UM J« vMk dw m* ia praaaikov. PROSVETA * - • V V-. _glasilo slovenskemarodne podporne jednote , Uradniški la oprevniikl proa torti 'MIT South Lawndale Ara. Office of Publication: MST Sooth Lawndale Ara. Telephone, Rockwell 490« .YBABXXXL lia ta Ja oo.oo »0000, «ho A * af JSL chicago, ill* četrtek, ie. marc a (march i«), 19.19 Sabeeription M OO Tearty STEV.—NUMBER 5a for mailing at apeclal rato aeotioa 1101, Act of Oct ». 1917, authorlaed oa June 14, 1011 leska in Moravija pod ontrolo diktatorja Hitlena! Nemška armada okupirala zadnje ostanke češke republike. Prve Hitlerjeve čete vkorakale v Prago. Rumunija zasedla dvajset vati v Podkarpatski Rusiji. Madžarska se pripravlja na okupacijo Rutenije in ustanovitev skupne meje t Poljsko. Praga apelira na češko ljudstvo, naj se ne razburja PRAGA, 15. marca.—Nemške >B0 bUe izvižgane in poadrav- .....ko »e vkorakale v Prago, Kvno mesto še nedavno ponosne neodvisne češkoslovaške re-,like. Pozdravni vzkliki Nem-ho se mešali s poclvl Cehov: „erite se domov!" Nekateri i\ patriot je so prepevali češko dno himno, toda nemirov nI PARIZ, 15. marca.—Nemčija lanes informirala Francijo o Jjski okupaciji Češke in Morije, zaeno pa jo je opozorila, drži svoje roke proč in ae ne „va v krizo centralne Evro-Berlinska nota poudarja, da biis okupacija izvedena na llagi sporazuma s praško vla-kar pomeni, da sta Nemčija Češkoslovaška, bivša zavezni-Francije, poravnali račtm med boj in odklanjata intervencijo strani Francije. Berlin, 15. mrca. — Hitlerje-i armada je okupirala Češko Moravijo danes zjutraj. Prve imške čete so vkorakale v iredmestja Prage ob osmi uri. radna deklaracija se glasi, da Hitler postavil češko lj ud-vo "pod zaščito nemške drža-," kar pomeni, da je češka 'publika dobila smrtni Naznanilo, da češke republl-ni več, je objavil po radiu »ki minister narodne obram-ki je tudi posvaril Cehe, naj ne upirajo nemški armadi, akoj po naznanilu so zazvonili rkveni zvonovi po vsej Češki Moravski v znak žalovanja »kopa republike. Deklaracija, da so Cehi kapitulirali pred nacijsko Nemčije bila objavljena po tri-fni dramatični konferenci med itlerjcm in predsednikom čete republike. Emil Hacha, redaednik republike, je prišel B«rlin, da reši neodvisnost Ne države, kar pa ni bilo več ogoce. Dogodki so ae odigravali z »Imkovito naglico. V štlriin-vajsetih urah je bila češkdslo-republika razkosana in mcena. Prvi korak v razpadle Je bil storjen, ko sta se lovski ja in Rutenija (Podkar-Rusija) odcepili od Ce-^e m proglasili "neodvisnost". H*cha in zunafiji minister rantifck Chvalkovsky sta se *> neuHpeini konferenci s Hit-crjem vrnila v avoj hotel. Ta-°J "Sto je bilo objavljeno na-«usriilo. da «ta pristala na vse litlerjeve zahteve. Ko m jt. odigravala drama v kfr,lnu- že armade treh dr-- Nemčije, Rumunije in - vkorakale na češko 'Zemlje, dočim je bila poljska koncentrirana ob meji » zda, pripravljala na in- MlJO. konferenci s češkim pred-i^niK ^i je Hitler izdal prokla- «ledeče vaebine: ,2fm4k0 Uudatvo! Ko je mn\k P^d nekaj meseci vz^ »voje rojake . da jih reši izpod te- > c »Akoslovaškega re-^ ' * l*»tem ponovno po-■mptomi, ki so u-JZ *"7U(men Motaj v o-.j * h v katerih morajo ži-JNjttdjo r„,ičnjh nar0dn0it| Jr' nfc soboto in ilvijtnje " * »rop ao rezultira-|f teh grup od Pra- >m J« ^češkoslovaška K iaogodl>e. Ta naj bi nadomestila sedanjo, katere veljavnoat poteče 31. marca. V industriji mehkega premoga je upoalenih 338,-000 rudarjev; Sedanja pogodba določa ae-domurnik, delovni teden 35 ur, $6 plače na dan ua severu i*v $5.50 na jugu, Rudarji pa zdaj zahtevajo šesturnlk in skrajšanje delovnega tedna na 30 ur ter •višanje meide za 50 centov na dan. Dalje zahtevajo, da mora biti rneeda starih in pohabljenih rudarjev, kl ne kopljejo pre-moga, temveč opravljajo raslič-na druga dela, najmanj $5 nu dan. Predsednik rudarske unije UMWA Je John L. Lewis. Rudar-ji so sa to, da se v novo pogodbo uključl provizija, da morajo oni dobiti delež dobička, kl ga prinese mehanizacija dela In in-Htalacija novih strojev, ker temu sledijo odslovltve rudarjev. demokratsko večine v senatu, Je «agovarjal- transskcljo, Vse «ka-L* Te zahteve so rudarji prodlo lili, čeprav vse kaže, da jim operatorji ne bodo ugodili. Oni se pritožujejo proti konkurenci trgovcev z oljem in drugim kurivom, k I izpodriva premog. Načelnik pogajalnega odbora operatorjev je Walter Roblson Ii Clevelanda. Dalje rudarji zahtevajo dva-tedenske počitnice na leto s plačo. Sedanja pogodba nima določbo glede plačanih počitnic. Drugo zahteve uključujejo zdravniško oskrlsi, zdravljenje v bolnišnicah in izenačenje sistema odbijanja unijaklh prlapevkov po kompaiiijah. Zaslišanje o delavskem zakonu Washlngton, 1). C„ 15. marca. — Senatni delavski odsek bo na ivojl seji Jutri določil dan, ko ae prične zasliševanje o amendira nju Wagnerjev«ga zakona, k I garantira delavcem pravico organiziranja (n kolektivnega poga-janja. Odaek je včeraj dobil plimo od Williama Greena, pred-tednika Ameriške delavske f*de. racije, s protestom proti odlsša-nju /.anllšanja To se j« imelo pri *etl 10: msrra, a Je bilo odMtw /a rad i mirovnih pogajanj med ADF In CIO. Vojaška parada na Dunaju preklicana Dunaj, 15. marca — Vojaška parada v počaat Hitlerju, kl se Je imela vršiti danee na Dunaju, Je Mla preklicana. Dane« Je obletnica Hitlerjevega triumfalnega pohoda na Dunaj, ki je sledil šngktTfTAvstrije, Amerika izgublja prebivalce Več imigrantov odide kakor pride Wa*hlngton, D. C., 15. marca, — Združene države imajo nov problem, ki se Je pojavil prvič v igodovini ameriške repubullke. la problem Je Izguba prebivalstva. Prvič v zgodovini se Je pritrjevanje v to deželo zaobrnilo m imlgranti, namesto ds bi prihajali v Amelrko, odhajajo ia Amerike. Statistični podatki delavskega departmenta, ki kontrolira Imigraeljo, kažejo, da se je v zadnjih osmih letih 4,260,000 o-♦<•*> prUeillo v Združene države, v istem <^aau se pa Je 4,487,000 im.|> isaelilo (z Združenih držav. Kezultat: Amerika je izguubila ¿27,000 prebivalcev vsled izae-iltv^ j „..-i Japonska bo branila pravico ribolova Tokio. Ift marca. — Japonaka Ui branila pravico ribolova v ru-akih vodah tudi z oboroženo allo, ča lxt tri«ba Tako Je Izjavil Tada-štro Inouje, ^lan višje državne sliorrilce On'je tudi rekel, da ae aovjetake avtoriteta moty^,4če mislijo, (la ae Ijo Japonska odpu» . sedala tej pravici. PB08VETX PROSVETA THB BH LIGHTEN MEJIT m umnMA no posroui JBDMOn mi i Mahai *r rs • -U KU. Mi ■ H » mm m vraJa*. rn-tr*" liuravm «Mm (I ^ HÜI M a*«*** to v «• t« »HMUJ p _ __ . PBOMTEfA Kdo je metal bombe v Angliji? Ob koncu zadnjega tedna je prišla iz Man-cheatra v Angliji vest, da je bilo tamkaj obsojenih «edem Ircev v dolg zapor zaradi metanja bomb po Angleškem pred nekaj tedni. Med obaojenci je tudi mlada ženska. Obsojenci no «prejeli obaodbo s krikom: "Bog živi Irako!" Dobra dva tedna Je tega. ko je znano detroit-ako gobezdalo "father" Coughlin v svoji radijski pridigi kratkomalo obdolžil Cehe, da so zakrivili tiate bombne eksplozije na Angleškem. Jan Masarik, sin alavnega ustanovitelja čeho-alovaške republike in njenega prvega predsednika, je gobezdavemu "fathru" odgovoril, da je prost lažnik. Pri tem Je ostalo. Gobezdavi "father" Coughlin od takrat molči o bombah v Angliji — in vest iz Manchestra zdaj potrjuje Masarikovo izjavo, da je "father" Coughlin navadno gobezdalo in infamen lažnik. Antisemitstvo-antipapeštvo! Newyorški New Uader poroča, da je znani katoliški tedenski magazin The Commonweal spet lopnil po "fathru" Coughlinu In njegovi protisemitski propagandi. Obenem je The Commonweal dal klofuto tudi katoliškemu tedniku The Brooklyn Tabletu in nekaterim drugim katoliškim listom in magazinom — med katerimi je tudi jezuitska America — ki delajo antiaemitsko pajdašijo gobezdavemu CoughHnu. The Commonweal svari Coughllna in njegove antisemitske bratce, da njihova medalja "Antiaemitatvo," s katero se dičijo na prsih, ima lahko na drugi strani zapisano: "Antipapeštvo." To {»omeni, da propaganda za antisemitizem prav lahko izzove v Združenih državah propagando za aatikatolicizem! . Mi se ne zanimamo za notranji konflikt med katoliškimi frakcijami v Ameriki. Zanimivo za nas je le to, da ima Commonweal boljše oči kot jih imajo katoliški antisemiti v Ameriki. Moč antifasistov v Italiji Zadnje dni je prišla vest, ds je Mussolinl "zvišal" plače delavcem v Italiji. Razume se, da je "zvišek" veliko manjši kot pa znaša silna porast cen življenjskim potrebščinsm zadnje čase v fašistični Italiji, vendar Je to zvišanje plač koncesija, katera do dane« še nima para v deželi Muasolinijeve diktature. Poročevalci, ki poznajo razmere v Italiji, so pa Informirali ameriško javnost, da je diktator Mussolini moral nekaj atoriti zaradi — velike protifašistične opozicije, ki se zelo razširja v Italiji; opozicija je tajna, kljub temu pa je efektivna. Informacije se dalje glaae, da je bil zadnji poskus atentata na Mussolfnija eden izmed treh t Ostala dvu sta bila zamolčana. To je Muasolinija tako |>oparllo, da je naložil svojemu fašističnemu svetu, naj "zviša" plače delavcem. Kolikorkoli je že resnice na .teh poročilih, fakt je, da ni vaa lepo, mirno in v redu v fašističnem ceaaratvu, Vse diktature trpe na notranji bolezni, ki jih neprestano žre in enkrat jih prav gotovo jiožre. Španska tragedija Poročila, ki prihajajo domala že dva tedna is Idealistične Španije, dajejo sliko prsvc godle "vojn v vojni in revolucij, kontrsrevoluclj in koatrakontrare voluc I j" v Madridu, Valcncljl. Cartageni in drugje. Konfuzija, ki Jo ustvarjajo ta poročila, je za preprostega človeka nerazumljiva, tod« nam je jasns «ns stvar. Komunistična manjšina — ns tckrds na to, kako je majhna in raztrgana med aeboj — hoče diktirati za vaško ceno. diktirati ogromni večini To je vzrok današnjih homatij v Madridu in drugod v španski republiki. Večina španskih delavcev inJunstov, ki so branili republiko, |m noče diktature tal komunistov, kakor je noče od fašiatov. To je najlepši dokaz, da večina je demokratična. fte nekaj ae Je poknaalo. Ko so komunistični voditelji v Ameriki agitirali za prostovoljce ia Jih pošiljali v Španijo, so aami oatali do ms. Nihče izmed \odUaih komuanlm v Ameriki ni o4M na šanflnka fronto, ailill pa so tja .1 Glasovi iz 'naselbin ttarbiiev pogovor z Omanom Clevelaad, O. — Newburške novice v Ameriški I>omovini z dne 4. marca vsebujejo tudi "ne-kegs" Franka Barbiča in — "free press". Kakor sem slišal poroča te novice sam duhovni vodja društev "najsvetejšega I mena" kanonik J. J. Oman. On piše: "Neki Frank Barbič (kakor da bi jim bil nepoznan pri "najsvetejšem"), ki je že leta sramotil vero (katero?), cerkev in Boga s svojim nesmiselnim pisa-r en jem v proti verskih listih, se sedaj pere in jezi na zvezo društev sv. imena Ur pravi, da ga hoče pripraviti ob delo. Ni Uko, mr. Barbič? Te nesreče vam ne želimo, pač pa zahuvamo, d prenehate zvito pisariti in natol-cevati veri in cerkvi neresnične |n nečastne reči." Torej to je ukaz — sličen ka-ker jih je dajai ruski car avojl dumi. Ampak jaz tikazov ne sprejemsm kolikor se tičejo vprašanja, kaj smem in kaj ne smem, in to od dušnih krmarjev sinjega neha. Mislim, da mi usUva Združenih držav dovoljuje svobodno izražanje, in sicer prav toliko kakor fatru Omanu Jagru, Grdini in Janezu Debev-cu, uredniku AD. In to je bilo do sedaj vae, kar sem se poslu-žil. Ce sem poročal resnico ali ne, prepuščam tisočim čitateljemi raznih lisUv. FaUr Oman in drugi duhovniki, ki se radi vtikate v naše kontroverze, povej te mi tole: Čemu vi prinašate na površje vero, cerkev in Boga in se skrivati za njimi? Mar zato, ker vam ni mogoče plezati skozi resnico, catero čitate v Prosveti, katero amatraU za brezverskl list? Naj-brže bo Uko. Ta dopisnik je poročal fakU in vam ne more pomagati, ako niso v vaš prid. On Uga ni kriv, kar se dogaja, kadar je ta ali oni član SNPJ mrtev. Mi moramo v poročilih povedati fakte, vi pa zahtevate, da M Jih nc smeli. Povedati vam moram, da je to proti veri. Ko »risežemo, moramo izgovoriti: "1 shall teli the truth. nothing jut the truth, so help me God." Torej vidite, da moram vaš u-kaz odkloniti, ker mi tako vest veleva. VI dušni pastirji in vaši kolegi pogrebnik Tone, urednika James Debevec od AD In Jerič od AS, se morate zavedati, da kadar vatn aerviram dopis, ni to noben napad na vero, cerkev in božanatvo. Veste, jaz nisem kriv, ako meni možgani bolje funkcionirajo kakor vam, ki me dolžite zvitega pisanja. Povegi vam, kadar vam odgovarjam, da vera, cerkev i* višje bitje pri tem nimajo ndfcenega opravka. Vi ste ljudje kot smo m idrugi in lahko delate za dobro aH slabo stvar. In ako sta na napačni poti, si lastim pravico vam to povedstl, kakor si tudi vi lastite isto pravico povedati meni. In o tem govorimo kot ljudje, ki smo vsi e-nako ustvarjeni in imamo vsi pravico do življenja na tem svetu, kateremu pravimo zemlja. Čudna je ta vaša logika, to vate večno (»onavljanje: napadate vero, cerkev in vsemogočnega! Ali ne veste, da se smešite a tem? Kako ml je mogoče n*pa-dati vero in Boga? Cerkev bi že lažje, ker je vidna. Ampak čemu? SUvba sama ne more niko- mur nič škodovati, razen če se nanj zruši, ali pa če se Uko zgodi kot se je Slovenski dobrodelni zvezi, ker dobri farani niso plačevali dolga. In sedaj je pa U "foreclosure". Mar je tudi to napad na cerkev?" Razložite nam tudi tole: Ko je "father" Coughlin napadel Roo-sevelta z lažnikom, niso ljudje rekli, da je vera izgovorila to besedo, U napad, marveč katoliški duhovnik-demagog. In potem se pa hoče katoliški pogrebnik Anton Grdina obračati na predsednika, ki je bil sam sramotno razžaljen po katoliškem duhovniku. Kako se to ujema, gospod Oman? Mar za vas velja dvojna mera, dvojna morala? Vi pravite, da me niste hoteli spraviti ob službo. James De-bevc pa je rekel v nekem "beer parlorjti" pred J. F., da boste skupaj dobili 8000 podpisov. John mu je odgovoril: "Ce jih boste vi dobili osem tisoč, jfh bomo mi dobili šestnajst tisoč, da ga obdrže pri delu." Ampak tega ni treba, ker podpisi niso potrebni ne za ne proti. t)ružba ne mara verske vojne, kot je bila na primer pred 30 * leti pri sv. Vidu na 62. in Glass ave. Tak boj ohranite sami zase. Sicer pa: če sem slab človek, me bo Bog itak kaznoval. Čemu bi se vi trudili? Miss Thompson so tudi hoteli s protesti spraviti ob alužbe pri General Electric Co., pa ni šlo. Frank Barbič, 53. žeti in Josephine na plan! In tisti, ki bo najbolj srečen, bo še nagrado dobil. Federacija SNPJ je tudi na delu. Sedaj pridno vežba mladino za proslavo, ki bo na spominski dan, če sem pravilno informiran. A. Naprudnik, 121. Detroitske novice Detroit. — Delavske razmere so pri nas kakor po navadi vsako leto ob tem času. V lokalnih listih je res veliko kričanja, koliko se producira, v resnici pa je zmirom manj dela. Upajmo, da se bodo delavci toliko zavedli, da se bodo dobro organizirali in do^ bili dobre voditelje v avtni uniji, ki ima svojo prihodnjo konvencijo v Clevelandu ob koncu tega meseca. * • U V Slovenskem narodnem domu je zadnje mesece bolj mrtvo. Vzroki so različni, glavni pa je menda U, da imajo kulturna društva zdaj svojo sezono in da morajo tja, kjer prostori odgovarjajo. Poleg tega pa smo tu-< di imeli dosti snega, kar je bilo ob koncu tedna najbolj občutno za dom. Ker se je dvorana od-« dajala tudi tujcem, je prišel gospodarski odbor do zaključka, da se to preneha. Torej zdaj se bomo lahko sami zabavali v domu koncem tedna. Za soboto in ne-(Jfljo bo dom preskrbel tudi dobro godbo. Ženski odsek je zopet prevzel kuhinjo v svoje področje ob nedeljah. Torej pojdi mo jim na roko, da bo več življenja v domu. Zadnjo soboto, 11. marca, je bil naš gost pevski zbor Svoboda, ki je zapel nekaj lepih pesmi. To je oživelo ves dom in so celo še Kansaščani izvajali slovenski "blg apple". Torej lepa hvala Svobodi in upajmo, da se še vidimo. No, ksm pa na dan vseh JožcJ tov in Jožef in, ki bo v nedeljo? Naši Jošeti in Pepcc so se dogovorili, da bodo obhajali svoj i-mendan v soboto dne 18. marca v SNI) na vzhodni strani. Saj imamo pet Joletov kar v uradu SND. Tudi muzikunt Jc Jož«, in kje so pa še drugi. Torej vsi Jo- Pronlava pionirskega društva Cleveland, O.— V nedeljo slavi društvo Naprej h SNPJ svojo 85-!etnico. Ob tej priliki bo f)odan krasen program, pri katerem bodo sodelovala razna pevska društva, elevelandski glavni odborniki, glavni predsednik Vincent Cainkar in drugi. Zanimiva točka bo, ko bodo skupni odrasli pevski zbori zapeli nekaj pesmi, in sicer zbor Slovan, Sloga, soc. in sam. Zarja. Zanimiva bo tudi živa slika, ki jo vprizori klub "Stattuets" pod vodstvom poznanega Vinka Coffa, in prav tako igra, ki jo bodo igrali člani mladinskega krožka. Društvo Naprej je od svojega početka pa do danes korakalo po poti napredka ter si pridobilo u-gled med našo napredno javnostjo. Prvi predsednik društva Naprej je bil Jože Zavertnik, pokojni Prosveti n urednik. Proslave se seveda tudi udeleže živeči ustanovni člani. Ni dvoma, da bo dvorana Narodnega doma zasedena do zadnjega stola. Vabimo tudi naše "jednotarje" iz bližnjih naselbin, da prihite na našo proslavo in z nami vred praznujejo 35-letnico največjega društva Slovenske narodne podporne jednote. Torej na svidenje v nedeljo ob treh popoldne v avditoriju Narodnega doma na St. Clair Ave. Milan Medvešek, 5. Opera "Carmen" v SND Cleveland, O. — V petek zvečer, 17. marca, bo podana po The Quyahoga Opera Association in Federal Music Project popu-lizirana Bizertova opera "Carmen" v avditoriu SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 8.15 zvečer. Vstopnina samo 35c. Glavno vlogo bo igrala elevelandska Operna pevka Carabella Johnson. Okoli 60 pevcev nastopi v zboru in 75 godbenikov v orkestru pod vodstvom mojstra Arpada Kurinskyja.* Za vse ljubitelje boljše glasbe bo v petek večer prostor v S. N. Domu. Uo. Poljšak. To in ono iz Clevelanda Cleveland. — V nedeljo dne 5. marca se je v SDD na Waterloo vršil koncert treh bratov družine Franka Stejkota iz Collin-wooda. Koncert se je pričel točno ob napovedanem času, ob 3.30 popoldne, ker so bili posetniki ob času na mestu in napolnili dvo^ rano do zadnjega kotička. Res prav lepa udeležba inteligentnih ljudi. Program je otvoril Ant. Rup-nik, predsednik pripravljalnega odbora, ki je pozdravil navzoče. Nato smo videli krasno in zelo pomenljivo živo sliko, katero je priredil Vinko Coff s pomočjo svojega kluba — hčerke in mrs. Coff. Vinko Je Ujnik SDD in mojster v prirejanju živih slik. _Po tej sliki so nastopili Slej-kovl bratje — Frank. Stanley In Edward. Na piano jih je spremljala miss Vera Milavec, ki je tudi' mojstrico, v tej stroki. Siejkotovi fantje so se izvrstno postavili. Poznulo se je, da so se dobro potrudili in da jih uči dober profesor. Po koncertu je bil ples v obeh dvoranah. Plesalcev je bilo dosti, Prolinarijnkl shod v New Yorkn. na katerem jo neslepij žapaa U (¿«sardin kot glavni govornik. ČETRTEK, 16. mabc* ker mladina ne da dosti na post. Tudi katoliška mladina ne! Kuhinjo so imele v oskrbi članice ženskega odseka SD0, ki so izvrstno postregle, kakor tudi to-čaji in vsi drugi delavci. Vse se je izvršilo izvrstno, bolje kakor pa je odbor pričakoval. Hva^la vsem skupaj, družini SJejkovi pa moje čestitke. Ravno tisto nedeljo zvečer se je proslavljala 15-letnica Slovenskega narodnega doma na St. Clair ju z banketoma, katerega sem. se tudi ja^ udeležil. To je največji in najbrže tudi najlepši narodni dom v Ameriki in menda trtdi v starem kraju. Uiele/.-ba je bila srednja. Rila bi gotovo večja, ako bi ne bilo dveh o-ziroma treh priredb na isti dan. Ampak bil je lep veder in navzoči so bili z banketom in progra mom zadovoljni. Le program j p bil predolg. Peli so dueti, kvarteti, obe Zarji in mladinski zbor Slavčki. Tudi govornikov je bilo več. Govorili so J. Skuk, predsednik SND, župan H. Burton, ki je hvalil posebno pisatelja Adamiča in Čestital Slovencem, ker je pisatelj naš rojak. Tudi o-krajni sodnik Laushe je pohvalil Adamiča in rekel, da je škoda, ker ni tudi on navzoč. Frank je govoril tudi o svojih sodnij-skih skušnjah v humorističnem tonu. Pomenljiv, in daljši govor je imel sodrug Etbin KrisUn, katerega so mnogi prvič slišali. Čeprav se možak ni dobro počutil, je na navzoče napravil dober vtis. Ne smemo pozabiti, dal je mož že v 73. letu svoje starosti. Govorili so še pesnik I van Zorman, John Mam, L. Me dvešek, Fr. Somrak in par drugih. Predstavljeni so bili vsi za stopniki domov in naših podpornih organizacij. Stoloravnatelj je bil Vatro Gril, urednik Napredka. I Vreme imamo v Clevelandu in okolici izredno lepo. Solnce sije kot pomladi. In vsak čas pričakujemo pomladi in — regrata. V soboto dne 18. marca se vrli ples Progresivnih Slovenk, krožek 1, v SDD na Waterloo. Vsi in vse ste vabljene. Godbn Johna Pecona. Vstopnina samo 25c. Progresivne Slovenke so naše napredne žene, ki podpirajo vse naše napredne usUnove in akcije. Vseh nas je dolžnost, da se udeležimo njih priredbe. V nedeljo, 19. marca, pa bo proslavljalo svojo 35-letnico pionirsko društvo Naprej št. 5 S. N. P. J. To društvo oziroma njegovo članstvo je oralo ledino v naši metropoli. Je tudi največje društvo SNRJ. Kot glavni govor nik bo nastopil predsednik jednote Vincent Cainkar. Kot predsednik društva Vodnikovega ven ca 147 SNPJ uljudno vabim članstvo našega društva, da se polno-številno udeležite te proslave. Obe društvi gresta vedno najbolj prijateljsko ramo ob rami. Torej v imenu našega društva najlepše čestitke društvu Naprej! In na svidenje! V teku je tudi kampanja za nove naročnike na Cankarjev Glasnik. Vse zavedne rojake Sirom Amerike vabim, da se naroČijo na to leposlovno in kulturno revijo. Anton Jankovich, 147. h dežja pod kap' Clairton. Pa. — Lansko leto je v predmestju Clairtona jeklarski trust postavil veliko novo jeklarno za 45 milijonov dolarjev. V tej tovarni izdelujejo pleh v velikih ploAčah in iz tega pleha seveda različno robo; v slučaju vojne bodo prav gotovo izdelovali tudi municijo. Pravili so, da bo uposlenih «000 delavcev. Pred 25 leti bi bilo to mogoče res, aH danes Je to število veliko pretirano, ker v jeklarni opravljajo vse delo stroji. In ako bi bilo y resnici uposleno to število, Ui bilo delavstvo še vedno na slabšem, ker ao širom dežele zaprli več manjših in zastarelih tovgra in premestili produkcijo v Clairton. Včaaih so gradili tovarne ob rvkah, ta tovarna pa stoji na hribu v bližini letališča in Aleghe-ny Countjr South parka. Ta perk meri tisoč «krov nemlje. Vse je dohro preračunano za slučaj vojne: v parku in na leUlišču voja-jakl. v tovarni pa munkija. V tem mestu je jeklarski trust posedoval več sto akrov zemlje. Pa so sbaraatali z neko družbo iz Philadeipinijc. da zgrsdi .100 hiš s sodelovanjem zvezne ata- (Dalj* aa S itruu 1 Armade na krilih vetrov Ko je bila železnica še nova, so j0 doiiiu j je prava morilka ptic. Stotine in tisoči 1 1 ter drugih ptic selivk so zadevali ob lokorT ' ki jih ptice še niso bile navajene. \j ^ bilo tedaj žrtev v ptičjem svetu. Ko 10°*° * zneje pojavili brzojavni drogi in iice' * ptice spočetka tudi niso znale izogibati * niso sploh videle. Tudi to je zahtevalo ^IS žrtev. Danes so se ptice že davno J .'S lokomotiv, žic in avtomobilov. Pogonom celo opazovali, da mlvo nj^ih tropi na ril „„ __—Lxxi.ii___71 ■ J**tL Z*ji| jah na strehe železniških voz in p,,!♦•„', tudi malo potujejo naprej. . _ Na pnekomornikih se to pogostoma donJ Zauni naravoslovec dr. ^ance p^Tf kako so se nekega dne, ko je potoval v J Ameriko naselili veliki tropi morskih U«»"! na jambore, kako so iskali žuželk po krov tudi očitno utrjeni počivali. Nekoliko dni J potem ptice potovale s pamikom, nenadno J so ladjo zapustile in izginile v določeno smS In bqš v tej smeri so se naslednji dan pojtS ognjeniki in ledeni vršaci južnoameriških K» diljer. Uganka je bila vsem, kako »o mosru živali slutiti kopnino. ^fl Ptice pa se niso še privadile letal. VnJ pilot bi vedel kaj povedati o pticah, ki so «a! letele v njegovo letalo. LeUlo jih celo nakib privlačuje. To pa se dogaja tudi v velS višinah, kar ni čudno, saj potujejo baš seliS kaj rade nad oblaki. V novejšem času je znanost ugotovila nekrfi nepričakovanega. Vse ozračje je do najvišji višin napolnjeno z velikimi tropi najrazličnri. ših živali in rastlin. Ta bitja plovejo v vifc nah delno s pomočjo kril, delno pa jih nosij» zračni toki kakor jadralna letala. V višini d» set tisoč metrov in še več potujejo z brzino ve. trov nad deželami. Ta živi svet imenujejo "zračni pi&nkton: po naliki s svetom živih bitij, ki plava ozirona visi v vodi v bližini njegove površine. Posel*! pozornost so zračnemu planktonu posvečil angleški raziskovalci, ki so ga lovili delomii mrežami na ladijskih jamborih ali na vuokj radijskih antenskih stolpih, deloma pa tudi 1 leUli, ki so jih bili opremili z velikimi vrečaj podobnimi mrežam. Ugotovili pa so, da 8 to. mi pripravami ne morejo višje nego v višiad 1500 do 1800 m, ker ao vetrovi tam zgoraj t* ko močni, da raztržejo vsako, še tako trda mrežo. Toda že do te višine so našli najruzlkl nejše čudne stvari. Milijoni žuželk brenčijo tam okrog, pa M bodo nad mesti, polji ali nad morjem. Večiiaj teh živalic je seveda v spodnji zračni plasti d 3 do 50 m. V deset metrov dolgo mreio ao ujeli v desetih urah nič manj nego 23,000 ža-želk. Lahko bi rekli, da živimo v pravem ž»-želskem morju in trditev. naravoslovcev, di armada žuželskih jajčec, malih alg. glijj trosov in bakterij. Čim manjše »o tijjj tem bolj se odtegujejo zakonom težnosti im ni toki jih zanašajo tem lažje v najvišje »J šave, do najvišjih "ovčic" in celo nad njM letalom in stratosfernim balonom so ur*^ bakterije tudi v stratosferi in lahko sil) sUvljamo, da morejo najmanjša i i*** zračnih bitij uiti celo območju zemlje ter vati v svetovno prostornino. Slavni I" učenjak Svarte Arrhenius je že dolgo t ep jj podoben način razlagal nasUnek življenj»» zemlji, življenja, ki je prišlo skozi prostor z drugih nebesnih tele« mičnice. Najnovejša raziskovanj« k*^ bi utegnili imeti učenjaki prav. t* m (Dalja li prr« kolon« ) ifU prepcoete reveže in kričali so, da vojj» j-t rajati do akrajnag« konca." Tak« r slišali tudi od vodilnih komunistov v ^ toda. ko je general Miaja — kateremu _ muniati peli največjo slavo heroj , ^ plujejo z izdajalcem! — obrnil hrbet ^ stom, so ta Paasionaria in osteli ^ r ■ "litelji brž odkurili na varno v Heroji, heroji! . . . ovice rud jim Bo- Lmorja |im rudarjem je bila od-Wpr* novoletna nagrada C februarja 1939- — J« KVmbra preteklega le-Eivstvo idrijskega rud-■Veselila obljuba, da WmU mala nagrada ■trinajsta plača ^ zh Eke ali Pa za Novo K vest je zaupal nek urad-lulniške uprave svojemu ■T¿es da je iz Rim« Cdlog da se kot priznanje trdno' produkcijo živega ■ v i 1938 rudniškim na-Ijcem podeli mala nagra-Inaj bi za delavstvo zna-Lek mezde T dni (70-80 |a paznike pa 20 delovnih lajn-ada naj bi bila delav-lodeljena po zgledu običaj-Ejijh dodatkov, ki jih pre-| vsako leto privatni na-Ici, kot takozvano "tri-K plačo". Glede na težke L razmere, s katerimi se ■rebivalstvo idrijske kotli-Ije navezano skoro izključ-|na zaslužek v rudniku, je Izumljivo, da; so bili ljudje Iti nadvse veseli in je mar-pe računal s to sicer skrom-fctico pri proračunu izdat-I Božične praznike. L tik pred Božičem je pri-■ccijevo božično darilo delu: vest, da s toliko priča-limi nagradami ne bo nič! liai je namreč kot ravna-Idnika na predlog glede na-flakorfičuo odgovoril, da li rudarji nimajo pravice liajste plače, ker niso pri-I temveč državni nameščen-Lrsikak.skromen načrt je lem prekrižan in pokvarje-Lznično božično razpolože-Ig. Ricci pa si je s tem še Ltrdil nič kaj zavidanja k sloves, ki si ga je med lim delavstvom ustvaril. Pesnik Fran Zur umrl litibruarja t. leta je v svo-Ljstnem kraju Podragi za I zatisnil oči sirom vse Pri-le in še onstran njenih me- Boéno znani pesnik Fran Perice pojejo. . . lan j, febr. 1939. — Nekega P perice pri javnem studen-Ue slovenske pssmi. Mimo pel podeštat in jim je za-L da bo poslal na lice me-bčinskega stražarja, ki naj klofuta, ako ne bi nehale Jistih pesmi. Perice pa se dale ustrašiti, temveč so I dalje pele. Ko so pozneje oti domu, so se celo usta->red podeštatovo hišo ter »plesale in pele naše pesmi. Me proge in elektroni ion niso /a naAe kraje t, februarja 1939.—Lotoš- ma je dovolj zgovorno do-• da električne proge niso fe kraje. V dnevih, ko je )Va'o. je poledica prepreči-*>rabo železniških lokomo-elektricni |>ogon. V obrat »sli staviti lokomotive na pogon na-vsej progi iz Re-IVtra. pa tudi od tu Proti Trstu in Postojni. "»ne zaklat i največ po dva Prašiča na leto tojna, februarja 1939. —< »Jf.da morajo jk» nekaterih h v< J«'- lK» drugih manjše u|;"« v;iti za taksno pri-fr ' /aklanega prašiča **k"lj m« rajo «proti prija ' «»blahiem in obe- J''"'ut> znesek. f;e «J«vi km.t /.a k olj treh- ali prSMrev plačil (Ki prvlh sko., Sedaj graulijo v tržaških ladjedelnicah motorno ladjo s 1300 rgt, ki bo vzdrževala promet na progi Budimpešta—Ale-ksandrija. Zgradili bodo àe 6 ladij po 4000 rgt, ki bodo na električni pogon, a izdelane bodo deloma v Trstu, Budimpešti in Braili. Mornarji bodo deloma Madžari in deloma Italijani. Vse te ladje bodo imele za svojo matično luko Trst. Italija dobavila križarko sovjetski Rusiji Sovjetska Rusija je že pred dalj časa naročila v ladjedelnici v Livornu v Italiji eno križarko. Pozneje so se pojavila neka nasprotja, ki so vodila do ukinitve trgovinske pogodbe med o-bema državama. Italijanska vlada je radi tega zaplenila križarko v svrho kritja obveznosti, ki jih sovjetska Rusija àe ni poravnala. Sedaj je prišlo do sklepa nove trgovinske pogodbe med sovjetsko Rusijo in fašistično Italijo. Italijanska vlada je že dogotovljeno in doslej zaplenjeno križarko «izročila sovjetski Rusiji. Križarka nosi i-me Taškent", ima 3000 ton in razvija hitrost 42 vozlov na uro. Kdo bi si mislil, da je kaj takega mogoče. DROBIŽ IZ PRIMORJA Bane. — V bolnišnico so odpeljali Eldo Lebanovo, staro 28 let, ki ji je prišlo nenadoma slabo. Gorica. — Po vesteh iz Trsta je zadnje tedne hudo razsajala influença, ki je zahtevala vsak dan na desetine-žrtev. Na Goriškem pa se bolezen letos ni razpasla. Trst. — Pred sodiščem je bila obsojena na 6 mesecev zapora pogojno Marija Gorjanc por Natlačen, ker je obrekovala učitelja, ki je njeni hčerki naložil neko kazen. Trat. — Državno cestno društvo sporoča, da je cesta od Cola do jugoslovanske meje prehodna za avtomobile, isto za cesto pod Učko. Tržič. — V morjV «o spustili motocistemp, "James J. Ma-guire" s K900 rgt. Zgradiji so jo za družbo Standard Oil Company iz New Jerseyja. Trst. — Karabinjerji so aretirali Antona Runka in Srečka Gubnerja. Trat. — Zaradi možganske kapi so morali odpeljati v bolnišnico 67-letnega Mateja Vali-ča. Njegovo stanje je zelo nevarno. Trst. r- 19-letna Terezika Ži-gon je bila prepeljana v bolnišnico, ker jo je ugrizel stekel pes. Trat. — Železniške električne vlake bodo modernizirali in u-vedli bodo nove elektr. lokomotive, ki bodo hitrejše. Zveza med Reko in Trstom bo postala boljša, ker bo vlak z moderno lokomotivo rabil manj nego 2 url. i**- m. l»ra ' v ,;«kso, ki je manj na domačo po-1 ga nadaljnjega irn ra plat at i višjo tak za za l'r 'n [*» je doloren namenjenih l"strijsko potroé- "i odločujoče niti (,ru/.in jn niti zs, 1 obseg lamest v <■ *r*dijo dj|,ie ■ dwindle '' " 'tot M.-idžarsks ne-adij, ki so regis-Trstu so tu *» ladjo i* Madžar za Ma Trst. — 8000 kv. met. grmičevja je pogorelo v bližini Na-brežine. Skodu je neznatna. ' Trst. — Zaradi poneverb v škodo tvrdke Reitner so bili are-' tirani in predani sodniji Kari ir Bruno Kozman, Kari Stibil, ¿ion dano Valeri, Perd. Gorjup in li van Godnič. Trat. — Zelo strogo evidenco vodijo fašistične oblasti o praznih stanovanjih in lokalih. Lasti niki morajo v najkrajšem Časti javiti vse prazne lokale sindikatu hišnih posestnikov. Prestopke kaznujejo zelo strogo. Vipava. — Posestniki z Goriškega se zelo pritožujejo, ker so sedaj dobili plačilne naloge za letošnje davke, ki so še enkrat tako velike kot lansko leto. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s Z. strani.) novanjske administracije. Kar je porabne zemlje, jo bodo porabili, kar pa je take, da bi se še koza ubila na nji, pa zahtevajo, da jo vzame mesto za park. En tak park mesto že ima. Vanj je zabilo Že lepe tisočake, toda še ni toliko ravnega, da bi mogli kje igrati žogo. Davkoplačevalec pa plačaj; če nimaš, si pa izposodi, dokler je mogoče, potem se pa vlezi in zaspi kot milijonar, Ko zjutraj vstaneš, si namesto zajtrka nekoliko nategni pas in se priporoči Bogu za večjo srečo. Na 2. marca je jeklarska unija CIO priredila piketno linijo, da prisili delavce na plačevanje mesečnih prispevkov. Prišlo jO do neredov, v katerih je bilo par avtomobilov pokvarjenih, šest delavcev pa nekoliko opraskanih, Ni pa bilo tako hudo kakor jq časopisje kričalo. Žalostno a vendar resnično je, da je med de lavstvom velika brezbrižnost^ Nekateri pravijo, da unija ni dobra, ker so v nji sami "sucker-ji", toda v unijo ne stopijo, da bi pomagali izboljšati ali odpraviti,' kar ni dobrega.^ Drugi pravijo, da unije ne potrebujejo, ker ii mamo zakon, ki določa delovne ure in plačo. » Ne zavedajo se dejstva, ako bo delavstvo brezbrižno, da bd kmalu vse to vrag vzel. V Penn-sylvaniji že imamo governerja in večino v državni zbornici, ki ima v načrtu, da uniči vse delavske zakone. Se v Washingto-nu je treba takih, kar se bo naji brže zgodilo, potem pa ne bodo pozivali delavcev na slogo, mar več jim enostavno ukazovali, hočeš nočeš, moraš. Naj še omenim, da sem se za«, dnjič v neki naselbini udeležil priredbe, na kateri je br. Cain-i kar predvajal jednotine slike i t starega kraja. Veseli me in rad slišim zanimive govore, saj zato tudi grem, ampak ti nemir v dvorani pokvari ves užitek in vese-jje. To se ni zgodilo zdaj prvikrat, marveč že večkrat v raznih naselbinah. VeČina udeležencev gre na priredbo zato, da nekaj vidi in sliši. Ne gre mi pa v gla-< vo, zakaj se udeleži tudi tak na-dutež, ki kali mir in kvari veselje drugim udeležencem, govor- r K O 5 v K T A niku aH pa igralcem. Malim o-trokom se to oprosti, odrasle o-troke pa je treba obsojati. Mike CebaAek, 426. Demon«)racije v Londonu v «omiki m zahtevali, naj Anglija prito«r Apa »«klas lejall*«* pWMIja živila la eroftje leja***». Rudarske raz mer ev llliuoisu Weat Frankfort. 111.—To mestece stoji v sredini premogovne industrije. Vse dkrog so veliki premogovniki, moderno ure. jeni. V njih je delalo tudi veliko Slovencev. V vsakem rovu je delalo 800 do 2200 rudarjev. Sedaj ni v njih niti ena tretjina te. ga Števila rudalrjevf uposlenih.' V&ok so stroji. Kaj se je zgodilo z odslovljenimi? Nekateri smo uposleni prir WPA, veliko pa jih je šlo v Chicago in so pustili svoje lepe domove. Dokler ni bilo strojev in ne konvejorjev v majnah, smo dobro zaslužili; dostikrat sem zaslužil na osemurni iiht $10 do $12. Nepričakovano pa je kom-panija dala v majno veliko število konvejerjev in mašin. Takrat smo bili vsi tjisti, ki smo nakladali premog, ob zaslužek. Nas je bilo polovico preveč in morali smo si delo deliti. Delili smo si ga na vsaka dva tedna, ali zaslužili smo malo, ker včasih nismo dobili več ko en dan ali dva dni na dva tedna, brtigi, ki so opravljali različna dela, so delali vse dni, kolikor je majna obratovala. Delo je naporno. Delala sva dva skupaj in naložiti sva morala 45 do 60 ton premoga na osem ur» traven pa še trdo kopati, ker je bil premog slabo ustreljen. Ako pa nisva na lotila toliko premoga ikot je kom-panija zahtevala, je pa boss za grozil z odslovitvijo. Tako smo bili organizirani, da je boss z nami lahfeo delal, kar je hotel. Toliko pa smo bili organizirani, da smo lahko skeba li, kar se v okraju Franklinu ^ južnem Illlnoisu še danes godi. Prejel sem plače za eden ali dva dni, toda unljskih prispevkov sem moral plačati prav tolio stregle v kuhinji in pri baru. Ples se prične ob 7:30 »večer Vstopnina je samo 2fic. Za t or u. možje in žene, fantje in dekle ta! V soboto vsi v spodnjo dvorano Delavakega doma na žaba vo Progresivnih Slovenk. Poseb no pa vabimo Jožete in Pepce če boate pridni, vam bodo zapele podoknioo —- in seveda za godo vanje imamo tudi preskrbljeno Na svidenje! Mary Kaferle, 748 Novi upravitelj WPA azjasnil stališče Nedavno je Francis C. Harrington razposlal širom dežele svoj prvi radio-govor, odkar je postal Works Progroas Administrator, in v istem je obelodanil, da ne namerava nikakih bistvenih sprememb v upravi programa pod svojim vodstvom. Sledil bo verno onim smernicam, ki jih e že začrtal njegov predhodnik Harry Hopkins. Izjavil je, da nima namena povzročiti zmešnjave z uvedbo drastičnih sprememb. Kakršnakoli zboljšanja nuj se izvedejo, ne sta morajo logično razviti iz ak-;ualnega izvajanja programa. Kaposi j ivi ljudje, ki so v potrebi, bodo tudi nadalje preskrbovani toliko z gradbenim kolikor z no-gradbenim delom, Upravitelj je dal razumeti, da si bo prizadeval doseči nekatere poglavitne svrhe, V kratkem namreč: Da work relief naj bo tut rai-jolago onim, ki ga najbolj |Kitre-ju jejo — odstranivši ono, ki niso zares v potrebi. Da vzdrži tako visoko stopnjo izdatnega dala, kakor je pač člo veško mogoče ob upravljanja tako obsežne organizacije. Da razvije in izboljša program v smislu sedanjih livedbenlli načrtov. Pojasnilo Cle Elum, Waah. — Nerada se oglašam v Prosveti, ali primo-rana sem javnosti podtti neka pojasnila glede dopisa o trage 4iji, ki se je zgodila v družin Stava Jakoba. Omenjeni dopis je bil priobčen v Prosveti dne 28.»februarja iu se tiče tudi družtva 371 8NPJ. Med drugim pravi dopisnik, da sta dva člana družtva 871 vdrla v Jakobovo stanovanje % name nonv da ga pretepeta. To Je biW pred 18 leti in se že prav dobro spominjam. L«po jesensko nede ljo popoldne je imel Ste ve Ja kob .takrat že samski, v posetu skupino svojih dobrih prijate Ijev. Med njimi sta bila tudi ti sta dva člana, ki sta po aatrdilu dopisnika s silo vošteno delo ža svojo* dnino. In da stori vse v svoji moči za uveljavljanje novih odredb, katerih svrha je preprečiti politi-en pritisk na delavce in drugo neprimerne politične nakane. Ko je na kratko začrtal svojo stališče, je Harrington opozoril, a n^nn izvedbo programa prišel kot tujec, kajti služit je kot glavni inženir in pomožni upre-itelj že od jeseni 1935, "2e več ko tri leta sem opazoval, kako je Mr. Hopkins reševal mnogovrstna in težka vprašanja organizacije," je dejal. "Prav siguren sem, da on ni nikdar verjel, kakor, tudi nisem jaz, da ta urogram predstavlja Idealen iu uVvršen način, kako naj se preskrbujejo z javnim delom oni za delo sposobni Amerikanci, ki jim je treba dela. Midva nisva nikdar bila mnenja, da imamo pred seboj ustaljen program z ustaljenimi metodami. Dejanski se je isti spremenil In izboljšal ml leta do eta. Pa je v toku svojega naravnega razvoja še vedno podvržen nadaljnjim spremembam in izboljšanju. Želim, da bi kot upravitelj doprinesel neki dejanski prispevek ( največji izdatnosti, katere smo zmožni. Potreboval pa bom pomoči ne le upravnega osobja, marveč tudi široke mase delavcev WPA, ki so na delu. Hočemo, naj to delo dobivaj»» oni, ki ga resnično potrebujejo, namreč oni, za katere Je kongres namenil to pomožno delo, želimo, da projekti, pri katerih sodelujemo z lokalnimi oblastmi, bodo dobro planirani in da so od največje koristi za do-tične občine. Mislim, da smemo to zahtevati in paziti na to, da je res temu tako. Pravica nezajmalenih ljudi do iavriega delu je pravica, ki se šu le sedaj uveljavlja v tej deželi. Da se ista ohrani kot element Im>-doče javne jadltike, se mora sedaj in odsihmal sleherni delavec WPA jKitruditi, da svojo dnino zares zasluži s |M>štenim delom." Upravitelj Hartington je orne-nil dejstvo, da program uključu-je veliko raznovrstnih projektov, pri Čemur gradbeni projekti snašajo skupaj 75% do 80% celote, Opogumil Ju pa delavce ne-gradbene vrste, ki bi utegnili misliti, da on kot inženir ne simpa-tizira z njihovo vrsto dela. "Dasi so gradnje vedno bile največji del programa," je rekel, "ae dobro zavedam, da Je mnogo zmožnih ljudi v rellfnih seznamih, ki niso gradbeni, marveč pisarniški delavci. In za te delavce bomo tudi nadalje primerno skrbeli v mejah naših skladov,"—WPA. HLOVKNHKA NA KODNA PODPOHNA J KI)NOTA I »da i« avale publikacij» la ša peaebao list f'ro«v»ta ss karlsli, tar potrebno afltadje svojih društev Jn ilanatvs In sa propasando avojlh idej. Nikaker pa na ss propsgsado drugih podpornih orgsnlssrij. Veaha orcastsseljs Ima obliajae eveje flaalle. Torej agítate-rlčni dopUl ia nasaaalla dragih podpornih orgsnissdj la aJJh društev naj m ne poAHJaJo lints Proaveta. VeKkanoč v Jugoslaviji I 'dolino potovanje /s praznike 25. marca........ REX preko Qenoe. ______jI tném mIK/M JUŽNK PKOfiR "TS» lw*t »f •»•• âtleaUf- NISums* »■liMfc<>« /•• M,), tiv|)«ft>» M all Ml**» *• »rifti'Mfc brwWfc. »•• ubi um tu u.i tr—t prilik» ««• ■»*»«• wmhfkm. Tul Mm In twiwr« r»«.*4a u»m4m«0 •>■ 1 |*fMlfc*i VMM >.u4»)o »rOk« M..«Uft« fcftlrtM. Ittfc.io»*»« étuUtktM m*m. (IM :>'•«•• •• VULCANIA SATURNIA eiaaar«o v jff,oe(.AvtJo ii. aran.s S. MAIS I. Aran.A REX - C. DI SAVOIA • ROMA Prvta (mmi ff im »• AfSU A II, im II. MAJA Im fotmemllm Aul«, m M IXMMMAMM«« «1t »• »rm4 i ItoUaMlx Umih» MI M. MKNW.AN AVS.. I MM AM» FKOSVlf SIGRID UNDSET: «JENNY 9 ROMAN ™ FêêUwmg fr« Albr—hê Od Je bil videti ves veder in mliul v svoji svetli letni obleki. Psnsmski slamnik mu Je pokrival lase. Jenny je sedls ns psrobek gozds, Gert pa ne je zleknil pred njo v senco velikih koiatih brez. Bilo je žarko vroče in vse tiho. 8 travo pokriti grič, ki se je dvigal ob obali, je ves poru-menei od pripeke. Nad Nesodenom je letal kovinskosinji oblak mipare, izza njegovega robu pa je pri polzelo nekaj oblačkov, belkastih in žoltih kakor dim. Fjord se je razprostiral svetlovilnjev z vzblestevajočlmi progami toka; jadrnice daleč tam zunaj so letale tihe in bele in dim parnikov je celo večnost trepetal v zelenih progah po soparnem ozračju. v Med kamenjem pa, ki ga je razgaljala oaeka, je curljals vods in povelene, viticam podobne veje brez so se narahlo pozibavsle nsd njimi; od čsss do čsss se je ksk list, vel od suie, spustil ns tis. Gert je vzel enega, ki se je zapletel v njene bogate, svetle lase — odložila je bila svoj klobuk. Ogledoval je listič: "Ali ni čudno, ti, da letos kar ne more deževati? Vam žensksm je lahko, ve vsaj lahko hodite v lahnih oblekah. Tvoja obleka je vi-deti sicer napol žalna, če ne bi imela teh svetlo-rdečih kristalov — vendar pa ti izredno dobro pristoja!" Obleka je bila bela in prosojna, z majhnimi črnimi cvetličnimi vzorci, s številnimi nabori in prepasana s tesnim, črnosvilenim trakom. Hlamnik, ki ga je imels v naročju, je bil taki* sto črn, s črnimi žametnimi rožami. Edino bledordeči kristali so ji blesteli na čisti koii vratu. * Sklonil se je naprej, tako, da jo je lahko poljubil na nogo, ravno vrh izrezka njenih lol-nov. Nato Jo je z dvema prstoma pogladil preko fino upognjene nsrti s prozorno nogs-vlco ter Jo prijel okrog členkov. Cez neksj čsss je ons narahlo odrinila njs-govo roko, on ps je prijel zs njeno in jo obdržal, ter se nasmehnil k nji. Tudi ona se mu je nasmehnila, nato pa je obrnila glavo v stran. "Tako tiha si, Jenny. Ali te muči vročina T "Da, da," je rekla ona. Nato sta »pet molčala. Kos poti odtod, tam, kjer je segal vrt neke 4le do vode, je divjals ns kopsllškem mostu kopics poiodrsslih fantov. Vile gori v hiil je vrelčsl grsmofon. Od čsss do Čsss so zaveli od kopališča glasovi godbe k njima. "Ti, Gert —" Jenny se je nensdoms čvrsto oklenils njsgove roke. "Ko bom ostsls zdaj neksj dni gori pri mami in se nato vrnila v mesto, nameravam odpotovati." "Ksko to?" se je oprl on na komolec. "Kam pa pojdešf "V Berlin." Je rekla Jenny. Sama je čutila, kako ji je trepetal glas. Gert Ji je pogledal v obraz in ni rekel niče-ssr. Tudi ons ni rekls ničessr. Nsposled je pripomnil: "KdsJ si se od loči Is zs to?" "Prsv zs prsv sem že ves čss nameravala — ssj ti je znsno — da bi apet odšla v inozemstvo —" "2e. gotovo. A kdsj ai se odločila, ds pojdeš prsv sdsj?" "Letos poleti v Tegnebyju." "Ljubše bi mi bilo. ds bi mi bila prej povedala to, Jenny," je rekel Gram. In dasi js bil njegov glss tih in miren, se ji je vendsr zsre-zal v dušo. Obotavljala se Je zs trenutek. "Hotels sem ti povedsti — ne pisati, marveč povedati. Ko sem ti pissls in te prosils, da si prišel včeraj sem, sem ti že hotela povedati. Ps nisem mogla." Njegov obraz Je posivel kakor kamen. "Kszumem. Ali. zs boga. dete. ksko težko si morsls prenašati to!" je vzkliknil iznenads. "Da." je rekla Jenny mirno. "Najbolj zaradi tebe. Gert. Prosim te. da mi oprostil." "J« tebi? Ah, bog, Jenny, sli more* ti meni oprostiti? 8aj sem slutil, da bo moral priti ta dan." ^ "Ssj to sva oba slutila," Je rekla ona kakor prej. On se je nenadoma vrgel na tla in se z obrazom zaril v posek. Ona pa se je sklonila čezenj in mu položila roko na tilnik. "Mak, mala, mala Jenny — oh, Jennyca moja, kaj sem ti storil!" "Dragi —" 'Ti bela ptica moja, dotaknil sem ae te s svojimi grdimi, umazanimi rokami — oskrunil tvoja bela krila." "Gert!" Prijela ga je za roke ter pričela govoriti naglo in burno. "Cuj me. Pa ti si mi vendar izkszsl samo neksj dobregs, le jsz sem bils tists, ki —. Bils sem Uko trudns, ti ps si mi ponudil mirno pribežslišče, bilo mi je mrsz in ti si me ogrel. Morsls sem se odpočitl in morsls sem se ogreti, morsls sem čutiti, ds je nekje dušs, ki me ljubi. Bog nebeški, Gert, nisem te hotels vsrsti, ps ti nisi mogel rszu-meti in jsz bi ti nikoli ne mogls rszložiti, ds sem te ljubils ns drug nsčin, Uko uborno.. Ksj res ne rszums* tega?" "Ne, Jenny. Jsz ne verjsmeai, ds bi ksko mlsdo, nedolžno dekle dsrovslo moškemu vse, če ne bi z vso gotovostjo mislijo, ds bo njens ljubezen večno trajala." "To ravno U prosim, da mi oprostiš. Vedela sem, da ne bo* razumel, par sem kljub temu jemala, kar si mi dajal. In Uko je posUjalo to prava muka zame — hujše in čimdalje hujše, in čutils sem, da ne more več dalje Uko. Saj U imam rada, Gert, toda če naj samo sprejemam in če prav za prav nimam ničesar, s čimer bi ti mogla vračati " ."Si mi hotela že včeraj povedati to?" je malo nato vprašal Gert. Jenny je prikimala. "In mesto tega —" Temna rdečica ga je zslils. "Nisem mogls, Gsrt. Prišel si Uko dobre volje. Vedels sem. da si koprnel in čakal." On js rezko dvignil glavo: "Tega ne bLbila smela storiti, Jenny. Ne. Ne bi mi smela dajati Uke — miloščine —." Ons si je zakrila obraz. Domislila se je onih mučnih ur, ki jih je prebila gori v svojem za-pralensm steiler ju, v zstohlem, zsprtem zraku — nepokojno hodeč ssm Ur tjs, pospravljajoč in pričakujoč ga, med Um ko se jI je srce krčilo od bolečine. A ni imela moči, da bi mu povedala. "Nisem si bila na jasnem s seboj, ko si prišel. Nameravala sem prvi trenuUk, hoUla sem poskusiti." "Miloščina." On je bolestno narahlo zmajal i glavo. "Ves Čas, Jenny. Vse, kar si mi dala." "Gert. Saj sem vendar Jaz tista, ki je prejemala milo*Člno od Ube — smerom, zmerom. Ali ne razumel T "Ne," Je rekel on burno. Spet je pritisnil svoj obraz k tlom. Cez nekaj časa Je vzdignil glavo: 1 "Jenny, all Js nemara — kdo drugi?" "Ne," js reško rekls ons. "Mislil, da bi ti kaj očital, če bi stopil kdo drugi med naju, kak mlad človek, tvojih let? To bi veliko bolje razumel." "Pa kaj rss ns morel rszumeti —? Po mojem ni trebs, da bi bil kdo drugI kriv Ugs." "Ne, ne." Zdrsnil je spet ns tis. "Meni bi se to zdelo nsravneje. Ko pa sem se zdajle domislil, kar si ml pisala, da je bil Heggen v Tegnebyju in da se je odpeljan v Berlin —." Jenny js spot vss kri zslils obrsz: "Ali mislil, ds bi poUm — včersj —" Gsrt je močal. Kmalu nato pa je dejal utrujeno : "Vendarle ts ne rszumem." TedsJ ps ss Js v nji nensdoms vzbudilo poželenje, ds bi ga ranila:1 "Dsloms ps se le Ishko reče, ds js le neks druga ali trst ja ossbs —" On* jo poglodal kvišku, vprašujoč. Nato je nensdoms istegnll roko po nji: "Jenny, sa boga — ksm meril —" Ze ji jo bilo lal. vsa zardela Je rekla s hlastnim glasom: "No, moja dslo. — umetnost —" Gert Grsm se js vzpel ns kolenih pred njo: "Jenny — če js ksj ponebnegs — mi morsl po prsvici povedsti — ne smel lsgsti. Se je ksj zgodilo s Uboj? Govori —" Zs trenutek mu Je poskusite pogledati naravnost v oči. Nato pa je pobesila glavo. Gert Gram pa je omahnil naprej, s obrazom v njeno naročje: -, « ••••" Ustavite tedaik la vs priplAite k meji aoročoioi ed ** meje drokiaei I).........................................Û. drekt'i R.......*] «).........................................CL drnAtn R...... o.............................L........;..a droAtv. M k)...........;.................[...........a drsR'S R....... Meste........ Nos norečnik Drlevs