UREDNIŠTVO GLASILA »V AGISU«. IZHAJA TEDENSKO. UREJA MAKS MENONI. RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR Datum: 1-1985 Leto izdaje: I m SAMOUPRAVLJANJE ' redni seji DS DO 4-.2.1985 "bomo razpravljali o 15 točkah dnevnega * Torej delegate čaka naporen dan. Prav pa bi seveda bilo, da bi o Nti n”1 r^du IS DO razpravljali v vseh sredinah, tako da bi bili dele-je +-• oboroženi" s stališči baze. Ponekod so si te stvari že utrle svo-^rhice, drugod pa seveda to še peša. Predvsem pa se zatakne pri pov-Hih 111 informacijah. To je o seznanjanju baze o poteku razprav in končal epih. Ponedeljkovi seji DS DO bo med drugim tekla razprava o: doh^1SU referenduma za sprejem SaS o skupnih osnovah in merilih za pri-Oivanjg, in razporejanje sredstev za OD in skupno porabo ter SaS o ^Uzitvi v DO AGIS; ___ ^istopu k realizaciji RPU DO Agis; pa velja opozoriti na obravnavo predsanacijsikh postopkov za ki so izkazale po devetmesečnih /obračunih motnje v poslovanju; Po Sne za Komercialo, Vzdrževanje, Veliko opremo ter za predsanacijski pn b°pek za TOZD Kovinst-ka obdelava, ki je izkazalo izgubo v 9 mesečnem Slovan ju. A^lovni odbor DO ugotavlja, da je po devetmesečnem poslovanju tudi TOZD 0°prema-TAP poslovala z motnjami, da pa kljub temu ni v določene, ča-o^l^sredovala. na samoupr^me organe DO predsanaci j skega programa za del av° mobenj. Zato se prdlaga DS DO, da v skladu s 17- členom naloži v ^Vcem be TOZD, da morajo predsanacijski program sprejeti najkasneje 50 dneh. ^delitvi kadrovskega stanovanja. j i2,P°d.lagi razpisa na dela oz. naloge "Razvijanje proizvodov II" je bil ^šan Fornezzi, dipl. ing. strojništva iz Maribora, ter se mu v aeli kadrovsko stanovanje, ki je bilo objavljeno v razpisu. °br£ aVnava bo tekla o delu komisije za MIP za leto 1984 in seznam obrav-Vji^Th predlogov. 0 tem smo obširno poročali v prejšnji (5- št.) šte-našega glasila. šrejšnjih številk smo na kratko poročali o prošnji DO "Zorka" za prolongacijo kredita. Z DO "Zorka" Šabac imamo trajnejše po-odnose, ker nam ta DO dobavlja Zn ligure. Ker smo močno zainte-£ igrani za redno dobavo Zn ligur, odločitev delegatom najbrž ne bo 2ka. - Tudi o naslednji točki, ki govori o zmanjšani delovni zmožnosti in domestila OD smo že obširno poročali v 2= številki našega glasila, pravtako pa je bila ta.točka že predmet razprave na 10 konference O0: tako da smatram, da je problematika vsem že dobro znana, - Predlaga se sprememba firme, in sicer "AGIS, tovarna avtomobilske opreme in servisi, r,o," - Imenovanje delovne skupine za reorganizacijo poslovanja TOZD Komerci' ala in preureditev v delovno skupnost Komerciala, - kot zadnja, točka je predvidena razprava o ukrepih za izbdjšanje posl vanja v DO, Torej je materiala veliko, od vseh iTas 'pa je odvisno, 'kako bodo odloČ8' li delegati. Naj vam nikoli ne bo žal časa za poglobljeno razpravo iD " pomenek o točkah dnevnega reda samoupravnih organov, ne samo DS DO, c6' prav je ta še tako pomemben. M. 0 ČM RAZPRAVLJATI OB ZAKLJUČNIH RAČUNIH? Obravnavanje rezultatov gospodarjenja pb zaključnih računih je v ozdit1, že dolgotrajna in utečena (tudi sindikalna) aktivnost, tako da organi2'Jr cijskih pristopov najbrž ni treba posebej in ponovno razdelovati. To P So seveda ne pomeni, da za učinkovitejšo razpravo, še prej pa razumljiva tj poslovna poročila in na koncu za dobre ukrepe za boljše gospodarjenje ni mogoče nič več in bolje narediti pri pripravi gradiv in razprav, i0'te formiranju in vzpodbujanju ter odločanju o tem. 110 Sindikata in seveda delavcev ne zanima toliko računovodski vidik zaklJ ; ' nega računa, kot ga je treba do določenega roka poslati službi družbenih ga knjigovodstva. Ob razpravi o predlogu zaključnega računa tudi ponavaadi ni mogoče^kaJ bistvenega spreminjati v delitvi dohodka. Zato je toliko pomembnejše ^CL namesto formalne razprave o. zaključnem računu opravimo vsebinsko raz-tO] pravo o uspešnosti našega gospodarjenja in...to povežemo s pripravo kvalta-tetnih letnih'in srednjeročnih planov ter s sprejetjem ukrepov za izb^tkj šanje rezultatov gospodarjenja v letu 1985« To se pravi, da je pomemb*1^-v teh razpravah ugotoviti, kako bomo zaustavili nadaljnje padanje re^gh nih osebnih dohodkov, kako bomo z zniževanjem stroškov vplivali na ni2 jo rast cen in uveljavili bolj stimulativno delitev ose-bnih dohodkov* S ' Letos pa še posebej poudarjamo, da je lastne dosežene rezultate- nujno primerjati z rezultati sorodnih ozdov, v skupini ali podskupini dejaV?^ sti. Brez takih primerjav je vsako indeksno prikazovanje lastnih rezn^ tatov nanj 'mcrljavo. Sindikalne organizacije naj vztrajajo, da bodo razprave ob zaključnih računih osredotočene na štiri vsebinske sklepe in sicer: t r skl - ocena kakovosti pridobivanja dohodka (dohodek na delavca, dohodek angažirana sredstva - primerjava s sorodnimi ozdi, koliko je dohodek^ rezultat večje proizvodnje, višje produktivnosti, boljšega izkoris. Rezultati^t d.o uporabljeni le v raziskovalne namene. em Problem alkoholizma v naši delovni organizaciji je po dosedanjih sledkih tri~letnega dela dokaj pereč. V svetu so ugotovitve podobn1 raziskav pokazale, da je alkohol kot eden izmed vzrokov prisoten v 30 - 70 % nesreč pri d.elu. Izsledki raziskave bodo uporabljeni za načrtovanje preventivnih pov v delovni organizaciji pri preprečevanju takih pojavov. Ofi Pri raziskavi bi apeliral tudi na vse vodilne delavce (oddelkovodD® izmenovodje, obratovodje), da bi v drugi in tretji izmeni po poonl ^ lih samoupravnega sporazzuma o varstvu pri delu (členi od 16 - ; pravilnika o delovnih razmer jih,člen 165 in 166, v imenovanem ^ opravili omenjeni preizkus vsem ponesrečencem, kjer bi to bilo moS ^ in rezultat testiranja skupaj z internim zapisnikom o nesreči na posredovali v OA ali osebno zdravniku. Zdravnik medicine dela dr. Rajko Brglez °si Pc e, ht cia eši —"'em u KAKO SE USPEŠNEJE SPOPASTI S PROBLEMOM ALKOHOLIZMA? bo V soboto, 26. januarja 1985 je bila v Domu Franca Krambergerja re, lastna skupščina Kluba zdravljenih alkoholikov občine Ptuj. Kot b( sta se tega srečanja udeležila tudi dva predstavnika naše delovne v0 vodja DSSS in predstavnik informiranja. Pt- ganizacije: k Kaj lahko povemo o skupščini? * s Najprej to, da je delovno predsedstvo organiziralo delo skupščin® uspešno in na zavidnem nivoju. Formalna plat poteka je bila d0|g£' uveljavljena, kljub temu pa dnevni red ni izzvenel suhoparno, ro _ ni poročevalci so namreč zelo neposredno, doživeto in iskreno P£r,t svoje prispevke. Pred nami so se zvrstila poročila predsednika tajnika, blagajnika in nadzornega odbora, ki so jih podali P<>sa®tY kot odsev življenja in dela kluba v preteklem letu. Sledilo je * v.. _ l — —L.___J--! -----------4-4 1,4 A-r> "Dq-ilrn "Rrg.J-’5 : "‘-S- no poročilo terapevtske skupnosti, ki ga je podal dr. Rajko Brg-L L ■ V svojem jedrnatem prispevku je opozoril na alkoholizem v delovn^-u ganizaciji in probleme v zvezi z njim Spregovorila je tudi dr* f7. ^ Ivetič, ki je povedala, da pri 50-tih zdravljencih zdravljenje ^ uspešno. Ta številka pa vsekakor pred nas postavlja nove naloge t0tl Ijem, da izboljšamo učinkovitost zdravljenja. V nadaljevanju je bilo zelo zanimivo poročilo skupine C, ki Sa Lky dal tovT Ludvik Fr as. Skupina C je ena izmed treh delovnih klubu, ki se je organizirala v okviru DO A^IS. ^Skupina C je ob n p0Vs skupi^ štela 6 članov, danes pa ima ze 20 elanov. S tem so bila pormcjla podana in sledila je razprava. Pokazalo da so bili med povabl/J^^s^L tudi predstavniki podobnih klubov mest: Maribora, Pohorskega dva^a. Murske Sobote in Ormoža. Razi' ti'i tl0>na ra-zprava okrog izkušenj posameznih klubov pri zdravljenju, ki L gazala različne poti do istega cilja. Po končani razpravi je sle-iis-|:^n®n^0<^e^a"*:'ev posebnih priznanj članom kluba za 1, 3 in 5-letno 5^lis>^enem an vzdušju je skupščina zaključila z delom, prija- )5| *1 Pogovor pa se je nadaljeval . ,w^eni0nmev s^uPŠčini pa vsekakor lahko pripišemo naslednja vprašanja v Premislek: Ali sploh poznamo alkoholizem kot eno od bolezni Casa? Kje so vzroki, kakšne posledice alkoholizma? Kako ga zdra-ni- P^SOciai^o OGROŽMIH SE NEZADRŽNO ŠIRI je; geVea govorimo o padanju življenjskega standarda, ki je danes dose-nizko raven. Realna vrednost osebnih dohodkov je iz dneva v '■-A gg Cene pa, kot da se sploh ne nameravajo zaustaviti. Jasno je, osne>OCasi’ a vendar vztrajno Širi krog tistih, ki živijo na meji pom®8"’ Lahko bi rekli, da postajajo vse bolj socialno ogroženi, to e, ^e:l:L:^, si ne morejo več zagotavljati normalnih pogojev za življe-Eilni 20ra nekd-0 zato, da preživi, prodati premičnine (televizijo, ciai str°j, se odpovedati časopisu itd.), lahko mirno rečemo, da je ^ivT? prožen. Kako ustaviti širjenje kroga ljudi, ki ne morejo več 'L5ati sebe in družine? Skrb sindikata bo tudi letos usmerjena pred-H p “°rbo proti socialni ogroženosti. To je bila tudi ena glavnih letnih sestankih OOS TOZD in DSSS. Pravtako pa sem prepričan, v osrednja tema na letnem sestanku konference sindikata DO, ki .Žv^pLgk, 1.2.1985 v ODP. to’ da «5® usPeh sindikata odvisen od prispevka vsakega posamezni-» L ^a Pomeni nas vseh. 6 Voo--, de slišati veliko kritik na račun dela sindikata, pa tudi ih Dp0. Prav pa bi bilo, če bi ti "kritiki" povedali,kaj jih teži, k su-l1!1 mestu. Najbolj pravo mesto pa je gotovo letni članski sesta-; ^dikata. Torej naj- ne bo izgovorov za neudeležbo. ',ei M. TEKLA RAZPRAVA NA SKUPŠČINI KULTURNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ ■' & Le5 lA, „ ii 'tih 7asedanju bo tekla razprava o zakonu o zaščiti naravnih in kul-aediščinah, o predlogu za podelitev priznanj kulturne skupnosti za leto 1084 ter o dejavnosti kina, kar je mnogim od nas 0 ed tuje. ^ naravni in kulturni dediščini, siceržev veljavi od leta 1981, Se Postavlja vprašanje, kako ga uresničujemo. Slovenije opredeljuje varovanje naravne in kulturne dediščine ^ ^°VpSavil0st posebnega družbenega pomena, za katere organizacijo in Va^6 de potreben poseben zakon, Ta zakon je prinesel v organiza-nekaj novosti, ki so vplivale na organiziranost in delo , e službe v tekočem obdobju, obenem pa je tudi razširil njeno ° novosti in usmeritve za vse nosilce varovanja so na- - Naravna in kulturna dediščina sta varovani po samem zakonu. 0( - Tiste dele naravne in kulturne dediščine, ki imajo še posebno zgodo'^ vinsko, estetsko, znanstveno vrednost. 81 2c Kot naslednja točka bo obravnava in potrditev sklepa za podelitev pri'v znanj kulturne skupnosti občine Ptuj za leto 1984-. Kot smo že navedli, sre za priznanje za delo najbolj prizadevnih Posaita meznikov in tudi oddelkov, ki. se ukvarjajo na področju kulture. Za le1nQ 1984- skupščina predlaga podelitev VELIKE OLJENKE zgodovinskemu arhiv^^ ki bo v letu 1985 proslavil 50 letnico obstoja in delovanja. OLJENKA > podeli tov. Nataši Vodušek za za usluge na področju kulturne dejavnos1^ od leta 1968 do danes. Nadalje bo tekla razprava o dejavnosti Mestnega kina. Predsedstvo se ^ odločilo, da bo na seji skupščine na kratko seznanilo delegate o omer'0c jeni dejavnosti. Po končani skupščini si bodo delegati ogledali v P0 °Vna razmerja, komisija za gospodarske razmere, komisija za delitev Za. as*eY za osebne do bodice, ali pa poseben organ, ki je pristojen le j/vV°?®n^evande delovne uspešnosti. Odločitev tega organa je dokončna, v°likor delavec ne zahteva varstva pravic zoper njegovo odločitev. -t,v avlja se vprašanje, ali rezultate dela lahko pravno veljavno ugo-e p0ovPavP0samezni delavec. Obstajajo samoupravni splošni akti,.ki za to uiasčaa° posameznega delavca. Kolikor se rezultati dela dejansko sa-1 jcpj^ptEcvLjajo (s štetjem, merjenjem) in ne ocenjujejo, potem to lahko ,S splrP'1 delavec posameznik, če je tako določeno v samoupravnem tavlalctu. Seveda pa mor^ delavcu, katerega rezultati dela se ugo-jHeri ^a0°, biti zagotovljeno varstvo pravice zoper ugotovitev pooblašče-' .^avoa. Ugotavljanje rezultatov dela po delavcu posamezniku pa ^ceiv1^6 v Poštev, ko se rezultati dela dejansko ocenjujejo. Pri metodi ^(lela^evanja se arbitrira, za to pa ne more biti pooblaščen posamezni Pravna služba Janez Solina vi Ici GENI DISCIPLINSKI UKREPI določil 181. člena pravilnika o delovnih razmerjih objav-o-hEvva^ u^I>epe, katere je skupna disciplinska komisija izrekla na obrav- .^D c- . °ervis motornih vozil da Edi: zaposlen na delih in nalogah najzahtevnejša avtomehanska i d)6 Q, dela, •egovoren, ker je: -i ■tor •: ’ 16., 17», 22. in 23.9 = 1984 koristil letni dopust prekomerno, »P6, v ^Ina za "be dneve neopravičene izostanke z dela, > i1 l0^asu od 1. - 20.6.1984 je nepravilno izpisoval in zaključeval de-, naloge, kar pa ni v njegovi pristojnosti. “ in storil več hujših kršitev delovnih obveznosti, navedenih v •e i5. točki 163. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu Sciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep • PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. P3- ici 'd. se izreče, da ukrep ne bo izvršen, če delavec v 6 mesecih btfjj eva pravnomočnosti, ne bo huje kršil delovnih obveznosti. ^ vinska obdelava h X. Zvonko: zaposlen na delih in nalogah planer orodja dvoren, ker je: p P 4^ u fcet . ^nrno onravljal svoje delovne obveznosti. • storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 16., 20. in 33 -P3, . člena pravilnika o delovnih razmerji, za kar mu je disc: P K:a- komisija izrekla disciplinski ukrep B^OREDHEV NA DRUGA DELA OZ. NALOGE ZA KATERE SE ZAHTEVA NIŽJA *NJA STROKOVNE IZOBRAZBE ZA DOBO 3 MESECEV. TOZD Velika oprema PETEK Stanko: zaposlen na delih in nalogah stiskanje na stiskalnicah, j je odgovoren, ker je: - dne 19o 12.1985 samovoljno zapr-ustil delovno organizacijo oh 19,50 ^ in se do izteka delovnega časa ni več vrnil. - dne 21.10.1985 je oh 8,50 uri samovoljno zapustil delovno organiza" cijo in se vrnil oh 9/1-5. uri. S tem je storil več hujših kršitev delovnih ohbeznosti, navedenih v ^ 46. točki 157- člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je dr sciplinska komisija izrekla na javni obravnavi disciplinski ukrep * RAZPOREDITEV NA DRUGA DELA OZ. NALOGE, ZA KATERE SE ZAHTEVA NIŽJA STOPNJA STROKOVNE IZOBRAZBE ZA DOBO ENEGA LETA. Pravna služba oc ŠČEPEC TEGA TEDNA Nekateri se jezijo, ker jim skozi pipe ne priteče dovolj pitne vode. Pri nas v TOZD Kovinska obdelava pa se jezijo, ker jim voda teče kar skozi strop .... ZAHVALE Ob boleči izgubi drage mame Marije Drevenšek^se zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD TAP za izrečena sožalja, denarno pomoč, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Sin Ludvik Drevenšek Ob boleči izgubi očeta Antona Ljubša se zahvaljujem sodelavcem TOZD TAP - strojni oddelek za izrečena sožalja ter darovano cvetje. Franc Ljubša Po ki - °Cf /a S 1 /6$ Nc ^0; °2j iPOs Ce k at k. ^6 el fb ^0 ? 7 lož J6t