PMhffna pUggh« vg<*6VfWT Mariborski Cena 1 Din Lelo V. (XII.). štev. 185 Maribor, torek 18. avgusta 1931 » JUTRA rt Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 13. uri j j Račun pri poitnam č#k. mv. v Ljubljani it. 11.409 Vnlja masačno. prajeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din Si | Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceata št, 13 | Oglasi po tarifu Uredn. 2440 Uprava 3455 j og|M8 gprejama tudi oglasni oddblsk Jutri11 V Ljubljani, Praiamova ullea >t. 4 Maribor, 18. avgusta. V kolu proslav, ki so se vršile širom naše lepe Dravske banovine in pri katerih so tekmovala med seboj naša bela mesta s preprostimi vasicami, je zavzel s snočno bakljado in manifestacijskim zborom na Slomškovem trgu vidno, če tie eno prvih mest, tudi naš jugosloven-ski Maribor. Po deževnem popoldnevu, ^1 je prizadejal marsikateremu rodoljubnemu Mariborčanu težke skrbi, so se Proti večeru vendarle pretrgali oblaki in Pad mesto je legel lep, četudi nekoliko hladen večer. Že dolgo pred napovedano uro so vse ulice okoli Trga Svobode nenavadno oživele. Po Vrazovi, Gregorčičevi, Grajski, Krekovi in Razlagovi ulici so valovile množice naroda, proti prostranemu Jugoslovenskemu trgu pa so hiteli številni zastopniki narodnih in humanih društev, da se udeleže manifesta-cijske povorke, ki jo je vzorno organiziral Srezki odbor Narodne odbrane pod vodstvom g. profesorja Roberta Kende s Sodelovanjem neumornih odbornikov. Nekaj minut po osmi uri se je pričela povorka pomikati s čelom proti Vrazovi in Maistrovi ulici tez Zrinjskega trg in Kolodvorsko ulico ha Aleksandrovo cesto in od tam preko Vetrinjske, Jurčičeve in Gosposke ulice ha Glavni trg ter skozi Stolno ulico na Slomškov trg. Vse ulice, kjer se je povorka pomikala, so bile slavnostno okrajne. Številne trgovine so okusno opremile svoje izložbe, posebno slikovit je bil hogled na izložbo veletrgovine Turad. Na Ihinogih oknih so gorele tudi sveče in lu-Naravnost diven je bil pogled iz A ek-handrove ceste proti slavnostno razsvetljenemu mariborskemu Gradu in hotelu *Orel«, ki je žarel v stotini žarnic in plamtečih sveč. Po ulicah, kjer je korakala povorka med prepevanjem in vzk'i-ahjem kralju, Jugoslaviji, jugoslovenske-jha Mariboru ter njega branilcu generalu Majistru, se je nabrala desettisočglava množica, ki je veselo pozdravljala mani-‘estante. Celo povorke so tvorili naši vrli kolesji, med katerimi smo opazili obraze phanih mariborskih dirkačev. Kolono če-hi je tiho vozila preko slovesno razleti jenih ulic, so tvorili člani kolesarjih društev »Perun« z zastavo, »Po-?te'e« in »Edelweissa«. Za njimi je svirala f°račnice mariborska vojaška godba, za *ater0 je korakala strumna četa zelenostih finančnih stražnikov, nato pa so razvrstile čete simpatičnih skavtov in edila je mogočna kolona mariborskega £ ^niškega zbora s komandantom mesta vjikencralom Pavlovičem na čelu in šte-mimi častniškimi damami. Za aktivnim jmšhlni zborom so korakali rezervni in mariborski občinski svetniki z obi,ant°m dr. Juvanom ter predstavnki ,SS in državnih uradov. ie bila kolona moškega in žen-liirnih anstva številnih narodnih In kul-hiatu °rKanizacli, kot Jugoslovenske »e |n ’ Narodne odbrane, Strelske druži-Me/ .^enih Pevsk'h društev. sviranjem železničarske godbe Veličastne jubilejne manifestacije v Mariboru % Na tisoče ljudi je včeraj manifestiralo svojo ljubezen do kralja-jubilarja in Jugoslavije Bajni ognjemet na Piramidi »Drave« so se pomikale uniformirane čete Sokolov s tremi prapori pod vodstvom župnega staroste dr. Goriška. Sokolska mladina z župnim in mariborskim nara-ščajskim praporom je v zboru neprestano prepevala rodoljubne pesmi in vzklikala, polna oduševlienja in mladostne ljubezni, kralju, državi in jugoslovenskemu Mariboru. Krasen je bil tudi pogled na bataljon uniformiranih gasilcev s šlemi in plamtečimi bakljami, za katerimi so se razvrstile med sviranjem železničarske godbe trume neorganizirane mladine in narodnega občinstva, ki se je v gostih množicah valilo proti Slomškovemu trgu ki je bil bajno razsvetlen. Sredi prostranega trga je bil postavljen z državnimi zastavami okrašeni govorniški oder, prislonjen na zidove stolne cerkve. Pogled na Slomškov trg je bil veličasten. Na vseh oknih pošte, Mestne hranilnice, kazine, narodnega gledališča, stolne župnije, škofije in policije. Najsi je bil stik izvršen vzorno in sočasno od dveh strani, je preteklo precej časa, predno so se med brnenjem motorjev in vžiganjem jarkih žarometov ustavili številni avtomobili, ki so tvorili zaključek sprevoda. Pogled z govorniškega odra, okoli katerega so se zbrali številni prapori, po desettisočglavi množici, ki je zalila obširni trg, je bil veličasten. Med sviranjem številnih godb so orili klici kralju in Jugoslaviji, da so se tresli mogočni zidovi stolnice ter zbegano krožile nad morjem luči številne jate golobov, ki gnezdijo na stolnici. Po odigranju godb je zadonel preko trga zvonki glas trobente ter pozval tisoče naroda k molku in posluhu. V ospred-u govorniškega odra so se zbrali general Pavlovič, zastopnik okrožnega inšpektorja, g. dr. Poljanec, srezki načelnik dr. Hacin, podžupan dr. Lipold, državni prav dnik dr. Jančič, predsednik sreskega odbora Narodne odbrane, profesor Robert Kenda, starosta mariborske Sokolske žu-pe dr. Gorišek in predsednik obl. odbora Jadranske straže dr. Leskovar in dr"Ti dostojanstveniki. Mariborski župan dr. Juvan je najprej imenom občine pozdravil zbrani narod ter zastopnike vojske in čla ne številnih narodnih organizacij, nato pa dal v svojem govoru duška radosti, da je jugoslovensko čuteči Maribor razumel veličino dneva in pomen proslave desetletnice vladanja kralja Aleksandra. S tem dnem proslavlja jugoslovenski narod dan, ko je stopil na s slavo in zmagami ovenčani prestol Karadjordjevičev kralj Aleksander, ki nam ga Bog ohrani do skrajne meje človeške starosti. S proslavo kraljevskega jubileja je Maribor znova potrdil svojo zvestobo in brez' mejno vdanost ter ljubezen, ki jo goji do svojega vitežkega vladarja. Maribor vidi v kralju Aleksandru prvega in največjega sin,a jugoslovenskega naroda, ki bo tudi v bodoče zastavil vse svoje sile in velike zmožnosti samo za napredek in povzdlgo naroda in države. Težke so že bile ure, ki jih je moral preživeti naš kralj. Izka zal pa se je v vseh še tako težkih polo- žajih kot popolen mož ter vladar, kakršnih je le malo v človeški povestnici. On je bil, ki je na čelu slavne srbske vojske prinesel svobodo zasužnjenim bratom v zibelki srbstva — v naši junaški Južni Srbiji in on je bil, ki je tudi nam po tisočletju črnega rokovanja odkril soince svobode ter nas povedel na pot v lepšo in sijajnejšo bodočnost. Na nas Mariborčanih in vsemu jugoslovenskemu narodu pa je sedaj, da sledimo svojemu kralju kot en mož, da nas privede še do ciljev, ki jih je zastavil s svojimi zgodovinskimi ukrepi z dne 6. januarja in 3. oktobra. V znamenju tega poziva naj zaori do neba klic: Živel naš kralj Aleksander in njegov kraljevski dom! Orkan ovacij kralju in kraljevskemu domu se kar ni hotel poleči Vedno znova so kipeli proti nebu klici, prežeti oduševlienja in ljubezni do ljubljenega vladarja, dokler ni zavladala tišina, ko je zasvirala godba državno himno. Viharje navdušenja je izzval nato govor predsednika srezkega odbora Narodne Odbrane v Mariboru profesorja Roberta Kende, ki je z markantnimi besedami očrtal neznosni položaj našega naroda, ki je moral 11 stoletij z gnjevom v srcu in ledom v očeh pozdravljati vladarje tuje krvi in nam sovražne dinastije. Nas pa je doletela sreča, za katero so zastonj hrepeneli stotisoči najboljših sinov našega naroda, da lahko slavimo že prvo desetletnico vladanja svojega drugega narodnega vladarja, ki je vladar po naši volji in kri naše krvi. Po smrti velikega kralja Petra Osvoboditelja je bil genij jugoslovenskega naroda naklonil naši zemlji vladarja, ki je bil vreden sin svojega velikega očeta. Jugos'ovenski narod pojmi veličino dela in naporov svojega vladarja, ki je prvi med prvimi delavci za napredek naše države in kot viden znak tega pojmovanja so proslave v proslavo njegovega desetletnega vladarskega jubileja, ki so znova potrdile, da smo vsi, kar nas živi, od sten Triglava pa do šumečega Vardarja, en narod, prežet ljubezni do države in kralja, za katerim poidemo, kamorkoli nas bo povedel in kadarkoli bo želel. Po govoru profesorja Kende, ki so ga prekinjali manifestanti z neprestanimi o-dobravanji ter vzklikali kralju, so zapeli združeni pevski zbori mogočno pesem našega trpljenja in posledic suženjstva: Buči morje, ki je kipela proti nebu kot mogočen spomin na one, katerim še ni dano slaviti krafja svoje krvi, kakor je to nam, ki nam je bila leta 1918 sreča morda celo bolj naklonjena, kakor smo sami zaslužili... S tem je bii manifestacijski zbor zaključen. Desettisočglava množica se je jela razhajati v najlepšem redu in miru ter se valiti proti parku in ulicam, kjer je priredilo Mariborsko olepševalno društvo lepo uspeli ognjemet. Raketa za raketo so švigale kvišku ter vsipale bajno-barvne iskrice na hrib, ki je ponovno zažarel in zablestel, kakor da bi ga oblivali svetli solnčni žarki. Naravnost očarujoč pa je bil pogled, ko je končno na vrhu Piramide v morju lučic zablestel lik vladarja-jubilarja in je med šviganjem raket proti nebu u-tretni ogenj razsvetljeval ves hrib. Vlažno vreme in pa močan veter sta sicer zelo ovirala in otežkočevala manipuliranje pri raznih likih, vendar pa se je ognjemet posrečil kljub tem nepričakovanim zapre kam in se je občinstvo pozno v noč zadovoljno razšlo. Otvoritev drugega mostu v Zidanem mostu DAVI JE BIL ZIDANEM MOSTU SLOVESNO OTVORJEN IN BLAGOSLOV-LJEN DRUGI ŽELEZNIŠKI MOST. ZIDANI MOST, 18. avgusta. Davi se je vršila slovesna blagoslovitev drugega, takozvani triket izpopolnujočega železniškega mostu. Dočim so udeleženci iz Maribora prispeli že z jutranjim vlakom, je ob 10. dopoldne poseben vlak pripeljal goste iz Ljubljane. Po kratkem prigrizku v kolodvorski restavraciji so odšli udeleženci z železničarsko godbo na čelu takoj k novemu, slavnostno okrašenemu mostu. Pomočnik železniškega ravnatelja inž. Klodič je pozdravil najprej bana dr. Marušiča, železniškega ravnatelja dr. Borka, pomožnega škofa dr. Tomažiča iz Maribora, zagrebškega železniškega direktorja inž. Schnellerja in ostale dostojanstvenike, nakar je poudarjal veliki pomen novega mostu z gospodarskega in prometno tehničnega stališča, pri čemer je pripomnil, da se je za gradnjo mostu in drugih objektov uporabilo toliko ma-terijala, da bi sezal vlak, na katerega bi ga naložili, od Ljubljane do Celja. Pomožni škof dr. Tomažič je v svemu govoru razložil bistvo in pomen cerkvene blagoslovitve, nato pa ob asistenci treh duhovnikov blagoslovil novi rriost. Med govorom predsednika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Ivana Jelačina iz Ljubljane, je privozil v postajo mo-nakovski brzovlak. Na prošnjo inž. Klo-diča je stopil železniški ravnatelj dr. Borko k mostu in prerezal vrvico v državnih barvali, ki je simbolično zapirala prvemu vlaku pot. Med zvoki državne himne je oddrdral nato monakovski brzovlak kot prvi čez novi most. Kot drugi |e prišel potem na vrsto potniški vlak iz Zagreba, splitski vlak pa se je moral kot zadnji v trikotu obrniti. WASHINGTON, 18. avgusta. Vlada je izdala uradno poročilo, po katerem je obvestila jugoslovanski kabinet, da mora Jugoslavija, ako se- ne pridruži Hoovro-vemu moratoriju, tudi vnaprej, kakor do-sedaj, iz dohodkov nemških reparaciiskih plači! plačati svoje vojne dolgove Zedinjenim državam. »Racijonafklraffta vas4' NOVA KNJIGA DOMAČE PRODUKCIJE. — GOSPODARSKI PROBLEMI V OBLIKI ROMANA. — ZA IN PROTI RACIJONALIZACIJI. — KMET NIMA VEČ PRAVICE DO OBSTOJA. — REŠITEV V ZNAMENJU KOLEKTIVNOSTI. V današnjem burnem času, v dobi burnih konfliktov med individualističnimi in kolektivističnimi stremljenji, je iskanje novih smeri na vseh področjih aktualnejše kot kdaj poprej. Nešteti preroki vstajajo in kažejo na neurejeno svetovno gospodarsko življenje. nebroj abstraktnih krilatic pada z leve in desne, utopija triumfira, a svet noče pasti s tečajev . . . V kaos »sodobne« gospodarske literature je posijal topel žarek naše domače produkcije: Mariborska tiskarna je že pred meseci izdala v lastni založbi nemški gospodarski roman Georga Murthalerja (pseudonim!) »D a s r a t i o n a 1 i s i e r t e Dori«. Žal je knjiga ostala med Slovenci neopažena, dasi drastično ražkriva gospodarske razmere jugoslovanske vasi, kakršna bi mogla prav lahko biti v naši neposredni bližini. Posebnega pov-darka pa je potrebno dejstvo, da knjiga ne slika samo našega težavnega gospodarskega življenja, marveč skuša v obliki romana prodreti k jedru današnjih pojavov: propadanje kmetijstva, proletarizacija, beg z dežele, padanja cen itd. Da na konkretnem slučaju čitatelja nazorno presadi v novo gospodarsko življenje smotreno racionalizirane slavonske vasi, je stvari le v prid: racionalizacija utegne — kljub vsem nasprotnikom — uspeti tudi v naših prilikah. Sicer očitajo racijonalizaciji, da je ta iznajdba 20. stoletja postala nekaka manija modernih gospodarstvenikov in je zajela posebno mlajšo generacijo, ki hoče s silo uvesti v gospodarsko življenje nove ekonomske dogme. Novi »šlager« racijonalizacija je dosegla v Ameriki, Nemčiji, posebno pa v SSSR, da se je investiralo, organiziralo in fuzijoniralo vse vprek. Vse to ni zvišalo konzuma, kot so pričakovali, marveč neprimerno povečalo produktivnost, s tem pa je nastalo prezadolženje in brezposelnost. Vendar nas Murthaler tudi v omenjenih očitkih prepriča, da so — če se pojavljajo — znak prenagljenosti in nekritičnega duha. Odločno se zavzema za progresiven razvoj v okviru obstoječih zakonov: le z mirnim in počasnim preoblikovanjem današnjega^ gospodarskega življenja se da doseči miren prehod v neizogibni »soci-jalni svet*, kar je tudi nujna zahteva sodobne — poznokapitalistične epohe. Z'ostro obsodbo nedoslednega rdečega vzhoda pledira za kompromis med posedujočim razredom in maso, kar edino more nrivesti do ravnotežja v človeški družbi. Nekaj problemov, ki so v zvezi s kompromisnimi stremljenji, je predmet razgovorov Amerikanca Wood-grava in župnika slavonske vasi. Ta se po raznih ljubezenskih peripetijah ameriškega milijarderja končno razvije v veliko kolektivno zajednico in to potom smotrene racionalizacije. ki sijajno nadomesti način primitivnega kmetijstva. Dosledne misli o gospodarskih težavah privedejo čitatelja do krute a resnične ugotovitve, da kmet nima več pravice do obstoja! Večina zemlje je v rokah manjših posestnikov, ki jih načelo dedne delitve še vedno bolj reducira. Cene pridelkom padajo in ne zadostujejo več za kritje izdatkov. Kmet se muči od jutra do večera, kar vse ni v pravem razmerju z vrednostjo pridelkov. Kmet ne doseza več življenjskih standardov! Propast se bliža . . . Industrija se pa zna pred propastjo dobro zavarovati: karteli, koncerni in trusti so s fuzijami dosegli finančno moč, ki diktira cene in določa življen-ski standard delavca. Agrarno gospodarstvo se do tega še ni povspelo. Zato neskladnost med cenami agrarnih in industrijskih nro-izvodov! Rešitev kmetijstva je samo v komasaciji (združitvi) zemlje in v za-družnosti. Le s tem lahko vas racijo-naliziramo, z dislokacijo odvišnih ljudi pa reguliramo, kot se je to vzorno posrečilo pogatemu Američanu v slavonski vasi Namjesto . . . Idealni kolektivizem je zmagal na vsej črti. Knjiga vpliva z odličnim slogom sila prepričevalno na čitatelja, saj podaja precej popularno glavne misli na-cijonalne ekonomije, posega pa tudi v druge panoge, če prav temeljijo vsa pisateljeva izvajanja na medsebojnih odnosih v človeški družbi, vendar pisatelj družboslovje (socijclogijo) kot vedo zavrača, kar marsikoga osupne. Saj si je socijologija svoje stališče že ustalila celo v srednjih šolah! V ostalem pa pisatelj priznava zakonitosti razvoja, družabne epohe in faze. Kljub tej nedoslednosti bo knjiga dosegla svoj namen: zrele, misleče čitatelje bo približala našemu kmetijskemu problemu, ki spričo nepričakovanih težav postaja vedno bolj pereče. Postopoma uvedena racijonalizacija — po vzorih M. romana — v okvirju lastnih moči in denarnih sredstev pa nas brezdvomno lahko odv-ne od bližajoče katastrofe. Mariborski in dnevni drobiš Iz železniške službe. Za višjega kontrolorja in šefa prometne službe v Mariboru je imenovan gosp. AI sih po 700 prašičev in še več. Najin prihod, opisujeta misijonarja, je napravil na divjake silen vtis ter je zbu dil velikansko pozornost. Zenske in otro ci so takoj zbežali, dočim so stali moški, ki so istotako prvič videli bele obraze, nekaj časa nepremično in plaho, nakar so pričeli tuliti kakor divje zveri. Pridobiti s; spoštovanje in upoštevanje pri teh nevarnih divjakih, seveda nikakor ni lahka stvar. Eden od misijonarjev je imel k sreči umetno zobovje, kar je obema 'silno olajšalo delo. Domačini so iz gotove razdalje s strahom opazovali, kako je misijonar čisto mirno vzel zobovje iz ust in je potem zopet nataknil na če ljusti. Bili so trdno prepričani, da je človek, ki more storiti kaj takega, pravi čarovnik In da spadajo premakljivi zobje k njegovi »medicini«. med ljudožrci Pastorja Turner in Steward, ki sta se - Pravkar vrnila iz Hebridskih otokov, kjer ®ta vršila misijonarsko delo, sta objavi-'u te dni o ljudožrcih na otoku Malekuli *animiva poročila o divjih običajih teh ‘Judi, do katerih še ni prodrla kultura in j-ivllizacija. Oba misijonarja sta opazila, da vlada pri tamkajšnjih divjakih še vedli0 strašen običaj, da otroke žive pošljejo in cvete pri njih vrh tega tudi Se ljudožrstvo. Nezažcljene otroke zagrebejo v zemljo kar žive, ne da bi se 1 atere pri tem kaj žalostile ali se kesajo strašnega dejanja. Pri enem od plemen, nazvanem NambuS, sta našla du-^vnika pečena človeška stegna in dru- * dele človeških teles, spravljene kot nJ*Ve slaščice za velike svečanosti. Na .katerih otokih delujejo vulkani, ki bru-q P nePrestano Iz sebe pepel in lavo. IV, ® ^as' 50 popolnoma zasute z lavo. lubiT » nosijo obleko in drevesnega razUir.fi i lz *rave- Poročene ženske se Hm mn -j? i. neporočenih po tem, da katem "• f °^a srednja sprednja zoba, noS Ji Tn s kamni, ^edno se ' Fo ^tno operacijo lzvrše Kongres oceanskih letalcev. Število oceanskih letalcev je polago ma že tako narastlo, da je bila sprožena ideja, da naj se skliče kongres vseh plotov in pilotinj, ki so preleteli Atlantsko ali Veliko morje. Kongres naj hi se vršil prihodnjo spomlad v Pinu, itiiciiativ.* pa je izšla od ameriškega komiteja za zra-koplovbo. Knez Bibesco, predsednik rned narodne zrakoplovnj zveze, predlaga, da naj se ustanovi mednarodno veljavni zračni vizum, da ne bi piloti, ki gred' na dolge proge, imeli težkoč s potnim listi Glavni namen kongresa pa bo, da se udeleženci porazgovore o tehniških iz' ' ljali in novih poletih. 650 kilometrov na uro. V Calshotu preiskušajo dve novi vodni letali, ki sta remek-delo angleške letalske industrije.,Izdelani ste po vzorcu letal Supermarine ter bo ž njima nastopila angleška ekipa v tekmi za Schneiderjev pokal. Strokovnjaki napovedujejo, da boste dosegli letali brzino do 400 milj na uro, to je okoli 650 kilometrov. Oporoka na gramofonski plošči Major Krištof Stone, ki slovi kot stro-ovnjak za izdelovanje gramofonov, je sestavi!, oziroma bolje rečeno, izgovoril svojo oporok na gramofonsko pioščo. Oporoko sta potrdila kot priči s svojim glasom tudi dva nijegova prijatelja. V angleških pravniških krogih se je razvila živahna debata, da-li bo sodišče priznalo to svojevrstno oporoko. Po mnenju večine juristov je oporoka samo ve-javna, če je pisana. Proti temu mnenju pa nastopajo zopet drugi, ki pravijo, da ni v zakonu jasno rečeno, da bi morala biti oporoka napisana. Pri tem se spominjajo slučaja, ko je sodišče priznalo oporoko, ki je biia izrečena v zvočnem filmu. Neki bogat trgovec se je namreč spomnil tega svojevrstnega načina oporoke in se dal slikati z oporoko v roki in v svitu reflektorjev. Ko je umrl, so povabili vse njegove dediče k družinski kino-pred-stavi, na kateri je pokojni še enkrat nastopil, se globoko priklonil vsem ter pričel s čitanjem oporoke. Ob tej priiiki si je dovolil tudi to, da je o vsakem dediču povedal vse, kar je mislil za časa življenja o njem, ter mu dal končno koš lepih nasvetov za bodočnost, potem ko mu je povedal, koliko mu je zapustil. Zanemarjena grobnica Goetheja in Schillerja V nekaj mesecih bo Nemčija slovesno proslavila stoletnico smrti svojega rajvečjega pesnika Goetheja. Tembolj preseneti zato vsakega obiskovalca Wei-marja, ko vidi, v kako zanemarjenem sta niju je knežja grobnica, v kateri počivata Goethe in Schiller. 2e svitla barva, s katero je bila prepleskana pokopališka kapelica, priča o slabem okrasu. Pogled na notranjost grobnice pa nudi vse prej koJ lepo sliko. Krsti obeh pesnikov ste pokriti z zaprašenimi in ovenelimi venci, ki leže vsevprek. Krsto Ernsta Avgusta, je bila poprej med krstama obeh pesnikov, so položili sedaj poleg krste njegove žene, velike vojvodinje Luize.V kotu grobnice so postavljene krste sorodnikov velikega vojvode v velikem n»-redu. Tudi pokopališče samo je silno zanemarjeno. Grazer Atletlkklub v Mariboru. Avstrijski amaterski nogometni prvak Grazer A. K. gostuje’v nedeljo dne 23. tm. v Mariboru ter bo odigral proti SK Železničarjem prijateljsko tekmo. ISSK Maribor v Gradcu. ISSK Maribor bo dne 30. tm. odigral v Gradcu proti SK Kastner & čhler prijateljsko tekmo. Lahkoatletsko prvenstvo Zagreba. V soboto in nedeljo se je vršilo v Zagrebu prvenstveno lahkoatletsko tekmovanje, na katerem so bili doseženi sledeči državni rekordi: B Kallay v skoku v daljavo s 6.85 mu Jamnicky na 400 m s 51.4 ter Manojlovič v metu kladiva s 39.27 m. Nov svetovni lahkoatletski rekord. Finski tekač Lonkola je na lahkoatletskem mitingu v Helsingforsu dosegel na 10.000 m nov svetovni rekord. Pretekel je progo v času 31:35.6. Tekmovanje za nogometno državno prvenstvo. V poslednjem kolu, ki se odigra prihodnjo nedeljo, bo sodelovalo 18 klubov. Pari so določeni sledeči: Primorje:Ilirija, Cpncordia:Gradjanski, Hašk:Hajduk, Ju-igoslavija:Jug, Slavija:BSK, Mačva:Grad janski, Slavija (Osijek):Vojvodina, Obilič : Sand, Bačka :PSK. Igralo se bo na igriščih prvoimenovanih klubov. Konec beneških gondol Znamenite beneške gondole, preostanek iz velike dobe beneške republik i, bodo v kratkem popolnoma izginile in jih bo kasneje videti le še po muzejih. Njihovo število je od leta do leta manjše, položaj gondoljerjev vedno slabši. Moderni motorni čolni so popolnoma izpodrinili gondole in se Benečani za privatne ali kupčijske namene že dolgo več ne poslužujejo gondol. Le kak tujec si najame včasih kako gondolo, da sanjari potem o benečanski romantiki. Toda tudi 2e na tujce se ni mogoče več zanašati, tako da prepevajo gondoljerji vedno bolj melanholično in že iščejo novih t^klicov. Nov dokaz za izumiranje gondol je tudi popoln neuspeh letošnje tekme za najiepšo streho gondole. Prejšnja leta so se skoro vsi umetniki udeležili takih tekem, letos p: sta došla samo še dva načrta, ki pa sta bila vrh tega tako s'aba, da sploh ni prišlo do rzdelitev nagrad. Tudi v Benetkah namreč ni več nobenega zanima nja za krasno izrezljane gondole. Duhovniki v stavki. Na grškem otoku Tanosu so stopili duhovniki v stavko. Svoj nenavadni korik utemeljujejo s tem, da so njihovi ‘em ki tako majhni, da ne zadostujejo niti za skromno življenje. Radi stavke na o*:oku Tanos sedaj nikdo ne čita maše. Metro po!it, pod čegar področje spadajo snv-kujoči svečeniki, pa jo ne samo odkloni' disciplinarno postopanje proti stavkujo-čim duhovnikom, temveč jih še podpira njihovem boju, ker je prepričan, ds zahtevajo samo to, kar jim po vsej pravici tudi gre. Milanska katedrala doM zvonik. Arhitekt Vignano, ki slovi po svojih drz nih načrtih, je izdelal po dolgem proučevanju načrt za 100 metrov visoki zvonik ki bo krasil milansko katedralo. Zvonik bo Imel kvadratični tloris ter ga bo videt preko cele Lombardije. Spori mučna zamenjaua Preteklo nedeljo sta $e vršili v Londonu dve svatbi: ena v westwinstrski opatiji, druga v cerkvi sv. Marjete. Oba para s svojimi sorodniki sta bila že v cerkvi in tudi svatje so prišli točno. Ker pa se gostje in ženitbeni kandidati niso poznali med seboj, so mislili povabljenci, da so se zmotili glede časa poroke. Da preženo čas, so potem prisostvovali tuji poroki. Ker pa pravega ženina in neveste le od nikoder ni bilo, so pričeli gostje poizvedovati, kaj je pravzaprav na stvari. In res se je pri tej priliki pokazalo, da so bila vabila za obe poroki tiskana v isti tiskarni in potem zamena v cerkvah. Zelo mučna zamenjava se je pripetila svoječasno tudi znanemu angleškemu državniku, Salisburyu. Neki princ ga je pe-vabil na neko prireditev v narodnih nošah, njegov kočijaž pa ga je slučajno zapeljal na neki privatni ples v maskah. Salisbury, ki je bil v družabnih stvareh silno raztresen, je bil trdno prepričan, da so neznani gostje in natakarji maske njegove družbe. Čudil se je le, da ni bilo nikjer princa-gostitelja, sicer razlike o-kolice gotovo ne bi nikdar opazil. Paleologue, bivši francoski poslanik na ruskem dvoru, je doživel v času, ko je bil še ataše v Londonu, podoben dogodek. Bil je često dobrodošel gost nekega znanega angleškega finančnika. Vsled nekega napačnega zapiska v svoji beležnici pa je prišel lepega dne kar štirikrat na en dan k svojemu prijatelju. Bil je sicer vedno zelo prijazno sprejet, vendar pa si nikakor ni mogel tolmačiti, odkod' tako prepadeni obrazi njegovih gostiteljev. Čisto slučajno je prišel končno na to, da sploh ni bil povabljen od tega bankirja, temveč od'nekega čisto drugega. Van Dykova slika v nemški kleti. ,V neki vinski kleti pri Charlottenburgu je odkril neki posestnik pra\ - Van Dy-kovo sliko, ki je ocenjena, da je vredna naji; .*nj 200.000 mark. Za slučaj se je zanimala berlinska kriminalna policija, ki je ugotovila, da je kupil dragoceno sliko po sestnik kleti leta 1916 od nekega nemškega vojaka, ki jo je odnesel na pohodu skozi Belgijo iz nekega tamošnjega gradu Sedaj iščejo pravega lastnika slike, ker zahteva belgijsko poslaništvo, da jo vrne Nemčija v smislu določil mirovnih pogodb. Humor. — Veste, gospodična, jaz sem pravo na:-..rotje od svojega brata. — Oho, vaš brat pa mora biti potem ze:o Pri brivcu: »Ali so lasie tako prav, d ; cospod?« »Ne, prosim nekoliko daljše!« M. Zevaeen V senafezuita m Na postelji svojih bolečin, v tolikšni bližini smrjti, je ostal Franc I. to, kar je bil vse svoje življenji oduren soldat, ki mu je ženska prva briga. Vstopil je Basinjak in mu javil, da prosi ma-dam Diana nujno za sprejem pri Njegovem Veličanstvu. Franc I. je imel Diano v nekakšni posebni časti. Kralj je ljubil nje resno lepoto, prezirajočo vse pudre in umetnije, ki si jo je znala ohraniti nedotaknjeno do konca. Ljubil je tudi njeno jahalsko smelost, njeno neustrašenost na lovih in cenil njen resnobni um, ki mu v težkih položajih nikoli ni manjkalo pametne misli. Toda ta ženska ga je izdajala: hotela ga je umoriti. On ni vedel tega. Takšna je kazen njih, ki jih imenujejo velikaše tega sveta; obkoljeni so po izdajstvu, hinavščino sopejo in umirajo baš po krivdi onih, ki so jih najbolj cenili! Le svobodni človek išče sreče v samem sebi; on najde v lastnem srcu plamenico radosti in veličine in jo dviga, da sije vsemu, kar ga obdaja. Suženj in gospodar pa sta primorana izpolnjevati drug drugega, in njiju neizogibni stik rodi sovraštvo ... Diana Poatješka ni sovražila Franca I. Toda sovražila je moža, ki je bil na potu Henriku II. Zakaj mislila je trdno, da bo ..sledilo kronanju presto-Vmaslednika kronanje nje same. In zato se je morala skloniti k staremu umirajočemu kralju z, obrazom polnim spoštovanja in simpatije, dočim ji je v srcu prekipevala mržnja, sovraštvo in nestrpnost. Takšni so obrazi vseh nesrečnežev, ki se sklanjajo nad temnim breznom, imenujočim se: Oblast. »Sir,« je dejala s svojim, nekoliko moškim glasom, ko jo je ukazal Franc I. spustiti v sobo, »radost mi je videti, da smo bili obveščeni krivo.« »Kako krivo, draga Diana?« »Pravili so nekaj, da boleha Vaše Veličanstvo »•a neozdravljivo boleznijo . . .« Kralj je prebledel pod tem krutim udarcem. »In da je sinoči popad ogrožal njegovo življenje,« je zaključila Diana neizprosno. »Vidim,« je dejala naglo, »da to ni resnica in tudi — hvala Bogu! — še dolgo ne bo.« »Kralj umira!« jo je prekinil Franc z zamolklim glasom. »Sir! Sir! Kaj pravite? . . . Prepričana sem, da bolehate zgolj od dolgega časa, in da bi zadoščalo le. malce zabave, pa bi bilo konec teh morečih žalostnih misli . . . Dovolite mi sir, da govorim čisto odkritosrčno . . .« »Govorite, dra?a prijateljica . . .!« »No, glejte! Odkar smo prišli v Fontenblo, se obdaja Vaše Veličanstvo s samimi resnimi in mrk-limi obrazi . . . nobenih veselic ni več, nobenih turnirjev . . . Kvečjemu kak lov prekine tu in tam kruto monotonost življenja ... Eh, sir, saj vendar nismo v vojnem taborišču! Pokličite si vsaj one pesnike nazaj, ki ste jih odstranili; trubadurje, ki so nas očaravali nekdaj s svojimi povestmi in se- stavite si dvor, ki bo, kakor vrt, napolnjen z rožami. Saj ne manjka mladih in krasnih ifen, ki bo pogled nanje odganjal mračna razpoloženja Vašega Veličanstva . . . Poglejte, sir, mislila sem . . . Ne da bi šla dalje, zakaj ste pregnali iz gradu in zaklenili v globini parka ono ljubko Žileto, ki jo imamo vsi tako radi . ..« Kralj je pil te besede in se omamljal z njimi kakor s sladkim strupom. Ob imenu Žileta ga je izpreletel dolg drhtljaj. Z enim samim pogledom je Diana lahko izmerila opustošenje, ki ga strast povzroči v srcu, ki je že preživelo starost ljubezni, a se vendar še sili ljubiti . . . Zdajci pa je plosknila z rokami: »A prav to me spominja dokaj zanimivega dogodka, ki ga hočem povedati Vašemu Veličanstvu . . .« »Vi ste prava čarovnica, Diana; kar pomlajam se, ko poslušam vaše besede!« »Tega Vašemu Veličanstvu pa ni treba; saj ste večno mladi!« »Kakšen je tisti dogodek? . . . Česa se tiče?« »Oh . . . mlade vojvodinje fontenbloške . . .« Kraljeve oči so se zasvetile. »Neki vrtnar,« je nadaljevala Diana, »je našel v parku čudno pismo, ki je podpisano: prijateljica Žilete ... To pismo je naslovljeno na gospoda, pozabila sem ime ... A nate, sir, evo vam pisma . . .« Diana je pomolila kralju kos papirja, ki ga je čital večkrat po vrsti. Gotovo iz diskretnosti in zato, da bi mogel kralj premišljati kolikor in kakor mu drago, se je bila Diana umaknila, dočim je čital, in se splazila k mizi, kamor je bil postavil ranocelnik svoje zdravilo. Ko je Franc I. prečital pismo, je dvignil oči k Diani Poatješki: »Hvala vam, draga Diana,« je dejal. »Zakaj?« »Za vaše dobre besede in za pismo, ki ste mi ga prinesli . . .« »Oh moj Bog! Ali stoji v njem kaj važnega?« »Precej važno je Diana. Izvolite me pustiti samega . .. Toda preden odidete, izkažite mi še uslugo. Dajte mi steklenico ki stoji poleg vas na mizi . . . Ali je ne vidite?« »Oprostite sir . . . res je nisem videla.« Diana je vzela steklenico in jo podala kralju. Nato se je ljubko naklonila in odšla s strašnim us-mevom na ustnicah, podobnim usmevu sojenic, kadar so prestrigle komu nit življenja . . . Z mrkim očesom je pogledal kralj steklenico; bila je vsa podobna oni, ki jo je prinesel ranocelnik. »Življenje je v njej in tudi smrt,« je zamrmral. In z naglo gesto si je nalil srebrno kapljico ter jo izpraznil do dna. Nato je poklical Mongomerija. Gardni kapetan je stopil nemudoma v sobo; videlo se mu je, da je čakal pred vrati. »Vzemite dvajset zanesljivih mož,« mu je velel kralj, »odpravite se v gostilno pri »Velikem cesarju Karlu« in aretirajte viteza De Ragastana, ki ga najdete tam. Ako ima pri sebi druge ljudi, aretirajte tudi nje. Storite naglo!« Mongomeri se je poklonil in izginil. »Basinjak!« je poklical kralj. »Evo me, sir!« »Pomagaj mi, da se oblečem.« Dočim je pomagal kralju pri oblačenju, se je ozrl kralj na steklenico z zdravilom in spoznal isto, ki mu jo je bil pokazal ranocelnik. »Vse je v redu,« je zamrmral stari služabnik med zobmi. »Kaj praviš?« ga je vprašal kralj. Franc I. se je zelo rad pogovarjal s svojim komornikom. Bilo mu je celo v veliko razvedrilo, kadar mu je pravil Basinjak pri toileti vse raznovrstne novice dneva. Basinjak je bil kraljev časopis v človeški podobi. In tudi danes je začel kralj vzlic svojim turobnim skrbem po stari navadi kramljati s komornim slugo. »Pravim, sir,« je odgovoril ta na vprašanje Franca I., da sem srečen, ker je Vaše Veličanstvo začelo piti svoje zdravilo . . .« »Kako to?« je vprašal kralj in se zdrznil, kakor da ga je komornikov odgovor strmoglavil mahoma nazaj .v prejšnje turobne misli. »Zato, ker je zdravilo pomirjajoče; prepričan sem o tem in vem, da ga pije Vaše Veličanstvo brez strahu .. .« Franc I. ni opazil, da se je bil komornik zagovoril, ves v mislih na svoj kratki razgovor z ranocelnikom. »Prav imaš,« je dejal s svojim mrklim glasom. »Ta pijača bo pomirila uporne duhove v mojem telesu .,» Nalij mi kupico!« Basinjak je hitel ubogati. Kralj je izpil v dušku kakor prej, z nekakšnim gnevnim obupom. »Smrt pijem!« je dejal sam pri sebi. In medtem, ko je čebljal Basinjak o vseh mogočih in nemogočih rečeh, je kralj opazoval samega sebe, poslušal je in čakal "kaj bo. Prvi in neposredni učinek pijače je bilo veliko, splošno blagočutje, ki se je razlilo po njegovih strtih, trudnih udih. Pred vsem se je ustavil pestri in mrzli znoj, ki ga je oblival. Zamolkle bolečine, ki so ga grizle v drobovju, so izginile, in zbadanje v trepalnicah je pojenjalo v toliki meri, da je velel Basinjaku odgrniti okno in pogledal svobodne v jasno nebo, preplavljeno z zlato lučjo pomladnega jutra. Mongomeri pa je bil odšel s kraljevskega stanovanja, poln zmede, ki je mejila ob polunorost. Premišljal je: »Kaj se godi? ... Le Satenjre je bil ubit pri »Velikem cesarju Karlu«. O tem ni dvoma zame. Gotovo ga je ubil Tribulet. Tako jasno vidim prizor pred seboj, kakor da bi bil sam navzoč. In zdaj me pošlje kralj v ulico Fago, v krčmo, da aretira/rt tam gospoda de Ragastana, enega izmed tujcev, ki so mi bili zaznamovani — prijatelja Tribule-tovega! ... Ta prokleti norec bo povzročil moj pogin, baš v trenutku, ko se mi je začela smejati sreča.« V takih mislih je bil prišel Mongomeri na grajsko dvorišče in dal enemu svojih oficirjev potrebne ukaze. Kmalu mu je prišel oficir povedat, da stoji dvajset mož pripravljenih. »Za menoj tedaj!« je velel kapitan. To rekši, je odvedel svojo četo proti ulici Fago. »Izgubljen sem,« je mrmral sam pri sebi. »Ako grem k »Velikemu cesarju Karlu«, sem primorati aretirati Tribuleta. Norca privedejo pred kralja. In milost, ki sem si jo pridobil z lažjo, se poruši obenem z mojo prevaro . . .« (Dalje prih.) Domače kekse lastnega izdelka, kakor tudi suhor, v najboljši kvaliteti, dnevno sveže blago, samo po Din 20 za kg priporoča: Parna pekarna -t- Josip Čebokli, Glavni trg 9, poleg restavracije Tsche.igi. 2384 Zelo poceni dobijo abonenti hrano v Frankopanov-; u!ict št. 2. 2387 Sprejmem na stanovanje in v vso oskrbo dve dijakinji. Dravska ul. 10 I, vrata 12.____________________2386 Dobroidočo delikatesno trgovino in gostilno oddam s 1. septembrom. Naslov v upravi »Večernika«. 2385 Fotografski aparat 13^18 z leseno kamero, 2 objektiva, tri dvojne kasete, dobro ohranjen, ceneno na prodaj. Na ogled samo do nedelje pri sobarici hotela »Zamorec«, Mari-bor, ker potem potujem dalje. ’ 2389 ito »Minerva« 4 cilinderskl, šest sedežni v odličnem stanju, registrovan, radi odpotovanja ceneno na prodaj. Poraba 16 litrov ben cina. Na ogled samo do nedelje pri sobarici hotela »Zamorec«, Maribor, ker potem potujem dalje. 2388 JESENSKI VELESEJEM V LIPSKEM rod 30. avg. do 3. sept. 1931 S« J«m vzor c« v v 40 selmskht palačah v notranjem delu mesta. Sajam za stavblnske, Hllne In poganska potrebSCIna na odprtih Hodnikih 1, 2, 3, 4, o, u, 12, 19 in 20 na razstavnem prostoru. Obilna, pregledno razpredeljena ponudba! Zahtevajte pojasnila in podatke o ugodnostih In potnih olajiavah pil W. KRKEN-U, ZAGREB Stirčevičev trg 61, Telefon 75-91, Brz. naal.: Erkenag Zagreb ali pa pri: OfldjBlni pisarni lipskaga safma Beograd, Knaz H * hajlovau 11 c » 3 3 san Kupim violino. Naslov pove uprava lista. 2390 Učenca za torbarsko in sedlarsko stroko sprejme Ivan Kravos, Aleksandrova 13. 2371 Majhno trgovino z mešanim blagom takoj prodam. Na-slov v upravi »Večernika«.___________239? Rabljene avto In moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va ul. 14. 4 156® Elektromotorje »Škoda«, 0.25 do 30 kon. sil na skladišču Py Ilič & Tlchy, elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ulica 16. Elektro-montaže tovaren in stanovanjskih po' sloplj. Na zahtevo brezplačne ponudb«' 2075 Kumarce za vlaganje prodaja vsako količino po Din 4 za M-Vrtnarstvo Mermolja, Št. Ilj pri kolo-dvoru.__________________________________i2- Sobo In črkosllkanje, vedno najnovejši vzorci na razpoias Izvršuje poceni, hitro in okusno Fran)« Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja ta urednik; FRAN BROZOVIČ v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna * Maribora,