodarski razvoj je že davno ustvaril drugačne razmere in pripravil prevrat za moževo nadvlado, ali zakoni vzlic temu še vedno govore o njem kot o »gospodu«. Ako zakonska žena ni ugovarjala, tedaj Jc mnž pravni oskrbnik njenega premoženja, a ni mu treba polagati računov v oskrbovanju, ako to ni izrecno določeno v pogodbi. Zakon, mož lehko ugovarja nerednemu gospodarstvu žene in jo po zakonu tudi lehko proglasi za zapravljivko. A niti z besedico ni v zakonu določeno, da bi smela žena tudi moževo razsipnost ustaviti. On sme zapravljati dokler ni vsega pognal. Dostikrat zapravlja celo to, kar je pridobila žena, in pripravi tako njo in otroke v bedo. A zakon ne ščiti žene, ker 011 je »gospod«. Njegovo ie vse. kar je priraslo na premoženju med zakonom. Ako je dvomljivo, čigavo je premoženje, pridobljeno v času zakona, tedaj domnevajo oblasti, da je pridobitev moževa zasluga. Posledica tega jc, da je v slučaju ločitve zakona vse, kar je pomagala pridobivati žena s svojo pridnostjo, ščedljivostjo možev:). Določbe o pravu med starši in otroci kažejo tudi, da so jih ustvarili kratkovidni zakonodajalci le v prid možu. Mladoletni, a tudi polnoletni otroci, se ne smejo poročiti brez očetovega dovoljenja. O materini dvolitvi, ki je rodila, negovala in izgojila otroka, ne črhne zakon besedice. Oče lehko določi za mladoletnega otroka poklic, kakršnega hoče, mati se ne sme vtikati vmes. Oče sme oskrbovati to, kar si pridobe otroci, dokler so še pod njegovim varstvom. Ako je oče nesposoben, imenuje sodišče oskrbnika. Mati je brezpravna. Mladoletna omožena hči je v oblasti soproga. Ako ii umrje soprog še v času njene mladoletnosti, je izročena zopet očetovi oblasti. Tudi varuštvo je le moška pravica. Materi ali stari materi, ki prevzame v.aiuštvc nad svojim otrokom ali vnukom, dodele oblasti še moškega sovaruha. Le oče ima pravico gotove osebe izključiti od varuštva. Ako se mati zopet poroči, tedai odloči sodniiska oblast, če sme še obdržati sovaruštvo. Ali ne z besedo ne pove zakon, kaj potem, če se vdovec zopet oženi. On ima še nadalje očetovsko oblast nad otroci in jih sme izročiti mačehi, ki je seveda lehko dobra in prijazna, a lehko pa tudi zlobna in krivična. Načrt novega meščanskega zakona bo te določbe izpremenil, žene bodo dobile pravico, S.: . . • i-.--------- / . -;.ii M.I ■■.imvj.TL-jlM Pogledal sem na preteklost in čutil. Kako sem vstajal, kako se je zbudilo v meni neko hrepenenje — moj pogled v bodočnost je bil miren in jasen. Čutil sem fine vezi, ki so nas vezale, slišal sem tihe poljube naših duš in se čudil veliki harmoniji. Vsak izmed nas je ostajal drugače, vsak je hodil svojo pot, tisti večer pa sem spoznal, da hodimo vsi isto pot, za istimi cilji in istim hrepenenjem po resnici. Imeli smo cilje, velike in krasne, in nosili v sebi hrepenenje. Edvard je pričel govoriti o vsemiru. Verovali smo; vera naših duš je bila velika kot ljubezen. Edvard je govoril o vsemiru. Kadar je govoril Edvard, sem čutil v sebi hrepenenje, da moram iti nekam, nekam daleč, brez pre-stanka, za nekim lepim in veiikim. Zdelo se mi je, da mu polaga moja duša te besede v usta — tako močna je bila vez med nama. Na cestnem kamnu je sedel berač in glasno molil ter dvigal koščene roke, v katerih je držal umazan klobuk. V daljavi, nad vodo so vstajale lahne megle, od mesta pa je prihajal hrup in ropot, in luči so bliščale v dolgi, ravni črti . . . Bilo nas je strah pred mestom, zato smo stopali še počasneje. 'da postanejo samostojne varuhinje. Ako je oče 'dc«'očil za varuha nesposobno osebo ali sploh ni določil varuha, tedaj naj dobi mati v prvi Vrsti varuštvo. Sovaruha je imenovati le v posebnih slučajih. Zelo lepa je za zene tudi določba S 591. Glasi se: Redovniki, mladeniči pod 18. letom, ženske, bebci, mutci, in glušci ne smejo biti priče pri oporokah! — Pri porokah in notarskih pogodbah so priče lehko le osebe moškega spola! Ženo postavlja zakon torej v eno vrsto z mladoletnimi in norci! Tudi kazenski zakon ima nekaj ostrih določb za ženske. Po zakonu zadene žensko trimesečen strog zapor, če je vedoma zamolčala nalezljivo ali ostudno bolezen in sprejela službo kot dojilja; ali da bi zakon prisodil tudi možu kazen, ki ve, da ima nalezljivo bolezen In je okužil z njo soprogo ali drugo žensko in s tem izpodkopal njeno zdravie in zdravje otrok, porojenih v taki zvezi, o tem ni ne duha ne sluha. Prav tako kruta je določba, da se kaznuje omožena ženska, ki je prelomila zakon, ali pa ženska, s katero je bil zakon prelomljen, z zaporom od enega do šestih mesecev. Še strožja kazen zadene pa ono ženo »če je vsled prelomitve zakona dvomljivo zakonsko rojstvo«. In vendar so še ženske, ki bi se tudi potem ne zavedale, da morajo biti tam, kjer so dolžnosti tudi pravice, če bi jim »gospodje stvarstva« na glavi cepili drva. Liublfasia in Kranjsko. — Klerikalna nepristranost. Ničesar se klerikalci ne otresejo s tako srboritostjo kakor očitka, da so v svoji upravi tako pristranski kakor gluhec sliši samo na eno uho. Ali skoraj dan ne mine. da bi ne pokazali te lastnosti naravnost provokatorično. Kranjski deželni odbor je že davno izgubil čut za to, da ima biti odbor dežele Kranjske, pa ravna venomer tako kakor odbor klerikalne stranke. Da protežira pri imenovanjih klerikalce, kjer le inore, čivkajo že vrabci na vseh strehah. Tako pa ravna tudi s podporami. Menda ga na Kranjskem ni klerikalnega društva, ki bi ne dobilo kakšne podpore, pa če je njegov obstanek še tako nepotreben. Seveda bi ne bilo nič napačnega podpirati društva, katerih smotri opravičujejo tako podporo. Toda luč in senca bi se morala vendar pravično deliti, ne pa da gre vsa ugodnost na eno, vse zanemarjanje pa na ‘drugo stran. Včeraj je »Slovenec« poročal, da ie deželni odbor dovolil Rafaelovi družbi za lansko leto 1200 K podpore. Rafaelova družba ie seveda klerikalna. Obenem poroča »S. N.«, da je dobila »Ljubljana« 4000 K podpore za leto 1912. »Ljubljana« je seveda klerikalno pevsko društvo. Tako gre to venomer. Radi bi vedeli, koliko bi deželni odbor dovolil kateremu naših 'delavskih društev za njegove izobraževalne namene, če bi kaj prosilo. V deželnem dvorcu se gotovo ne bi domislili, da so tudi socialistični delavci prebivalci kranjske dežele ter da s svojm delom in svojim konzumom sorazmerno Vsaj toliko prispevajo deželnemu gospodarstvu, kolikor tisti, katerim se deželna denarnica tako rada odoira. — Ljubljanski učitelji so res lahko veseli novoletnega darila, ki so ga dobili. Kakor smo že poročali, je deželni odbor razveljavil sklep ljubljanskega občinskega sveta, da se 'določi v proračunu 6000 K za podporo ljubljanskega učiteljstva. Poznavalec naših klerikalcev ne bo niti trenotek dvomil, da se to ni zgodilo iz posebne naklonjenosti do učiteljev. Toda če se ti upravičeno jeze na klerikalno večino v deželnem odboru, naj se ne pozabijo zahvaliti tudi liberalcem, ki so dali klerikalcem tako ugodne pretveze za razveljavljenje občinskega sklepa. Liberalci so sklenili, da naj *upan po svoji previdnosti odločuje o razde- vi podpor. S tem so sami sebe postavili na stran krivice, in tisti hip, ko so storili sklep, So lahko uganli, da bo razveljavljen. Večina ima do župana lahko toliko zaupanja, kolikor le hoče; bilo bi celo nemoralno, če mu ne bi zaupala, ko ga Je izvolila. Toda v občini ne velja diktatura. Kar spada v delokrog občinskega Keta, se ne more prepuščati posamezniku, tudi je župan. Mogoče da bi bil deželni odbor čudi tedaj črtal učiteljsko podporo, če ne bi bila pdružena s to odiozno določbo. Ali tedaj bi bilo arsaj jasno, da je deželni odbor sam kriv in z večjo upravičenostjo bi se lahko storili drugi koraki. Tako pa se klerikalci lahko igrajo Ka-tone in učitelji lahko razmišljajo, kaj je politična nerodnost. . — Uboga državna železnica! Iz krogov Želzniških delavcev nam pišejo: »Veliko je sli £ati o tem, da je povzročila balkanska vojna tveliko mizerijo na gospodarskem polju. Na tem mora že biti nekaj resnice, zakaj tudi naši žepi govore tako. Ali da je tudi državna železni pa v takih stiskah kakor kakšen branjevec tik pred konkurzom, vendar nismo vedeli. Pa mora £e biti tako, zakaj sicer se ne bi moglo godit to, o čemer Vam želimo poročati. Ne moremo peči, da se delavci ravno vesele na prvi dan v Jnesecu, kajti za veselje ni v tej službi veliko povoda. Toda zelo željno ga pričakujejo, kajti ha tistih par kronic, ki jih ima dobiti za svoje pelo, čaka veliko rok. Včasi se pa zgodi, da je ha ta važni datum praznik; za tak slučaj je na-jVada, da se plačuje že prejšnji dan. Ali na državni železnici doživi delavec marsikaj nena vadnega. Tudi novoletni dan velja za praznik; ali oelavci niso dobili plačila ne na Silvestra, ne na novo leto. in ko so se 2. jan. napravili po svojo mezdo, so jim gospodje povedali, da ni pič denarja, ker ga ravnateljstvo še ni poslalo Kaj pač gospodje mislijo o gmotnem položaju delavcev V službi slavne drž. železnice si človek zlasti v sedanjih časih ne more prihraniti denarja, da bi lahko živel, če tudi ne Sobi svoje plače. In kako služi to ugledu državne železnice, če mora delavec v trgovini (reči: »Ne morem Vam še plačati, ker ne vem, jkdaj dobim od slavne državne železnice svojo jnezdo!« Pri takih rečeh, ki lahko spravijo dru- žino v največjo zadrego, se nič ne mudi. Toda če bo delavec napravil le najmanjšo napako, so gospodje takoj gotovi z računi. Da se gode take reči, je pač škandalozno, pa pričakujemo, da državna železnica v bodoče prepreči tako nemarnost...« Tudi mi mislimo, da take reči niso dostojne velikega zavoda, kakoršen je državna železnica. — Pri nas in drugod. Pred kratkim je v Parizu zborovala zveza francoskih uradniških organizacij, ki šteje nad tristotisoč članov. Na zborovanju je bilo zastopanih 31 velikih organizacij. Značilno za, duh, ki je navdajal zborovalce, je dejstvo, da je bil za predsednika izvoljen socialistični učitelj Glay, stalen sotrud-nik socialno demokratične »Humanite«, ki je igral veliko vlogo v znanem sporu med vlado in učiteljskim sindakatom. Glavni predmet zbo-ovanja je bil »uradniški statut«, uradniška službena pragmatika, ki jo vlada namerava predložiti poslanski zbornici v pomladanskem zasedanju. Soglasno je bil odklonjen , vsak ko-ektiven uradniški statut in izražena zahteva, da morajo določbe društvenega zakona iz leta 884. (ki je legaliziral strokovne organizacije) Drezpogojno veljati tudi za uradnike in da je službeno pragmatiko predložiti državni komisiji, sestavljeni napol iz parlamentarcev, napol iz odposlancev uradniških organizacij. Ti sklepi kažejo, da se uradniki ne plašijo boja, ako bi meščanska večina v parlamentu poskusila napad na koalicijsko pravico uradništva in roteJa postaviti uradnike pod poseben, izjemen zakon. — Ako primerja človek možati nastop raneoskega uradništva s klavrnim vedenjem večine avstrijskih uradniških organizacij, ga oblije rdečica sramu: molče so sprejeli skelečo klofuto, ki jo je uradništvu prizadejala najprvo vlada, potem gosposka zbornica in naposled še omahljiva in neznačjna meščanska večina poslanske zbornice. Na Francoskem odločnost in možatost med uradništvom, pri nas mevža-sta strahopetnost. Francoski uradniški sindi-cati so bojne organizacije, ki nič ne prikrivajo svojega delavsko-razrednega značaja, pri nas so uradniška društva po veliki večini paradne družbe — uradni predstojnik je le prepogosto njih predsednik. Francoski uradniki so po ogromni večini samozavestni ljudje, značajne duše, i\ se smatrajo za to, kar so: za delavce, za izkoriščane državne sužnje; in bojujejo se za človeške in državljanske pravice ramo ob rami z delavstvom, z enakim orožjem kakor delavci, s katerimi jih druži in spaja ena, socialistična stranka. Pri nas se večina uradništva še vedno sramuje delavskega imena, ogiblje se zvestega in odločnega sodelovanja z delavstvom, ogiblje socialno-demokratične stranke. Precej je med njimi plezalcev in plazivcev, ki hočejo z malopridnimi in podlimi dejanji na stroške svojih tovarišev »naprej« — in poštena večina je premalo zavedna in premalo pogumna, da bi ustavila z bojno organizacijo štreberskim dušam njih nesnažno rokodelstvo. Četa inteligentnih in hrabrih uradnikov, ki noče biti privesek meščanskih strank in ki je našla pot tja, kamor spada: v socialno demokracijo, pa je po svojem številu še prešibka, da bi iztrebila sedanje nezdrave razmere v uradništvu. Dokler bodo v uradniških organizacijah veliki zvonec nosili politično neizobraženi ljudje ali pa štreberji, dokler bodo uradniki tlačanih narodnim in klerikalnim strankam, ki jih prav dosledno za nos vlečejo, ni upati, da se izboljšajo razmere! — Deželni odbor je imenoval za svoje zastopnike v deželni šolski svet: 1. Za člane: dr. Evgen Lampe, deželni odbornik: profesor Jarc, drž. in dež. poslanec; Bog. Remec, ravnatelj »Slovenske trgovske šole«; Franc Jaklič, državni in deželni poslanec. 2. Za namestnike: dr. Ivan Zajec, deželni odbornik; dr. Zbašnik, pod-ravnatelj deželnih uradov; dr. Lovro Pogačnik, deželni tajnik in Karol Dermastia, dež. poslanec. — Smola deželnih juristov. 19. decembra se je pred upravnim sodiščem vršila razprava o pritožbi občine Tržič proti kranjskemu dež. odboru, ki je razveljavil sklep obč. odbora, da se zniža naklada na direktne davke od 55 na 40 odstotkov. V torek je upravno sodišče razglasilo razsodbo, s katero je razveljavil odločitev deželnega odbora kot nezakonito. Obre stni gospodje deželnega odbora, ki se radi postavljajo nad zakon, so torej dobili po krempljih. — Vohunstvo zori. Iz Novega mesta poročajo: Pred novomeškim okrožnim sodiščem je bil obtožen provizorični finančni paznik v Kočevju, v Planini rojeni Josip Česnik zaradi pregreška po § 305. kaz. zak. Obtožnica ga dolži, da je oktobra meseca na kočevski pošti vpričo uradnih slug, orožnika Jagra in žandarmerijskega nadporočnika Hadwirgerja žene dejal: »Če pride med Avstrijo in Srbijo do vojne, bom šel tja k Srbom, ker Slovenci smo bratje s Srbi.« Nadalje mu očita, da se je v razgovoru z gostilničarko Honigmann, katere stalen gost je bil, izrazil enkrat: »Če nas doli (t. j. na srbsko mejo) dajo, mi bomo že naše bele rute na bajonete dali in rekli: tu nas imate.« Drugič pa da ji je dejal: »Tako daleč (t. j. da bi nas Srbi postrelili) ne bi mi pustili priti, ker bi mi preje naše »gvere« na tla postavil, pa bi šli na ono stran.« S temi izjavami — tako izvaja obtožnica — je hvalil ter priporočal kazniva dejanja in navajal na izgrede. O tej obtožbi ej bila razprava pred novomeškim kazenskim senatom 31. decembra in se je včeraj nadaljevala in zaključila. Senatu je predsedoval dr. Furlan, votantje so bili: predsednik okrožnega sodišča pl. Garzarolli, Žmavec in Toporiš. Obtožbo je zastopal dr. Kotschewar, obtoženca dr. Zitek. Ker so zaslišane priče — razen nadporočnikove soproge Hadwigerjeve, ki ne razume slovenščine — izpovedale so za obtoženca ugodno, deloma nedoločno, je sodišče obtoženca oprostilo in sklenilo, da se odstopijo akti politični oblasti. Zoper oprostilno razsodbo je prijavil državni pravdnik ničnostno pritožbo. — Česnikov slučaj kaže. kako lehko postanejo naivne besede nevarne — ne za obstanek države, kakor si predstavlja državni pravdnik, temveč za tistega, kdor jih izusti. Z ozirom na špiceljsko sodrgo, ki ima v sedanjih časih dolga ušesa in Še daljši jezik, je v izražanju misli in občutkov potrebna prav posebna opreznost in premišljenost. — Pravniški akrobatje pri drž. pravdni- štvu. Konfiskacijska praksa v Ljubljani nas je ponovno potrdila v prepričanju, da so kranjska državna pravdništva obljudena po veliki večini z juristi, ki ne dosegajo povprečne mere, in da marsikateri gospodje, ki čuvajo nad časopisjem, pokrivajo občuten primanjkljaj pravnega svojega znanja s precejšnjim prebitkom ko-prnenja po hitrejšem avanzmanu. Arnpak kakor vse kaže, ne trpi le časopisje pod nezadostno pravniško sposobnostjo gg. državnih pravdni-tov, temveč tudi justica. Nov zgled pravniške opustošenosti kranjskih državnih pravdni-štev nam daje Česnikov slučaj, ki se je razpravljal pred novomeškim sodiščem in o ka-erem poročamo na drugem mestu. Državno pravdništvo je dvignilo zoper Česnika obtož-50 )5o § 305 zaradi nekaterih izjav, ki jih v poročilu citiramo. Ne spuščamo se v dejansko vprašanje: ali je Česnik v resnici izustil inkriminirane besede — državni pravdnik pravi: da, obtoženec zanikava. Omejimo se samo na pravno vprašanje: Denimo, da je obtoženec izustil besede, ki mu jih državno pravdništvo v obtožnici očita — ali se je s temi izjavami pregrešil proti § 305? V teh besedah ni niti sledu poveličevanja ali opravičevanja kaznivih dejanj — besede, če ne bi bile neresne čenče, izražajo kvečjemu kazniv naklep tistega, kdor jih je izustil. Ali mar državno pravdništvo meni, da je Česnik mlado gostilničarko (ki ie tako prijazna, da raznaša prazne čenče, pri kavi in med štirimi stenami nje kuhinje izgovorjene, in nakopava njenemu stalnemu gostu sitnosti kazenske preiskave in zoprnosti kazenske obravnave!) ali misli drž. pravdništvo, da je Česnik pozival to čudno oštirko, da naj dene belo ruto okrog glave, če se prikažejo Srbi, navduševal nemško nacionalko za prestop na srbsko plat in jo... zapeljeval — v veleizdajo seveda. Pravna konstrukcija te obtožbe je tako nezmiselna, tako analfabetska, da ne izkazuje posebne časti tistemu, kdor jo je pregrešil. — Meteorološki napis iz 1. 1822. Četrt ure hoda od Cola nad Vipavo, v vasici Zagolič se nahaja kamenita ploča s sledečim napisom: 1822 Neblu XVII tednu deshja 1822 M. P. * Sedemnajst tednov ni bilo 1. 1822 niti kaplje dežja in spomin na dolgotrajno poletno sušo omenjenega leta se je ohranil tudi po ustnem sporočilu med ondotnim prebivalstvom. Od srede maia do srede septembra ni bilo dežja. Bogolovec, ki je bival v Zagoliču na počitnicah, je z ogljem začrtal gorenji napis in bližnji kmet, ki je l5il kamnar, je usekal napis v kamen. — Koncert v »Mestnem domu«. Še enkrat opozarjamo na koncert, ki ga priredita danes ob pol 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma g. Ravnik in g. Rijavec. Obeta se velik glasben užitek: občin /u se predstavita dva mlada, dozdaj manj znana, a jako nadarjena umetnika. Torej zvečer v Mestni dom! — Sodruge v viški občini opozarjamo na javno občinsko sejo, ki bo iutri popoMne. Zanimanje za občinska vprašanja je med nami še vse premajhno: na vsaki občinski seji se razpravljajo zadeve, ki se dotikajo vseli Občinarjev in vendar opazujemo med občinstvom, ki obiskuje te seje, le malo sodrugov. Ako hočemo uspešno nadzirati delovanje občinskega odbora, je najvažnejše, da se sami, na lastne oči, prepričamo o obnašanju poedinih strank v občinskem odboru. Zato je redno posečanje občinskih sej prav potrebno. — Policijska stražnica na Dolenjski cesti bo v hiši g. Šviglja. — Žrebanje ljubljanskih srečk. Glavne dobitke so zadele srečke: St. 5043 50.000 K; št. 62.070 3000 K; št. 11.143 2000 K; št. 46.153 1000 kron; št. 27.490 1000 K; št. 24.157 1000 K; št. 69.351 1000 K; št. 18.795 1000 K; št. 17.006 600 K; št. 14.336 600 K; št. 55.487 600 K; št. 65.797 600 K. — S trebuhom za kruhom. V sredo se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Hrvatov in 4 Macedonci in 20 Črnogorcev. Iz Dunaja se je povrnilo 20 Kočevarjev. V to rek je šlo v Ameriko 38 Slovencev in 5 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 150 Hrvatov in 10 Lahov — Aretacije. Od srede na četrtek je mestna policija aretirala 7 oseb in sicer: 2 brez sredstev, 1 zaradi prepovedanega povratka, 1 zaradi izgreda in žaljenja straže, 1 zaradi suma goljufije, 1 ker si je bil prostlal v cestnem blatu, 1 pa, ker je bil tako sladko ginjen, da ni mogel voditi konj. — S ceste. Ko je v sredo popoldne peljal posestnik Jožef Gregorin z vpreženim vozom po Sv. Petra cesti v bolnišnico neko bolnico, je za njim pripeljal poštni voz v diru in zadel v Gregorinov voz, ki se je nagnil in Gregorin je padel z njega. Pri tem mu je šel poštni voz čez desno roko in mu jo znatno poškodoval. — Kolo ukradeno je bilo v sredo Mahrove-mu slugi Ivanu Levarju iz veže na Cesarja Jožefa trgu. Kolo je črno pleskano,^ ima navzgor zakrivljeno balanco z rdečima držajema, svetilka je s svečo, kolesi sta pa rumeni in imata v sredi črna pasa. Kolo je vredno 150 K. Pozor pred nakupom. — Izgubila je neka gospa rjavo denarnico v kateri je imela 77 K denarja in malo moško sliko. — Kinematograi »Ideal«. Danes v petek dne 3. januarja: Specialni večer. 1. Ovčje črede v Mehiki. (Naravni posnetek.) — Samo zve čer. 2. Njena stara ljubezen. (Humoreska.) Sa mo zvečer. 3. Odlični Falkesson. (Potovalna slika.) 4. Šala v filmu. (Humoristični kinemato grafskf žprnal.). 5. Poletne vaje v Reedhamu (Športni film.) 6. I. del: Muhe usode. (Krasna drama.) — Pri vseh predstavah. II. del: Muhe usode. 8. Piefse, varuhinja otrok. (Velekomič-no.) Jutri nadaljevanje senzacijskege drame »Zenska brez srca«. II. del. Štajersko. — Lekarna v Trbovljah. Deželno nainest-nštvo naznanja, da j,e prosil najemnik lekarne v Litiji, Henrik Brili, za dovoltev javne lekarne v Lokah, občina Trbovlje. — Prepodeni tatovi. (Dopis iz Liboj). V ponedeljek dne 30. decembra okolo pol desetih zvečer je zaslišala trgovčeva žena Antonija Videčnik neko škripanje. Zbudila je ženo, ki jo ima pri sebi, vzela samokres in šla v vežo. Odprla je vežna vrata in na grozo zag edala, da so imeli tatovi okno odprto, železno mrežo odtrgano in da so bili ravno na tem ,da udro v trgovino. Oddala je šest strelov, a ni nobenega zadela. Ko so tatovi bežali, je še neprenehoma streljala za njimi in oddala vsega vkup petnajst strelov. Sumi se, da so tatovi domačini, Ma sumu je neki mož, ki je pretekli teden popival tam, a ni nič plačal. Ta mož je tudi popra-ševal ženo, če je kar sama. Povedala mu je, da e njen mož pri vojakih in da je sama. Praševal o je tudi, kaj bi storila, ko bi prišli tatovi. — Štirje dečki utonili pod ledom. Zadnji dan minulega leta so se v Judenburgu na zamrznjeni Muri drsali dečki. 141etni Fran Prinčič sin tamošnjega trgovca z južnim sadjem, je pri drsanju prezrl neko luknjo ki je nastala na ledu vsled zadnjega južnega vremena, ter padel vanjo. Na pomoč mu priskoči 141etni gimnazijec Vlaks Kačnik, toda tudi ta se pogrezne v vodo in izgine pod ledom. Nato sta pritekla dva druga fanta, sinova železniškega čuvaja in sta ho- ela prva dva rešiti, a utonila bi bila tudi sama, če bi jima ne bil prihitel na pomoč 141etni uradniški sin Guggi in neki drug deček; le s težavo sta ju še izvlekla iz vode. Obvestili so ‘o nesreči starše Prinčiča in Kačnika. Dva Kačniko-va vajenca (Kačnik je sedlar): 161etni Karl Ha-oermann in istotako !61etniHenrik Rampič sta se podala k Muri, da bi našla utopljenca. Pri em sta pa tudi onadva utonila. Na mesto nesreče je prihitela požarna hramba in odelek 17. ovskega bataljona, ki pa do 5. popoldne niso našli še nobenega utopljencev Goriško. — Sovodnje. Pišejo nam: Naš gospod kurat Čargo že dalj časa išče obresti in bi se po vsej sili rad vojskoval s socialnimi demokrati. V sredstvih ni prav nič izbirčen in glede na resmoo nič tankovesten. Tudi zadnjo nedeljo se je spravil nad socialiste in verni soseski med mašo postregel s sledečo od konca do craja zlagano anekdoto. Pravil je, da so de-avci v času stavke v Nabrežini stradali in da so prosili voditelje stavke, naj jim dado jesti. Voditelji pa da so jim odgovorili: Tudi mi smo ačni, ampak kaj hočemo. Jejte krompir v oblicah, kakor ga jemo mi. In v »resnici« — tako je drobil g. Čargo — so voditelji vpričo stav-kujočih jedli krompir v oblicah, ko pa so delavci odšli — in to je ocvirek Čargove pravljice! — so se gostili voditelji z ocvrtimi piščanci, da so nazadnje še kozam metali. Tako je govoril g. Angel Čargo v sovodenjski cerkvi dne 29. decembra. Te neumne in neokretne la*; i« Cela kuratovim možeanom velike časti, ne bi objavljali, ako ne bi znali, da se ob tej priliki nabrežinski delavci na stroške nerodnega sovodenjskega kurata lehko dositega nasmejejo. Nam, sovodenjskim socialistom, možakar ni prav nič nevaren, dokler se poslužuje takih obrabljenih laži in strelja s takim starim smodnikom. Narodnjaške skrbi. Trst, 25. decembra 1912. Danes na Božič, ko pišem to, pravijo, da vlada v vsaki krščanski hiši in v vsaki družini božanski mir. Ampak temu ni tako, sicer ne bi imel povoda, da ravno danes pišem te vrste. Tržačanom je poznana hiša na trgu pred vojašnico, ki nosi pompozno ime:^ »Narodni dom«; v tej hiši dominira neka družina, ki ima ravno tako pompozno ime: »Politična društvo Edinost«. In ravno v tem društvu bi bilo vsega več najti kakor edinosti. Javna tajnost je namreč, da pri »Edinosti« obstajati dve struji, kateri sta si vedno in vedno v laseh. Prvi, ki je do kosti reakcionarna, ki se rekrutira več ali manj iz posedujočih slojev in pa iz nekoliko starih, zakrknjenih advokatov ter zdravnikov — staji nasproti druga struja, ki bi hotela biti z ozirom na čas in pa na druge okolnosti demokratična. Ta struja vsebuje mlajše elemente, kateri so si na-srkali nekoliko modernega duha in katere —■ kadar pride do posebnega izbruha —• imenuje prva »smrkavce«, ki bi radi samo starim za narod osivelim »komandirali«. Kakor rečeno, sta si ti dve struji vedno v laseh. Pri vsakem najmanjšem povodu se kavsati. Na zunaj se pa to najbolj opaža, kadar začne tetka »Edinost« proti socialistom posebno rohneti. Sicer ima ta čedna družina deklo, ki se imenuje N. D. O., ki se pa vsako toliko punta in ki vedno pozablja, kaj je pravzaprav. Ta N. D. O. je že nekolikokrat navidezno zapustila službo »Edinosti« ter se je sirota hotela samostojno narediti, pa je mati tetka vsakikrat to nakano preprečila: »Češ, kaj boš revše brez mene ko nimaš sredstev. Kdo pa te bo redil?« In tako se je uboga N. P- p- Pred nekaj meseci zopet vdinjala pri »Edinosti«. Toliko dekla kolikor gospodinja sta bili sprva — saj navidezno — druga z drugo zadovoljni. In resnično se je gospodinja »Edinost« prizadevala in je šla do tiste meje, kakor je to pač kapitalistu mogoče, da bi ustregla svoji služabnici, da se ne bi zopet skujala. Pa kakor se čuje. 'so zopet diference. Morda radi tega, ker se bliža novo leto. Ob takem času to ni nič novega. . KT _ _ Vsekako se čuje, da se je N. D. O. naveličala stare babnice »Edinosti« ter da se hoče zopet samostojno proklamirati in napovedati tetki najostrejši boj in bojkot. No pa kdo bi vse to verjel. Ko pa tetka dobro ve, da niti en dan ne bi N. D. O. zamogla brez nje živeti. Kdo "bi pa Brandnerja plačal? Vsekakor pa ima ta N. D. O. korajže! Svoj ncodvisen(!) list hoče ustanoviti in napovedati »Edinosti« najhujši boj. Ljudje božji, kaj takega pa res ne bi bili mogli pričakovati. In vendar? Iz vsega tega boste spoznali cenjeni bralci, da »Edinost« ravno raditega tako čeblja nad socialisti, ker je vedno v nevarnosti, da ji N. D. O. uide, ker sicer bi morala botego zapreti; narodnjaški doktorji pa bi morali ti v penzjon. Kakor se čuje. bo najbrž v Londonu skle-Bjeu mir, ampak kaj to pomaga, ko pa se v spomladi nova vojska vname in sicer zaradi tržaških občinskih volitev. Generalni štab pri »Edinosti« že pridno študira karte, ali vse to ne bo »Edinosti« veliko pomagalo, ker razne okolščine in dejstva pravijo, da so šanse precej slabe. Zadnje volitve v zavarovalnico proti nezgodam so prinesle »Edinosti« razočaranje. Čeprav so skušali vse klerikalce, libcralce in Nemce spraviti v en lonec proti socialistom in ako se je tudi naš stari narodni bojevnik, za slovenske pravice osiveli advokat g. dr. Slavlk trudil kakor vedno v potu svojega obraza, da 1/i podrepniki zmagali, in kljub strupenim napadom tetke na socialiste, so rdečkarji vendar sijajno zmagali in ravno tako sijajno je tista mešana od »Edinosti« priporočana ter vsilje-vana godla propadla. Jež. wane šišenske .Vzajemnosti", ki so zaostali s svojimi prispevki, opozarjamo na pravila zveze, ki določajo za trrmescčno zaostalost v prispevkih izkijučenje. Prosimo jih torej, da kolikor možno hitro odračunajo zaostale prispevke, pri blagajniku podružnice, ki sprejema vsako nedeljo od 11.—12. v sobi železnjčarske strokovne podružnice v Spodnji Šiški nad prodajalno Kons. društva Sprejema jih pa tudi namestnikov blagajnik poslovodja v drodajalni kons. društva v Sp. Šiški. Priprave za otvvorllev knjižnice šišenske podružnice so že v teku in ako ne bo zaprek, se otvori tekom prvega četrtletja prihodnjega leta. To v vednost vsem članicam in članom. Prosimo pa potrpljenja! Zadnje vesti . SKUPEN MINISTRSKI SVET. Dunaj, 3. januarja. Za jutri je sklican na Dunaj skupen ministrski svet. Dočirn oficiozna poročila trdijo, da se bo skupna ministrska konferenca pečala izključno le s tekočimi zadevami in da ne bo načela vojaških in proračunskih vprašanj, govore druge vesti, da pride na kon-ferencl v razgovor tudi vprašanje, ako bo treba za vojaške svrSie novih Izrednih vojaških kreditov. Tudi ni izključeno, da mornariška uprava »z ozirom na vnanji položaj ponovi svojo zahtevo, da se bojne ladje razreda »Monarh« pred letom 1915 predelajo v drednote. Hirlap« ka kou-izrednih narasle ašanjem ivami in a pro- Budimpešta, 3. januarja. »Magyar trdi, da se bo jutrišnia skupna ministrs ferenca na Dunaju pečala s pokritjem potrebščin, ki ko v poslednjih mesecih na več sto miljonov kron. Nadalje z vpr trgovinskih pogodb z balkanskimi drž; končno z »izpopolnitvijo« mornar grama. Trst. — Predavanje v »Ljudskem odru«. Danes ob pol 9. zvečer predava v zeleni dvorani »Delavskega doma« ul. Madonnina 15, profesor dr. Merhar o predmetu: Hrana, pijača, dom in šega naših pradedov. O tem se bo vršil cel ciklus predavanj. Nocoj je prvo. jutri zvečer bo pa drugo predavanje. Potrebno je, da se udeleže sodrugi vseh predavanj. Potrebno je pa tudi, da izkažejo sodrugi z ninogobrojnim obiskom hvaležnost gospodu dr. Merharju, ki gre tako rad na roko izobraževalnemu delu našega »Ljudskega odra«. — Prvi slovenski socialistični ples. Vsem sodrugom naznanjamo, da priredi letos naš »Ljudski oder« prvi slovenski socialistični ples v soboto 1. februarja 1913. Ples se bo vršil v bogato okrašeni veliki dvorani »Delavskega ‘doma«. Kakor plesna dvorana tako bodo bogato odičeni vsi zabavni prostori. Zelena dvorana bo izpremenjena v restavrant. Pri plesu bo sedeloval izbran orkester. Vstopnina k plesu 1 krona za osebo. Letos bomo torej imeli v Trstu prvi veliki slovenski socialistični ples, katerega čisti dobiček je namenjen izobraže valnim svrham. Gotovi smo. da bo tudi ta naša velika prireditev uspela najsijajnejše. Da se to zgodi, opozarjamo sodruge že sedaj. Vstopnice so že na prodaj pri sodrugu Vavpotiču v »Delavskem domu« in pri posameznih zaupnikih. — Silvestrov večer, ki ga je priredil pev skl zbor »Ljudskega odra« dne 31. decembra v 'dvorani Tersicore, v ulici Chiozza, je uspel naj sijajnejše. Obisk je bil bogat in lepo so bile izvedene vse toCKe programa, ko puimjm voru sodruga dr. Ferfolje so uprizorili povci lepo živo sliko. Veselici je sledil ples, ki je trajal živaffno do ranega dne. — Pouk v Italijanščini bo jutri v soboto 4. t. m. v »Ljudskem odru«. Sodruge prosimo, (la se udeleže vsi, ki so se vpisali. — Neumna hujskarija. Ker nimajo nobenih boljših opravkov in ker hočejo na vsak način hujskati delavce proti delavcem, so sklicali opi-čarji tržaške N. D. O. pretečeno nedeljo shod zoper regnikole (italijanske podanike). Namen je zloben kakor neumen. Zato si mislimo, da ni Ireba o niem več govoriti. Le to je žalostno, da Be nahajajo še delavci, ki hodijo poslušat take oslarije in ki ne znajo povedati voditeljem, da 'delavskih interesov ne brani tisti, kdor hujska flelavca proti delavcu. Raje naj protestirajo proti onim slovenskim podjetnikom, ki ravnajo z slovenskimi delavci hujše kakor s sužnji. Ali pa naj protestirajo proti onim bankam, ki pu ščajo slovenske uradnike na cedilu, pa se poslužujejo le čeških, slovenskega jezika neveščih uradnikov, ki so pa dobro poučeni v italijanščini in nemščini. Ali pa naj protestirajo proti onim bogatim rodoljubom, ki zahajajo v Italijo po krumirje z enako mirno vestjo, kakor le hodila po krumirje N. D. O. na Kranjsko. Vestnik organizacij. Strokovna organizacija krojačev naznanja svojim Elanom, da se prikrojevalni pouk začne v četrtek dne 2. januarja 1913 ob 8. zvečer v društveni sobi, Selenburgova ulica St. 6, II. Poljunska podružnica »Vzajemnosti*1 v Ljubljani Ima v nedeljo dne 5. ianuarja ob 10. dopoldne sestanek članov pri Bončarju, Poljanska cesta 23. Seja glavnega odbora „Vzajemnostl“ v Ljubljani bo v petek točno ob 8. zvečer v zvezlnl pisarni. Odborniki In nadzorniki naj pridejo točno in polnoštevilno. Šentjakobska podružnica „Vzajemnosti“ v Ljubljani vabi na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo 12. t. m. pb 2. popoldne v zvezini pisarni, Šelenburgova ulica 6/II. Sodrugi, ki so s svojimi prispevki v zastanku se prosijo, da jih do tega časa poravnajo. Vabi se tudi na pristop k podružnici, kar se lahko zgodi pri sodr. Kocmurju. Odbor moščanske podružnice „Vzajemnosti“ ima 0anes v petek ob 8. zvečer nujnu sejo v društveni sobi v gostilni pri „Dimu“. Odborniki so vabljeni na točno udeležbo. Odbornicam ženskega odseka ..Vzajemnosti". Za danes naznanjena seja izostane, ker ima ob isti uri centralni odbor ..Vzajemnosti" sejo. Odbor ženskega odseka pa ima v soboto 4. t. m. ob 8. zvečer sejo v društvenih prostorih. Ljubljana. ,.Vzajemnost" je naročila brošuro sodruga p. Baura ..Razredni ali narodnostni boj?" in sc dobi pri knjižničarju po 6 vin. izvod. Ljubljana. Opozarjamo na IX. veliko mednarodno maškarado, ki bo v soboto dne 18. januarja 1913 v veliki dvorani ..Nnrodnega doma". Jesenice. ..Družinski koledar" je dospel in se dobi pri jHjdr. Stefanu V/ei m. MINISTRSKA KRIZA NA OGRSKEM. Budimpešta, 3. januarja. Spodobni elementi odklanjajo vsako sodelovanje s kompanijo Lukacs-Tisza in ministrskemu predsedniku se doslej ni še posrečilo, dobiti naslednika za od-stopivšim justičnim ministrom Szeke!yjein. Podpredsednik najvišjega sodišča Bela Vav-rik je odklonil vstop v kabinet. Sedaj se kot kandidatje za pravosodni portfelj imenujejo bivši drž. tajnik Eerencz Nagy, nadalje drž. tajnik v naučnem ministrstvu prof. Balogh in senatni predsednik najvišjega sodišča Grecsak. Jutri pred skupno konferenco bo Ltikacs sprejet od cesarja na avdijenco, da predloži vladarju predloge za imenovanje justičnega ministra. IZSTOPI IZ VLADNE STRANKE. Budimpešta, 3. januarja. Iz vladne stranke je izstopil poslanec Ziga Varady. DVOBOJ TISZA-KAROLYI. Budimpešta, 2. januarja. Danes popoldne se je vršil dvoboj med grofom Tiszo in grofom Mihaelom Karolvjem, v katerem je bi! poslednji ranjen na desni rami. Vzrok duela je ta, da KaroIyi Tiszi v narodnem kazinu ostentativno ni dal roke, ki mu jo je leta ponudil. ZNAMENJE MIZERIJE. Budimpešta, 2. januarja. Precejšen vtis je napravilo dejstvo, da je veliki trgovski pJes, katerega je vsako leto obiskaval cesar ali pa njegov namestnik, letos zaradi slabih kupčij opuščen. UKRADENE PUŠKE. Dunaj. 2. januarja. Iz Lvova poročajo, da je bilo tam in v Novem Saczu ukradenih po dvanajst pusu orodniešolskih telovadnic, kjer so jih imeli od vojaških oblasti za pouk v streljanju. Prej se je že taka tatvina lžvfStra na Dunaju. Policija še ni prišla na sled skrivnostnim tatovom. ALBANSKO VPRAŠANJE. Avstrija In Italija. Dunaj, 2. januarja. Z ozirom na vesti, da se londonska konferenca poslanikov ne more baviti z vprašanjem albanskih meja, dokler se o tem ne sporazumeta Avstrija in Italija, pravijo v krogih, ki imajo stike z zunanjim ministrstvom, da ni treba med Avstrijo in Italijo nobenih pogajanj, ker je med vsemi državami trozveze že od začetka(?) popoln sporazum glede na vsa(?) balkanska vprašanja, torej tudi glede na meje Albanije. Avstrija in Rusija. London, 2. januarja. Konferenca poslanikov se kljub vsem demantijem za sedaj ne bo pečala z vprašanjem, kakšne meje naj dobi Albanija. Med Rusijo in Avstrijo se vodijo direktni razgovori o tem vprašanju. Konferenca poslanikov počaka na rezultat tega pogajanja. Dunaj, 3. januarja. Na kompetentnih mestih izjavljajo, da so vesti, ki trde, da se vodijo med Dunajem in Peterburgom pogajanja zastran albanskih meja, neosnovane kombinacije. Benetke, 3. januarja. »Gazzeta di Vene-zia« poroča, da se italijanske čete odpošljejo v Albanijo v tem slučaju in sicer sporazumno z Avstrijo, ako bi Srbi ne hoteli prostovoljno zapustiti albanskega ozemlja. TURŠKI PREDLOGI NA MIROVNI KONFERENCI. London, 3. januarja. Na seji mirovne konference, ki je bila na novega leta dan in kateri je predsedoval Venizelos, so predložili turški delegatje pismene pogoje Turčije, ker so bolgarski delegatje na zadnji seji izjavili, da ne razpravljajo o ustnih propozicijah. Ko so turški pooblaščenci predložili pogoje, so odšli delegatje balkanske zveze na posvetovanje. Uspeli posvetovanja so formulirali takole: 1. Jemljemo na znanje odstop ozemlja za-padno od odrinskega vilajeta s pridržkom, da s tem ne mislimo le na dejansko osvojeno ozemlje, temveč tudi oni prostori, katerih okupacija še ni znana. 2. Glede Albanije vztrajamo na prvotni izjavi. da odloči o tej točki sporazumen nastop med in velevlastmi. 3. Turški predlog glede Odrina je Iz formalnih vzrokov nesprejemljiv, ker se hočejo Turki o Odrinu pogajati le z Bolgari, med tem ko so naša posvetovanja korporativna, a tudi iz materialnih vzrokov, ker vztrajamo odločno na odstopu vsega odrinskega vilajeta. 4. in 5. predlog sta nesprejemljiva. Vztrajamo na tem, da odstopi Turčija vse egejske otoke in da se odpove vsem pravicam do Krete Po tej izjavi zavezniških delegatov se je razvila debata, katere uspeh je bil precejšnjo odnehanje obeh nasprotniškili stališč. Glede prve točke so odnehali Turki. Turčija odstopi torej zaveznikom vse ozemlje zapadno od odranskega vilajeta, torej tudi Skader in Janino. Dlede Albanije sta se zedinili obe stranki in prepuščati velevlastim nadaljno pogajanje o Albaniji. Glede Odrina so izjavili Turki, da so pripravljeni pogajati se z visemi zavezniki. Nato so zahtevali balkanski pooblaščenci od Turkov jasno izjavo glede novih mej. Turki so izjavili nato. da bodo predložili mejno črto kot odgovor na pogoje balkanskih zaveznikov glede mej. Glede Krete so izjavili Turki, da so jo dali zaščitnim velevlastim takorekoč kot depot in da se moraio zato pogajati z velevlastmi. Venizelos je nato dejal: Zakaj na ne? Ali to Vas prav nič ne ovira, da izročite pravice, ki jih imate do Krete, zaveznikom. Danev je predlagal Turkom naj se istočasno obrnejo do ve-levelasti. Končno so se zedinili v toliko, da hočejo določiti stališče, ki bo pravično tako Turkom kakor zaveznikom. O egejskih otokih se ni dosegel sporazum. Turki so vztajali na stališču, da pripadajo egejski otoki azijski, a ne evropski Turčiji. Konferenca je bila nato odgodena na petep ali soboto. Z MIROVNE KONFERENCE. London, 2. januarja. Reuterjeva agentura javlja: Včerajšnjo sejo mirovne konference je karakterizirala miroljubnost otomanskih pooblaščencev. Glede nav prašanje egejskih otokov so izjavili, da je Turčija pripravljena na pogajanje z velesilami. Na vprašanje balkanskih pooblaščencev, kaj da nameravajo s tem, so Turki odgovorili, da se to tiče reform, ki bi se imele vpeljati na otokih. Ta izjava je napravila pri balkanskih delegatih vitsk, da bi imele te takozvane reforme obsegati nekakšno avtonomijo, ki bi se dovolila otokom. Kljub temu se misli, da ni izključen kompromis na ta način, da se nekateri otoki odstopijo Grški, drugi pa da bi ostali turška posest. V krogih balkanskih pooblaščencev izražajo zadovoljstvo z včerajšnjimi uspehi. ZA OTOKE IN ODRIN. Pariz, 2. januarja. »Matin« ima iz Londona poročilo o vtisih, ki so jih dobili nekateri pooblaščenci od včerajnšje mirovne seje. Dr. Danev je dejal: Vsekakor pomeni uspeh te seje nekakšen napredek. Ali to ni vse, kar hočemo. Zahtevali smo, da naj Turki pred-lože načrt geografičnega in političnega zemljevida Tracije. Videli bomo, kaj nam predlože. Na vsak način je Odrin naš in bo v kratkih dneh naš tudi z vojaškega stališča. Venizelos je pravil: Storjen je velik korak naprej. Turčija je pokazala, da res želi miru. Ne verjamem, da bo težko doseči sporazum zaradi Krete, ki je danes naš teritorij. Kar se tiče otokov s popolnoma grškim prebivalstvom, jih bomo vse okupirali, izvzemši one, ki so v italijanskih rokah, in pridržali jih bomo za vsako ceno. Velesile ne bodo mogle videti nobene težave v tem, če bomo imeli na morju ji-.ojo c Turčija Kaj nima Turčiia na suhem me ja z Bolgarsko? Sicer pa vedo velesile, da se mora balkansko vprašanje rešiti enkrat za vselej. Če bi otoki ostali turški, ne tajimo, da jih poskusimo ob drugi priliki vzeti. Novakovič je izjavil: Današnji sklepi sankcionirajo srbske zmage. Turčija odstopa Ma-cedonijo zaveznikom; to pomeni da bo Srbija imela tisto ozemlje, do katerega ima pravico. Očitno bomo imeli to, kar zahtevamo. Glede na to. kar se ima še dobiti od Turčije, pa ostanejo zavezniki trdno združeni. Rešid paša je dejal: Žalosten je današnji dan. Odstopili smo velikansko ozemlje; odstopili smo ga, ker smo bili premagani in ker je Turčija danes osamljena v Evropi. Prijateljstvo in simpatije, ki smo jih ob drugih prilikah uživali, se nam ne kažejo več. Odstopili smo Makedonijo, ker nas je vodil duh popustljivosti in živa želja, da se izognemo nadaljevanju vojne. Ali v dveh vprašanjih ne popustimo nikdar, nikdar: Vprašanju Odrina in egejskih otokov. MIR ODVISEN OD AVSTRIJE? Pariz, 2. januarja. RazmotrivajoČ položaj pravi »Matin« v posebnem poročilu iz Londona: »Balkanski mir je sedaj zagotovljen. Evropski mir je odvisen samo od Avstro-Ogrske. Ali se more misliti le za hip, da bo skaljen? Znano je, da Nemčija živahno želi, da se položaj ne bi ugrozil, in da je poslala glas razumnosti in previdnosti tudi na Dunaj, dasi doslej še ni bila uslišana. Ali bo jutri poslušala Avstro-Ogrsko. vedoča, da ni treba več posredovati med Turčijo in zavezniki in da ni več mogoče izpremeniti tega, kar se je zgodilo?« BOJI OKOLO SKADRA. Carigrad, 2. januarja. Tukajšnji listi poročajo o jiovem uspehu turških čet pred Ska-drom. Črnogorci so se baje morali umekniti z velikimi izgubami in popustili so dva topa. Turki so vjeli 200 črnogorskih vojakov. Turki imajo tri mrtve in 45 ranjencev. SRBSKO-ITALIJANSKI KONFLIKT. Belgrad, 2. januarja. (Posebno poročilo.) Vse zunanje časopisje je bilo zadnje dni polno vesti o srbsko-italijanskem konfliktu v Draču, kar je moralo napraviti vtisk, kakor da se je (tam dogodil zločin proti mednarodnemu pravu. Tukaj ne verjamejo, da so prišla tista pretirana poročila iz italijanskega uradnega vira, zakai razmerie med Italiio in Srbiip ie uodoI- noma prijateljsko. Najbrže gre za tisti vir, iz katerega izhajajo že cele tedne razburjajoče in hujskajoče vesti. Nekaterim ljudem mora biti zelo mučno, da ni prišlo zaradi balkanskih dogokdov do splošne evropske vojne. Inter-meco v Draču je prav majhnega pomena. Srbska vlada je izdala ukaz, da se dogodek preišče. in nikakor ni dvomiti o tem, da se reši afera brez vsakih sitnosti. Toliko je že zdaj gotovo, da gre v skrajnem slučaju za kakšno nesporazumljenje, ki ob najboljši volji lahko nastane v takih abnormalnih časih. Ko so Srbi zasedli Drač, je bila vsekakor dolžnost lučnega kapitana skrbeti za vojaški red y; luki. Kolikor je doslej znano, ni mogel izvedeti, kakšen namen ima »Caprera« v luki. Da bi bil hotel srbski poveljnik preprečiti legalno občevanje ladje z italijanskim konzulatom, je absurdno. Zato so tudi vse konsekvence, ki se iz tega izvajajo, nezmiselne. PROVIANTIRANJE ODRINA. Sofija, 3. januarja. Vlada oznanja vesti, da so Turki dobili dovoljenje za proviantiranje odrinskega prebivalstva in posadke, za neresnične. Bolgarska vlada je le ugodila prošnji Na-zim paše, da se smejo doposlati v Odrin zdravila in zdravniško orodje. V sredo so bila v bolgarskem vagonu in pod nadzorstvom bolgarskega zdravnika transportirana zdravila v Odrin. MASAKRI. Carigrad, 2. januarja. Člani senata so poslali vsem ministrskim predsednikom, vsem zunanjim ministrom in predsednikom vseh zbornic spomenico, v kateri prosijo, da se napravi konec masakriranju mohamedancev v krajih, ki so jih okupirali balkanski zavezniki. Obenem prosijo pomoči za onih 150.000 mo-hamedancev, ki so morali vsled vojne zapustiti svoja domovanja in so zdaj v največji bedi. SEŽIGANJE MRLIČEV NA BAVARSKEM. Monakovo, 2. januarja. Ministrstvo za notranje zadeve je izreklo, da je sežiganje mrličev na Bavarskem zakonito dovoljeno ter je izdalo potrebne odredbe. (Celo bavarskim klerikalcem se to torej ne zdi greh. Kaj poreko naši nadkatoličani?) RUSKI VOHUNI. Lvov, 3. januarja. V tukajšnjem zaporu ic 42 ruskih vohunov. Še v teku tega meseca se bo začela proti njim obravnava. Vsi aretiranci so člani treh velikih vohunskih organizacij. KRIZA V ŠPANSKI KONSERVATIVNI STRANKI. Madrid, 2. januarja. Konservativna stranka se razpada. Njen vodja Maura je odložil svoj poslaniški mandat. Njegovemu primeru je sledilo mnogo drugih članov stranke. Madrid, 2. januarja. Ministrski predsednik grof Romanones pravi, da mu povzroča Mau-rova demisija več žalosti kakor veselja. Ministri, ki pripadajo napredni stranki, so se posvetovali o taktiki katero naj bi zasledovali vpričo Maurovega vi>rašania. Misli se. da konservativna stranka ne bo hotela nositi odgovornosti za posledice, ki bi jih povzročil skupen odstop, in da se bo reorganizirala pod vodstvom poslanca Bassa. Tudi ministrski svet se je pečal z Maurovim odstopom. Madrid, 2. januarja. V zbornici je predsednik objavil pismo Maure, s katerim je naznanil svoj odstop in naznanil, da je še nekoliko poslancev, med njimi De la Cerva, odložilo mandate. Mislijo, da bo 92 poslancev sledilo Mau-rovemu primeru, med njimi več takih, ki imajo absolutno zanesljive okraje. Madrid, 2. januarja. Razpad konservativne stranke je napravil v političnih krogih velikanski vtis. Govori se pa, da se bo stranka organizirala v dveh ločenih skupinah; reakcion^-dU se bodo zbrali pod vodstvom De la Cerve, liberalnejši elementi, med katerimi so vsi bivši ministri. pa ustanove posebno stranko. Madrid, 3. januarja. Vseh 95 konservativnih poslancev je odložilo svoje mandate. Ministrski svet se je zbral popoldne na posvetovanje, da zavzame stališče o položaju, ki so ga povzročili konservativci. Ministrski predsednik je šel pozno ponoči h kralju. Kralj je bil zelo razburjen zaradi Maurovega postopanja. Danes bodo imeli konservativci strankino konferenco. Kabinet upa. da bo dosegel kompromis s kanservativci. Med odstopivšimi poslanci je tudi Marnov sin. Konservativni podpredsednik zbornice in tajniki zbornice so tudi odložili svoje mandate. Tudi več senatorjev je sledilo zgledu konservativnih poslancev. Madrid, 3. januarja. Ministrski predsednik grof Romanones je imel daljše posvetovanje z Mauro. Vest, da je bil Maura poklican v kraljevo palačo, je neresnična. REFORMNI NAČRTI ZA ARMENIJO. Carigrad. 3. januarja. Francoski poslanik je šel po naročilu Poincardrejevem k armenskemu patriarhu, da mu ta poroča o vseh reformnih načrti, ki jih je doslej predložila ])orta za Armenijo. Istočasno je sporočil turški poslanik v Parizu, Rifaat paša, da je Poincare priporočal izvedbo reform v Siriji in Mezo-potaniji. Minister za notranej zadeve je včeraj izjavi! sirskemu odposlanstvu, da ministrski svet študira tozadevne reformne načrte. Novice. * 43 let po ječah In zaporih.. Pred sodiščem v Trierju se je te dni zagovarjal 75Letni starček zaradi tatvine. Polovico svojega življenja, 43 let, je prebil ta mož po ječah in kaznilnicah. Ko je bil 18 let star, je bil prvič obsojen; kazen naj bi ga bila poboljšala, a bila je le prvi korak na potu zločinstva. Ker, ko je odsedel 1. 1855 prvo kazen, je romal iz ječe v zapor in to se je ponavljalo do lanskega leta, ko je bil kot 751eten starček izpuščen iz kaznilnice. Za zadnjo tat- OTROŠKA MOM Splošna priljublenost preizkušenega : Franckovega : kavi-nega pridatka* pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi. s kavnim mlinčkom. FRANCOSKO ŽGANJE „DIANA - z Mentolom je najboljše domače sredstvo. — Dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela Piecoli in pri gosp.: Franc Babič, Berjak & Šober, Viktor Cantoni, B. Cvančara, L. Cešnovar, Marija Jemec, Ivan Jelačin, A Jerše. Anton Kanc, L. Kotnik (Šiška), J. Krivic, Anton Krisper, Leskovic & Meden, Antonija Mehle, Tomaž Mencinger, Josip Mihelič, J. Oblak, J. Perdan, V. Petričiča nasl. J. Samec, Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl, A. Stacul, A. Sušnik, A. Šarabon, F. Sark, M. Spreitzer, Franc Terdina, J. Vodnik (Šiška) pr, Berta Ševar, M Krč-Gašperlin, „Konsumnem društvu" za Ljubljano in okolico. vino je predlagal državni pravdnik štiri leta. Nato jo dejal starček: »Tega že ne bom preživel«. Sodišče ga je obsodilo na poldrugo letni zapor. Starček ne bo najbrže te kazni prestal, in ec jo prestane, bo skoro gotovo zopet kmalu pred sodniki. Življenjski tek tega moža je jasen dokaz, tla je naše pravo bankrotno, ker sili zlo-vedno k novim zločinom, namesto, da bi ga privedlo na pot poboljšanja. Zločinec, enkrat samkrat kaznovan, ne dobi nikier več dela in prisiljen je, če hoče živeti, da učinja nove zločine. * Zemlja *e podreza ob črnomorski obali. Iz Odese poročajo, da se je v okolici spremenilo obrežje 3 milje na dolgo tako, da je ni več spoznati, Zemlja se je on dot pogreznila in morje je poplavilo pogreznjene kraje. Na drugih mestih pa so nastali novi otoki. Čez dvajset krajev med Langelonom in Ostrado trpi ogromno škodo. Zemlja sc je pogreznila za 35 do 50 metrov. Samo oškodovano ozemlje je vredno več rniljonov rubljev. * Viharji v Atlantskem morju. V Atlantskem morju so razsajali v zadnjih dneh silni viharji. In parniki so dospeli z velikanskimi zamudami, več al: mani poškodovani, v razna pristanišča.. Tako pogrešajo samo v Londonu 1U velikih tovornih parnikov, ki bi že davno morali priti. 1 i parniki vozijo blago vredno nad 2,000.000 funtov. Opravičen je sum, da so se parniki v strašnem viharju z moštvom vred potopili. > * Ljudsko štetje v Bosni in Hercegovini. Tekom poletja je izdala deželna vlada za Bosno in Hercegovino »Razvid ljudskega štetja ^ Bosni in Hercegovini od 10. oktobra 1910.« Rezultat je sledeči: Civilnega prebivalstva je 1,893.044 (1.568.092 leta 1895.) duš, od teh domačinov 1,783.453, avstrijskih podanikov 46.859, ogrskih 61.151 in drugih 6581. Kot materni jezik so navedli: 1,822.564 srbsko-hrva-Ški, 22.869 nemški. 10.975 poljski, 7886 španski, 7431 rusinski, 7045 Češki, 6443 ogrski, 5419 ciganski itd. Po veroizpovedi se razdele: 825.418 pravoslavnih; 612.137 mohamedancev, 422.197 katoličanov (med temi 434.061 rimskih in 8136 grških); 11.868 judov (med temi 8219 »španjol-cev), 6342 protestantov; 82 privržencev raznih veroizpovedi. * 17 hiš odplavljenih. Pri Odesi je morje preplavilo bregove in odneslo ozemlje, ki je merilo 500 oralov. Na tem ozemlju je stalo 17 hiš z vrtovi, ki so izginile pod valovi. Škoda znaša več rniljonov. * Koliko glasov so dobili avstrijski socialni demokratje pri zadnjih državnozborskih volitvah. Ravno pet četrtletij po državnozborskih volitvah 1. 1911 je izdal statistični urad na Dunaju poročilo o teh volitvah. Po tej statistiki so dobili: nemški socialisti 541.003 glasov (1. 1907 pa 513.219), češki separatisti 357.234 (I. 1907 pa 400.339), češki centralisti 19.374, poljski socialisti 64.569 (I. 1907 pa 65.057), italijanski socialisti 23.068 (1. 1907 pa 19.918), rusinski socialisti 21.618 (I. 1907 pa 27.978), slovenski socialisti 15.914 (1. 1907 pa 13.189, napredovali smo torej za 2725 glasov), hrvaški socialisti 329 (1. 1907 pa 139) in rumunski nobenega, a 1. 1907 so dobili 823 glasov. ^Zdravnice za poštne uslužbenke. V Hamburgu je nastavilo poštno ravnateljstvo za hamburške poštne uradnice zdravnico gospo dr. Rosenbaum-Philip. Tudi v Berlinu imajo poštne uradnice svoio zdravnico. * Koliko se zapile na Avstrijskem. Avstrijski državljani zapijejo v .enem letu 1700 miljo-nov kron! Na dan izdajo avstrijski pivci 5 mi- j ljonov kron. V resnici, grozne številke! 1 * Ženske kot porotniki. V Kanzasu v Severni Ameriki so dobile ženske pred kratkim pravico, da smejo biti porotniki. Pred nekaj dnevi je bila prva porotna obravnava, pri kateri so izrekle ženske obsodbo. In sicer je bil to slučaj, pri katerem se moški porotniki niso ttunrli zediniti. Ženske norotnice so začele po- , etovanie z molitviio. Šlo je za kos sveta. Ena od porotnic je po obravnavi izpovedala: »Bilo je tako. kakor bi vseh dvanajst naenkrat govorilo. Ali bile smo vendar pri posvetovanju silno resne. Tri dni. kolikor časa je trajala obravnava, nismo govorile o slnčaju niti besedice. Samo po sebi je umevno, da smo si imeli med posvetovanjem prav mno^o povedati. Sodnikove pouke 'mo pozno posbiMe in nekatere od nns so obširne pismene instrukcije,' ki nam jih je izročil sodnik, še v posvetovalnici večkrat nre-iitale.« V ameriških posvetovalnicah za porot-like imaio zelo velike plinvalnike, a porotnice o izjavile, da ne prestonijo nrej oraera oosve-tovalrii'’*’ preden ne odstranijo pliuvalnikov. * Okusne klobase. Pred nekaj dnevi ie zbolelo v Avgsbnrgu več otrok delavske družine, !co so pojedli klobase. Klobase je knoil delavec pri mesarili Storklu. Preiskava je dognala, da ie mesar delal klobase iz mesa crknienih živali in jih poceni prodajal ubogim delavskim družinam. * Cepljenje zoper tifuz. Zdravniki so že dolgo časa poizkušali obvarovati človeštvo pred tifuzom s cepljenjem. Uspehi so nad vse pričakovanje izvrstni. Pri alžirskih četaii so ccpili moštvo ene kompanije. Moštva druge kompanije, ki je izvrševalo prav tako delo kakor prva konipanija, niso cepili. Izmed vojakov prve kompanije ni nihče oboki za tifuzom, pri drugi kompaniji jih je zbolelo večje število. V Avinjonu, kjer je med vojaštvom grozno razsajal tifuz, so pred izbruhom bolezni in še vmes cepili 1366 vojakov; niti eden od teh ni obolel. Od 687 vojakov, ki jih niso cepili, je obolelo 155 za tifuzom, od teh jih je umrlo 21. Najboljše je seveda cepljenje pred tifuzom, a tudi še v začetku bolezni je uspešno. Deseti dan po obolenju pa ne učinkuje več. * Potopljene ladje. V mesecu novembru 1912 se je po Lloydovih poročilih potopilo ladij, v vrednosti osem rniljonov frankov. V enajstih mesecih komaj pretečenega leta se je pa potopilo ladij v vrednosti 1600 rniljonov. 211 ladij je izgubljenih, od teh jih j.e 77 angleških. * Starostno zavarovanje. Iz Brna poročajo: 701etni Jakob Vihnat v Šardiču na Moravskem ni mogel dobiti stanovanja. Zato si je že pred več časom izkopal v griču jamo, kjer je pribival poleti in pozimi. V božičnih praznikih se je pa odtrgala velika plast zemlje in podsula Vihnata. Komenje ga je poškodovalo na hrbtu in niu zmečkalo obe nogi. Prepeljali so ga v bolnišnico. — To je na Avstrijskem starostno zavarovanje! * Brezmejno izkoriščanje. Državna komisija za obrtne obrate v Severni Ameriki je pregledovala tovarne za izdelovanje konzerv. Poročilo komisije pripoveduje o strahotnem izkoriščanju delavcev, žen in otrok. V veliki večini tovaren so našli otroke v najnežnejši dobi, da celo triletni otroci so delali od štirih zjutraj do noči. Rezali so fižol. Ko se je pričelo glavno delo, so se preselile cele družine v delavnice — oče, mati, otroci, vsi so garali. Komisija je dokazala. da je delala delavka v 1 tednu 117 in pol ur, dalje, da so šestletni otroci delali po 16 ur na dan. Državni nadzornik je opozoril konzervnega tovarnarja, da bi morala po predpisih imeti vsaka delavka sedež, a da ga v njegovi tovarni nima. Nato mu je odgovoril tovarnar: »Ah, čemu neki! Te ženske so kakor konji, nočejo sedeti.« * Vsa družina utonila. V Eimspoldu sta sc sankala petleten deček in triletna deklica, bratec in sestrica. Zavozila sta v potok. Mati je skočila za njima, da bi ju rešila, a je tudi utonila pred očmi svojega moža, ki je prihitel na pomoč. Skočil je za otroci in ženo, a tudi 011 je izginil v deroči vodi._______________________ Delavsko gibanje. — Generalna stavka hotelskih uslužbencev v Novem Jorku. Strokovna organizacija hotelskih natakarjev je proglasila takojšnjo generalno stavko vsčli hotelskih natakrjev in uslužbencev. = Stavka krojačev v Novem Jorku. 150 tisoč krojačev za moške obleke v Novem Jorku in okolici je pozvala organizacija, da prično s stavko. Stavka se bo najbrže razširila tudi še na druge stroke. Delavci zahtevajo minimalno mezdno tarifo, osemurni delavnik, delavnice, ki odgovarjajo zdravstvenim zahtevam, prepoved dela na domu in otroškega dela. = Iz tekstilne Industrije. »Narodni listi« poročajo, da je pet tekstilnih tvrdk v Horicah na Češkem sklenilo, da omeie delo po tovarnah, ker je izvoz slab. 2 do 3 dni v tednu bo delo po tovarnah počivalo. Vseh pet tovaren ima 4000 mehaničnih statev. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. „Zarja“ se prodaja v naslednjih cJužili kolodvor, na peronu Pirnat, Kolodvorska cesta. Zlioaneic, Kolodvorska cesta Blaž, Dunajska cesta. Sterkovie, DunaisKa cesta. Fuchs, Marije Tereziie costa Tivoli, na žel. prei. pri Nar. domu. Su bie, Miklošičeva cesta. Šenk, Kesijeva cesta K < n C, Sv. Petra cesta Treo, Kušar, Podboj, Biziak, Bahoričeva ulica. rJemŽCjar, Zelena lama. Svetek, Zaloška cesta. Sešark, Selenburgova ilta* Suh »rt o ir' \ Mon, Zeiena inrna 5 v Liubiiam po 8 vin, tobakffrnnru Dolenec, Prešernova ulica Pl C hi er. Kongresni trt;. UŠeniftnik- dovaja ulk*,». W isia k, Gospodska uiica. Klei^stein, Jurčičev trg. Stiene, Valvazorjev trs. K »sir, Hilšerieva ulica. Sllš"iik. Rimska oestn K^anšek, T ržaška oesta. h Knes*, Kopitarjeva utica i!r, Stari trg. }< 11 1 i n, Hrei' Se v »■*> rf^rovski nasip. Držav rt» kolodvor K**ižai in Kotni' , Šiška } k«r, Glincc ezerš^k, Zaloška cesta Moderna veda in socializem === Napisal Enrico Ferri. Poslovenit M. J-č. To knjigo toplo priporočamo. Cena 1‘20 K. Dobi se v vseh knjigarnah in v založbi ,Zarje.‘ V Kij} Žepni | koledar za delavce sploh in prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množilna razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke y Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za „Zarjo\ — Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan : v lotu. :: Cena posameznim izvinom . i\, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi :: „Zarje* v Ljubljani po zaupnikih. ::