6i$9ilirstviGOSPODINJSKI TECAJ ZA KMETSKA DEKLETA. V čiuveški družbi je družina ona kal, iz katere poganja splošno blagostanje, ali pa tudi beda in nered. Vsak človek dobi prvo podlago za časno in večno srečo že v družini. Blagor mu, ako je družina dobra in veje v nji pravi krščanski duh; nje sadove bo užival še v poznih letih. Ako bo sreča doma v družinah, bo sreč;i() tudi človeštvo- Zato pa bo vsak, ki hoče našemu na](xlu boljšo bodočnost, moral začeti pri družini. Duša družine je pa gospodinja, mati. Kakor žarki solnca vso naravo oživljajo, tako vpliva gospodinja s svojimi. čednoslmi blagodejno vliva na vse člane drnžine. Ona je prva in kot mati najboljša vzgojiteljica mladine. Njen značaj se odiisne v nežno dušo otrokovo, njene dobre, ali pa tudi slabe lastnosti bodo prešle na mladino. Zato pa dajmo družinam dobrih vzgojiteljic, dobrih niater. Glavna lastnost dobre gospodinje je varčnost. Treba je z dobrinami, ki se s težavo pri hiši pripravijo, varčno in inodro gospodariti. Ako hočemo, da bo v družinah vladalo zadovoljstvo. Varčnost je pa ljubka sestrica inodrosti in brez nje nc more shajati. Modra mati bo napravljala s skromnimi sredstvi dom prijetcn in tako navezala vse člane družine na dom. Tako bo manj pijancev, a več veselja in sreče med domačini. Naloga matere in gospodinje pa zabteva od nje višjo izobrazbo v vzgojnih in gospodinjskih stvareh. Res, da že deklcta doma dobijo nekoliko izobrazbe, toda to v današnjiii časih ne zadosluje, treba je več. Rajši manj denarnc in več duščvne dotc našim dekletom, bodočim gospodinjam in materam. V Beltincih v Prekmurju prirejajo čč. šolske sestre trimesečne gospodinjske tečaje za kmetska dekleta iz Prekmurja in Murskcga polja. Ta naprava je pokazala že dosedaj lepe uspehe. Prvega novembra se zopel začne tak trimesečni tečaj. Dekleta, ne zamudile te lepe prilike. Stonovanje je v samostanu in tudi oskrba popolna. Poiz\'edite pogoje, gotovo niso previsoki. Zamudile ne boste sedaj po zimi nič. Pojdite tjc z dobrim namenom in vidcle boste, da blagoslov božji in dobct uspeh ne bo izostal. - Dr/.avna kpielijska šolu v fel. Jurju ol) juž žel. ;j(Nezadosten obisk). Za priliodnji 11 mesečni tečaj se je priglasilo premalo učencev. Slabo znamenje časa, da nimaiije za kinetijsko izobrazbo stalno pada. Prej je ilo vedno dovolj prosilcev, da se je zamoglo sprcjtti te najbolj izbrane. Scdaj se ne spravi nitipolno število P-fkap, dasiravno je ta zavod posebno praktično urejen ;in nudi ravno v razmeroma kratki učni dobi kmettskemu naraščuju posebne ugodnosti. Kaj se torej zaohtevajo šc.nove kmetijske šole, dohler ne znajo kmetjc ;«obstoječib dovolj ceniti?! Menda jl* maloštevilni prijavi iriva povišana oskrbniaa? Tista pa niti ne odgovarja /današnjim cciiaiu. Tri kure nesejo na Leto v jajcib toliko vrednosti, koliko znaša ta cclotna oskrbniiia. Največ bode pač krivo ppmanjkanje delavcev na kmetih, -oziroma visoke mezde. rribodnost pa zahteva žrtvc v iem oziru. Bližajo sc časi in razmere, ko bodo duševxie zrnožnosti zopet bolj odločilne nego fizično delo; najbrž bolj kakor kdaj prej. Pievdarea kinetski oče 3iaj bi torej žrtvoval /a jedno li-to vrednost dela svojega sina. Ker je dosedaj šc premalo učencev prijavljcnih, se podaljša rok za ]>rijave in se sprejemaj-o pa le iolkovane prošnje celo še do 10. novembra. Nekaj z viaskega trga. Trgatev je končala pri nas in pa tudi po južnih krajih. Natrgalo in naprešalo se je veliko, a kakovost pridclka pa ni zadovoljiva- Radi slabšc kakovosti letošnjega vinskega pridelka so zrastle ceiie starib južmih vin in plačujejo se sedaj najboljša 9 odstotna vina jpo 17 K. Produccnti iz južnih pokrajin nočejo prodajati novega mošta, ker vinogradniki se pač težko odlo¦čijo, da bi prodajali slabejši niošt po 8—9 K liter. Iz Vršca poročajo, da je tamkaj mošt celo po 3—4 K. O bolj slabi kakovosti letošnjega mošta poročajo iz Sre;ma, Bačke in Štajerske. Južni mošt nima mnogo nad 10 stopinj. Izvzeti je ravpo glede kvalitete dalmatinski mošt, ker so trgali Dalmatinci precej pred deževjem. ¦Cena daLmatiskemu moštu pa je slaba, ker na kak iztoz ni niti misliti radi skrajno slabih prometnih razmer. Treba pa pomniti, da stane na primer v Bakru natovorjenje enega vinskega soda ,800—1000 K. Na l>akerski postaji ni nobenega skladišča, ne vagonov in vino leži v sodih kar na proslem. Kaka večja trgovina z dalmatinskim .vinom je zaenkrat naravnosl izkljueena. «Vino se mora tako obdačiti, da bo pitje vina onemogočeno«. Tako je govoril dnc 20. oktobra 1922 zve- t čer v seji obeinskega sveta v Mariboru podžupan J. ' jRoglič, vodja narodno socijalistične stranke v Mariboru Naši zastopniki so mu zaklicali: «Kaj pa bo potem z viničarji, katere vaš Žnuderl lovi v mreže narodno- socijalistične stranke«? Vidi se, 'da so socijalisli in si- er «rdeči« in «plavi«, oboji brezglavi ljudje. Tako be- clastočo more ziniti samo človek, ki ima namesto niož- gan v glavi kako siiho robo. Tisoče in tisoče slo- venskih družin se preživlja z vinogradništvom. Kam pa naj gredo ti ljudje? Kaj neki hoče Roglič in narodno- •socijalistična stranka saditi v strmib. kamenitih vino- gradnih legah? Morda Mermoljcvc erešnje, papriko, pe- leršilj, kumaricc, buče ali kaj sličncga? In Maribor, če ..iina vinorodne okolice, ne bi bil nikdar ta Maribor, itakor je danes. Posekajte Irte, ali pa naložite ogromcn davek na vino, pa bo na tisoče ubogih viniearskih dru- i'n\ brez kruha! Ali hočclc še vcčjo bcdo? Še več brez- ^jjoselnih? Viničarji pa viditc, ka-ki prijatelji vaši so Žnuderlovi narodni socijalci! Kaj je z prodajo vina na Češko. Pucelj in Mermolja rsta se hvalila, kako velik uspeh sla dosegla s tem, da se 1)0 lahko ilO.OOO hl slovcnskega vina poslalo na čcško in tam prodalo za drag denar. Na shodih so krii-ali samostojneži in v «KJnietijskem lislu« so pisali, kaka sreča je zadela s tem slovenske vinogradnike. — Mi smo že spočetka trdili, da je vse skupaj velik «švindel«. in res! Te dai se je vmil iz češkega Slovcncc, kaleri jc poizvedoval. kako bi bilo kaj s prodajo vina na Češko. Razjarjen nam pravi: «Sam švindel je to! Samo prazno hvalisanje!« Pri sedanjih razmerah ni mogoče prodali na Čcško ne eaega polovnjaka vina iz Slovenije. Carina aa Češkem je na naše vino tako visoka, da je avoz na Češko nemogoč. Plačati je trcba šc posebno takso, nadalje je železniški tarif neznosao visok. Preračunjcno je, da bi mi aa Češkem za fino vino.iz leta 1921 ae dobili niti ne 10 K za en liter. Pucelj ia Samostojna! Zakaj naš farbaš? Tedenski pregled žitnega trga. Na žitnem trgu še vcdao ni opažati prave živahnosti. Konsumeati se hranijo in preživljajo iz starib žitnih zalog in na trgu ni pravega zanimanja za aakup žita, ker naša valuta raste v inozemstvu, posestniki žita pa tudi vsiljivo ne ponujajo svojega blaga, ker so prepričaai, da l>odo prišli ponj konsianeati sami. Na kaho porast naiih žitnih cen ni misliti, ker sc naša vaiuta dviga ia tudi v drugih žitorodnih državah padajo ccac žitu. Naša pšcnica s? giblje sedaj v ceaah med 1300—1340 K, ovcs med 1000—1120 K, moka huJarica 2000—2050 K. Trcba pa tudi omeaiti, da je na potu v Beograd italijanska in amerikanska moka in vsi žitni trgovci upajo, da, ko dospc ta žitna roba na trg, potem se bo položaj razbistril in se bo odločilo, ali bo imelo pri konzumentih naše žito ali ono iz inozemstva. Cona inozemske moke nularice znaša 2100 kroa franko Zagreb. Novc koruze še ni na trgu, ker je preveč mokrotaa zaradi neprestanega deževja in hladnega vremena. Porast naše valute v Zurichu je rodil to dobro, da se je zaižala cena moki za 8 kron pri kilogramu in to tekom 30 dni. Trgovina s slivami in slivovko. Slive so letos po naši državi obrodile zelo dpbro. Ker z izrozom slivnega pridelka ni bilo skoro nič, so nazadovale ceae slivaui za 50 odstolkov. \"si zuaanji kupci so odšli, ker so bilc prvotn« cene slivam 12—14 kron, a sedaj pa komaj 6—8 K. Ker so padle ccne sli vam, je tudi slivovka postala cenejša in jo jo dobiti po 100 K in še ceneje. Sadna razstava v Celju. Dnc 24. t. m. sc je zakljnčila ccljska sadna razstava, ki je bila tako lcpa, tak.i mnogovrstna in poučna, kakor pač nismo pričakovali. Krasni prostori v Narodnem domu so bili napolnjcni z najlepšim ia najiazličnejšim|sadjem. Tukaj je bilo vidcti, kako lepo sadje se pridela na naši.za sadjarstvo tako ugodni zemlji. Iz Kranjske in Štajerske so razstavili priznani sadjarji svoj najlepši pridelek. Celo iz Mežiške doline je poslal g. nadučitelj Močnik koroško sadje na ogled. Maogoštcvilni obiskovalci so le kar strmeli, ko so oglcdovali prclepo sadje okasao in lepo vloženo v zaboje in ko.šare, kakor se razpošilja v daijne kraje. Mariborska lanetijska šola je nizstavHa celo goro krasncga sadja, vložcnega v zaboje, cclc vrste steklcaic vkuhanih hrušek, breskev, sliv itd., sadnih sokov, suhega sadja in drugih sladkarij. Spoznali smo pač, da ta zavod odličao deluje v sadjarstvu, kar bodc gotovo le v korist domovini in njenim prebivaltem. Prav lepc stvari je razstavila kmetijska šola v Št. Jurju, potem g. Pevec iz Mozirja, g. Hintze iz Ptuja in drugi. Veselo smo bili izncnadcni, ko smo našli med razstavljevalci prav dosti kmetov. To nam je porok, da se tudi knietski stan zelo zanima za sadjarstvo, kar bode gotovo v prid ajemu in v čast domovini. V tem oziru je bila predvsem prav častno zastopana občina Št. Andraž pri Velenju. Izvanredno lepo število tamošajih priznanih kmetskili sadjarjev je prineslo na oglcd zares prav lepo sadje. Čudno se nani je pa zdelo, da so kmetje iz velike daljave, kakpr iz Kranjske, iz Središča, od nemške mejc poslali na razstavo sadje, kmetje iz bližnje celjske okolice, izvzemši okoliš" kmctijske podružnice Žalec, pa ne. Tudi ogledat jih je prišlo prav pičlo število, med tem, ko jc bilo daljnih, ki so morali v to žrtvovati mnogo denarja in časa, zares nepričakovano mnogo. Mar celjski okoličani res nimajo nobenega smisla za povzdigo sadjarstva? Mnogo priznaaih sadjarjev med gg. učitelji je tudi bilo častno zastopanih. Razstavo so obiskali odlični gostje, kakor g. minister poljedelslva, vodja Jkmetijskega oddelka g. Sancin, vsi vodje javnih uradov, potem odiični gospodje iz Ljubljane, Maribora, Zagreba itd., nebroj šolske mladine in vsi so bili nad lepoto prireditve kaj prijetno iznenadeni. Došlo je tudi prav mnogo kup^ev, ki so pokupiii vse zaloge, za katere so zvedeli. Upamo, da bo razstava dosegla svoj namen, to je, da bo navdušila posebno aašo mladino za to prelepo panogo kmetijstva in da bo seznanila tuje kupce z našimi sadjarji, ki bodo v prihodnje še ložjc spravljaii v denar svoj obilni pridelek. Razstava je. bila po sodbi vseh došlih strokovnjakov ia po sodbi vzradoščenega občinstva zares lepa ter gre odboru Sadjarskega društva. ki je razstavo priredilo, pač vsa hvala ia priznanje. CENE ŽIVLJENSKIM POTREBŠCINAM. že nekaj časa scm opažamo, da se življenske potrebščine v splošnem uslaljujejo. Upati jc, da bo izprememba režima ugodno vplivala tudi na gospodarstvo. Ko bodo Piu-clj, Pašič in Pribičevič ier žerjav odžagane veje. bo ludi ccni monopclskim predmetom (sol, petrolej. vžigalicc, tobak, cigaretni papir itd.), kolckom, znamkam ia raznim tarifom vsaj določena gotova meja. Doscdaj je bila baš vlada največja pospeševateljica draginje, kcr je s stalnini navijanjem raznih posrednih in neposrednih davščin dajala povoda trgovskim in industrijskim krogom za poviševanje cen. Da je teniu res tako, dokazuje tudi statistika razaih držav in prtdractov, objavljcna v ženevski «Revue inlernationaie' du Travail« (Mednaroden časopis dela). Ko bo vlada svoje dohodke spravila v §klad s stroški brez -pognbnega tipanja na desno in levo, kar stvarja sarao žmcdo in nestalaost na tr?iščih, se bo nioglo ustaliti in obdržati tudi razmerje cen. Za zdravo razmerje v ceaah posamezaih predinetov bo potem že skrbela konkurenca. V Nemčiji, Avstriji, Poljski še dolgo nc bo ustaljenosti in zlasti na Poljskem ceac življcnskim potrebščinam še vedno zelo hitro naraščajo. To je v teh državah vsled nizke denarne vrednosti povsem naraven pojav. V drugih evropskih državah se cenc življenskim polrebščinam v zadnjem trimesečju gibljejo v mejah, ki ae prcsegajo 5 odstot. navzgor ali navzdol na podlagi povprečnih cea prejšnjega trimesečja. V kolikor je znižanje cen življenskim potrebščinam prekoračilo zdravo razmerje med posameznimi predmeli, je šlo samo na škodo poljedclstva. Cene žilu in sploh poljskim pridelkom so padle tako, da niso več v nobenem razmerju z iadustrijskimi izdelki. V interesu delovnega ljudstva je, da zastavi ves svoj vpliv, da se doseže znižanje cen tudi pri industrijskih izdelkih. — Dokler pa bo naraščala cena premogu in suroviiiam, ni misliti, da bo konkurenca na tržiščih sama dovoljna. da potisne ccnc navzdol v sorazmerno višino cca poljskih pridelkov. Ako hočejo kmetje sami sebi dobro, jim ne ostaja dragega, kakor se oprijeti samopomoči. Kjekoli po svetu gojijo kmetje konopljo in lan ter vzdržajpjo ovčjerejo, tam si tudi sami izdelujejo perilo in obleko. Kdor kupuje obleko in perilo v trgovini, ta si sam sebi škoduje, ako ima sicer možnost pripraviti si te stvari donm. Za druge stvari pa bi si kmetje mogli pomagati na zadružnem polju. Vsakemu poljedelcu mora biti sveto načelo, da ničesar ne kupuje, kar si more sam nabaviti brez stvarnih denarnih izdatkov. Tudi siccr naj gleda, da ne plačuje svojih delavcev in obrtnikov v gotovini, pač pa v poljskih pridelkih, računanih po dnevnih cenah. S tem se izloči trgovsko posredovaajo, ki podražuje živijeiiske potrcbščine, na drugi strani pa se zmanjša koflčin* poljsKih pridellcov aa tržisčih, kar mora ugodnO Vpli vati na njihovc cenc. Torej, rabo denarja, splošno in v-nonnalhih razmerah najl>oljše posredovalno sredstvo, je treba omejiti na najmanjšo mero. Če ia kolikor ostane gotovine. pa aaj se naloži aa obresti izključno v domačih kmelskih posojilaicah, te pa bodo preko svojib central znak ii])orabiti to gotoviao v korist svojih vlagateljev. Tako se bo zmaajšalo število bankovcev v promelu ter zvišala kupna moč in vrednost denarja, kredit bn cenejši, podjetaost ojkrepljeaa, konkureaca oživljeriu in splošau jiadanje cea bo zadelo predvsem industrij^i' izdelke, ne pa samo poljskih pridelkov. Zlasti zadnje timcsof jo opozarja kmetijstvo, da se pripravi za sporalad! Muiiborsko sejuisko poročilo. Prigaalo se je 4 bikc. 80 volov, 268 krav, 2 konja in dvoje telet. Skupaj: 35<i koraadov. Povprečne ceae za različne živalske vrste nt> sejmu 24. t. m. so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive težc 28—33K, poldebeli 24—27 K, plemenski 24—95F K_ biki za klanje 24—30 K, klavne krave debcle 24—29 K. plemenske kravc 19—23 K, krave za klobasarje 11—Ifi kron, molzae krave 19—23 K, breje krave 19—28 Kmlada živina 21—28 K. Cena goveji živini je na mariborskem sejmti dn-* 23, oktobra padla za okioglo 2—3 K pri 1 kg, pri bolj5.; živini pa cclo za osem do deset kron. Najnižja cena jt bila za krave klobasarice ter živino za vojaštvo (?!?) 11 K, a najvišja 33 K. Mesnc cene v Mariboni. Volovsko meso prve vrivtt 1 kg 60 K, II. vrstc 56 K, Meso bikov, krav, telic 48 d< 52 K, Tclečje mcso I. vrste 70 K, II. vrste 64 K, srinjsiu meso sveže 90—100 K. Hmelj. XVIII. brzojavno poročilo: Nurnberg, 2S. okto bra 1922. 3000 Mk viSje, živahno nakupovanje, hmelj it hrsbovitih"leg se plačuje po 62.000 Mk za 50 kg. (100 aik jt 1 dinar 25 para). Vrcdnost denarja. Ameriški dolar stane 238—24i naših kron, francoski frank staae 17.60—17.80 našfh kron. Za 100 avstrijskih kroa je plačati 0.33—0.38, za 100 č. kron 806—813, za 100 nemških mark 5.52—6.65: ia za 100 laških lir 1020—1024 jugoslovanskih kron. V Gimha zaaša vrednost naše jkrone 2.40 centima (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost našt krone padla za 15 točk.