Književna poročila
pridobiti vse bogastvo in razkošje. S tem darom ga bajna bitja poplačajo za njegovo dobrosrčnost in duševno plemenitost. Vendar pa si osrečenec s takim čudežnim sredstvom le ne more pridobiti srca, človeka. Prstan mu sicer pri* pomore k najširnejšemu uresničenju vseh želja, ki zadevajo materijelne dobrine, ob princesi Vijoli pa čarodejna moč bajila usahne in Stanko vrne prstan vilam in šele njegova lastna milina in dobrota mu naklonita kraljično. V tem leži etično? vzgojna ost te pravljice. Ob stranskih osebah — gospa Evfemija, ministra Rigo* mir in Rogoslav itd. — prav dobro opaziš, da je igro spisal Milčinski, ki v njem vse bolj prevladuje ironizajoči ton kot pa zmisel za naivno pravljičenje.
Miran Jarc.
Hauptmann Gerhart, Potopljeni zvon. Dramatska bajka v petih dejanjih. Poslovenil Anton Funtek. V Ljubljani 1923.  124 str.
To delo protejskega pisatelja je delalo prevajavcu nemale težave že po svoji vsebini, ki jo je težavno zajeti. Glavna fabula je namreč bohotno prerastla s sestavinami nemške pravljične romantike, ki dajejo delu tako značilno barvo, da so skoro glavna stvar, saj se «Potopljeni zvon» prav zaradi njih imenuje «bajka». Kdor vzame sam tekst te bajke pred sebe, ga bo stavil v dobo, ko so se pojavljali prvi početki krščanstva med poganskimi Nemci, toda Hauptmann ga s podrobnim popisom interieurja Henrikovega stanovanja jasno opozori, da se vrši dejanje med Nemci neposredno pred nastopom — Lutra! S tem prihaja « v umevanje celotne bajke nov, važen motiv: ta bajka igra v času preloma med srednjim in novim vekom! Toda naj se vsebina in poetova zamisel tolmačita tako ali drugače, pravljični motivi so nje bistvena, mogoče celo glavna sestavina, in ti motivi so vseskozi izrazito nemški.
Prevajavec je bil tukaj postavljen pred odločitev, ali naj tem motivom njih izrazito nemško barvo vzame ali jim jo pusti. Funtek se je odločil za prvo in je s tem šel predaleč. Na mesto zelo plastično izdelanih figur nemškega prav? ljičnega sveta je moral postaviti precej brezbarvne figure slovenskega mito-logičnega in pravljičnega sveta in s tem je cela bajka že v zasnovi zvodenela. Tako mora Funtek namesto Frevrja postaviti brezbarvnega «solnčnega boga» (74), ki mu služi tudi za prevod Balderja (89), katerega drugod (91, 106) sloveni s «Svarogom». Enako je Freyo zamenil z Živo (89, 99). Nasprotno pa so «Druten* /6pfe» poslovenjeni preprosto s «kite» (26) in je Henrikovim zarotilom puščena njih notranja nemška oblika (72, 84), dasi Slovenec, ki ne pozna nemške frazeo* logije, vsega tega ne more razumeti. Stara «Wittichen» je prav po nepotrebnem ožigosana z «Jagobabo» in enako je preprosti «učitelj» v slovenskem prevodu spremenjen v nemško zvenečega «kantorja».
S tem je umevanje celotnega dela otežkočeno ali naravnano v krivo smer, v podrobnostih pa ga pogosto otežuje raba mrtvih, slovarskih besed tako zelo, da so včasih kakšni verzi umljivi le s pomočjo originala: jaglecev dobiš tam, ljubic, mrazovih sestric (5); po vigredi zadarja (8); neuvezano => unbefan* gen (56); naval čez dan, poljub v nočeh (67); razvratnica — freches Ding (Pre* drznost ti! 70); in o stvareh ne vem nič prekostopnih = iiberstiegen (=> ver* stiegen, prenapet, 79); razvraten in razvratnost rabi (79,80) za ruchlos, Ruch? losigkeit namesto brezobziren, bogokleten, preklet; udelava = blindhassend vviitet (81); odporno = widerwartig (sovražno, 82 — tukaj je tudi prezrl, da misli Henrik z besedo «Dummheit» župnika!); ki v lag vale se = langsam (89); težko je v dninarski navlaki dar ohraniti nebes, ki ne drži ga solnčnodijnega nobena skoba = in ali dem TagelohnerAVerkelkram dies himmlische Geschenk nicht einzubiiBen, das — sontienduftig — keine Klammer halt, ist schvver (91);
314
Književna poročila
utvor uborni = armseliger Spuk (102); črni pah => Qualm (105); kaj žuliš — was fackelst du (109); «orehi gluhi» so germanizem nam. «prazni, puhli» (112); svetopetci = Heuchler (113). Večina teh in v sledečem navedenih napak izhaja iz nekake preozke prevajavčeve perspektive: preveč boječe lepi na pomenu posamezne besede ali verza in premalo gleda na pomen opisane situacije, na vsebino in zmisel celotnega teksta.
Neredko je prevajavec zmisel predloge samovoljno spremenil ali celo na= pačno razumel: ako se stric bi usajal na (!) me =" bose sein (8); «postavi kozelček» ni «mach a Mandla», ker se «kozelc» postavi na glavo in ne «po koncu«, kakor je tukaj treba (14); in ako mislim, se mi zdi, da sanjam (da so bile sanje — saj pravi v naslednjem «Gotovo, sanjam tudi z d a j», 15); Henrikove besede (18—19), ta važna izjava, so napačno razumljene, tudi se Henrik ne trudi, da bi se «sklonil» (saj leži!), ampak «vzravnal» in pravi v originalu: «Ne maram krone! Ljubezni le! Ljubezni! (= se mi hoče); «Negla» je «ostanček», ne «lonček» (20); «Zvezde so luknjice in solnce je velika luknja v prazno« bi bilo pravilno, kakor pravi pri Hauptmannu starka tudi, da naj Bog prime za šibo (in ne ona), ker so «plašljivci», «bojazljivci» in ne «klopotci» (30); bodi v slast = nimm in acht (poglej!) je po nepotrebnem poentirano, «v ovsenico buha v o 1» (nam. bik!) pa kaže, da Funtek besedila ni razumel ali pa je —po nepotrebnem! — skušal Čateževe nedostojnosti omiliti (33); med mezinec (nam. palec!) in kazalec (58); «in v njega rov že zdrsnem še s teboj« — s tem «rovom» misli Čatež po svoji naturi in govorici baš Rutico, zato je prevod napačen (68); koga si pahnil čez vodnjak v propast = wenn stiessest du hinab den Brunnenstein (123) — Rutica mu očita, da je čez ograjo vodnjaka, na kateri je sicer sedela, po njegovi krivdi šla v vodnjak sam, v svojo propast!
«Zelenovampnik» (108) in «sekira sprožna« (119) so nerodno po nemškem kalupu odlite besede; v prvem slučaju bi se lahko reklo «zeleni vamp, vampež, vampnik«, v drugem bi bila sama «sekira» popolnoma dovolj! Človek se po pravici začudi, če bere pri Funtku «tod» (117) ahjcelo «ondod» (69,71) namesto preprostega in pravilnega «tu(kaj)». Pravilen gen. pl. je «okovov» (61), kdor pa piše «vun» (80), bi moral pisati tudi «vus», kar je enako pravilno. Par verzov se da z lahkoto popraviti, če suponiramo v njih tiskovne napake in jih po= pravimo tako: Ti pridi sem, pomagaj, da zakurim (20); nam ne pojo lepo. Ni njemu ne (30); strmel bi, želel, upal, se osmeljal (62); Z njim večje slave ne dobiš (68); v sramoto bridko krščenemu svetu (70); v smeteh še sikofantske duše nič (72); prostaščine — ki trati dan za dnevom (92); in brez odbleska luči izgubljene  (117).
Vse  te   opazke   ne  morejo   zmanjšati  vrednosti  in   cene   dela   Funtkovega, ki se je tudi v tem prevodu — primerjaj n. pr. str. 107. in 108.! — pokazal starega in znanega mojstra.   Naj bodo dokaz, s kakim zanimanjem sem zasledoval pot, po kateri je prevajavec skušal rešiti to ne ravno lahko, prej celo zelo težavno '     nalogo.    Mogoče   bodo   tudi   nekoliko   koristile,   preden   bo   ta   čarobna   bajka,          .
kakor se,  namerava, stopila na nase odre.                                                  J. A. O.        Al v ,* >
Fr. Milčinski: Gospod Fridolin Žolna in njegova družina. Veselomodre črtice. I. V Ljubljani 1923. Splošna knjižnica, zv. 5. Natisnila in založila Zvezna tiskarna  in  knjigarna.   St. 72.
Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic. II. Splošna knjižnica, zv. 21. Ista  založba. Str. 72.
315