Poštnina plačana v gotovini. X., št. 3 („jutro« xvm., Št. 14 a) Ljubljana, ponedeljek 18. januarja 1937 Cena 2 Dir Upravništvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. '-•seratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. - Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska Izdaja »življenje in svet4 £ Uredništvo: Idubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. SODELOVANJU Z NEMČIJO IN ANGLIJO Angleško-italijanski sporazum o Sredozemskem morju ojačuje sodelovanje med Rimom in Berlinom Berlin, 17. januarja. AA. »Volkischer Beobachter« je davi objavil izjavo, ki jo je njegovemu poročevalcu Struiucu dal precl-seunik italijanske vlade Mussolini. Strunk je iuussolinija vpiaaai, ali veruje, cla bi lanKc zaradi sedanjih bojev pred Madridom nastala svetovna vojna? Mussolini je odgovoril: Angleško-italijanski sporazum o Sredozemskem morju le ojačuje poutično os Rim-JBerlin. Skušali so omajati ta sporazum, toda te poizkuse sem onemogočil. S tem sporazumom smo zagotovili status quo na Sredozemskem morju. Znana je vsebina mojega milanskega govora, v katerem sem razložil svoje stališče o tem. Sporazum pomeni pričetek jKimirjenja po izredno napetem položaju. Zato lahko upamo v daljša leta mirne evolucije. V tem času bomo lahko mirno delali. Trditve, da angleško-italijanski sporazum pomeni neko oslabljenje odnošajev med Kimoni in Be rimom, niso nič drugega kakor puhli sen naših nasprotnikov. Naš italijansko-nemški blok še ni dolgotrajen, zato pa je nezlomljiv. V tem pogledu ne more biti nobene izpremembe. Nasprotno bo angleško-italijanski sporazum še ojaCil politično os Rini-Berlin, ker predstavlja nadaljnji logični razvoj naših prizadevanj za utrditev evropskega miru. V nadaljnjem je Mussolini dejal: Nimamo nikakih tentorijalnih zahtev glede na položaj, ki je nastal v Španiji zaradi vmešavanja Sovjetske Rusije. Nato je Strunk vprašal Mussolinija, ali bi. ustanovitev sovjetske republike v Španiji ali v enem njenem delu, na primer v Kataloniji, pomenila prekršitev statusa quo. Mussolini je odgovoril: To se razume samo po sebi. Nato je Mussolini govoril o svojih nazorih glede politične strukture Evrope. Med drugim je dejal: Ustvarili smo politično os Rim-Berlin, lu mora biti izhodna točka za ponovno ureditev Evrope. Ne verujem v Z edin jene evropske države. Ta načrt je navadna utopija, lii ni v skladu niti z zgodovino niti političnim ali geografskim položajem. Preveč smo stari, da bi se mogli na evropskem kontinentu prilagoditi taki ureditvi. Sleherni evropski narod ima svojo posebno zgodovino, iz katere izhajajo posebna nacionalna obeležja in nazori, posebne težnje. V Ameriki živijo mladi narodi. ki imajo mnogo zgodovinskih tradicij. Če se je Amerika mogla razvijati v širino, se je Evropa organizirala v globino, v kateri je treba iskati tudi osnovo za njeno ureditev. Če pa pomislimo, da je boljševizem edina nevarnost, ki grozi naši pro-svetljenosti, našemu obstanku, pridemo vendar do neke vrste skupne evropske ideje. V nadaljnjem razgovoru je Mussolini izrazil mnenje, da je demokracija dovršila svojo misijo na svetu za vedno in pa prenehala biti izvor korupcije. V sebi nosi bacil, ki je koristil boljševizmu. Demokratsko urejene države predstavljajo neko skupino. Mi predstavljamo drugo skupino. Bodoči razvoj ni naklonjen kolektivni ideji množice. ki reagira temno in napol zavestno. Demokratski ustroj države je podoben pesku, dočim je naš politični ideal trdna skala, katere vrh je iz samega granita. Nazadnje je Mussolini naprosil Stranka, naj sporoči njegov pozdrav kancelarju Adolfu Hitlerju. Gorisig pri Ciami Rim, 17. januarja. AA. Predsednik pruske vlade general Goring je snoči prisostvoval s svojo soprogo ter z grofom in grofico Ciano predstavi Gluckove opere »Alcesta«. Po predstavi je zunanji minister grof Ciano priredil v čast svojega gosta večerjo v Grand-hotclu. V poučnih krogih zatrjujejo, da je bil dosežen popoln sporazum v vseh vprašanjih, o katerih so razpravljali Goring, Mussolini in Ciano. Temu sporazumu pripisujejo veliko važnost za nadaljnji razvoj evropskega političnega položaja. Naglaša-jo. da pomeni obisk v Rimu ojačenje itali-jansko-nemškega sodelovanja, ki je pri-srčnejše, kakor je bilo kdajkoli prej. Pričakovanja gotovih inozemskih krogov, da se bo Italija po zaključitvi gentlemens agreementa z Anglijo oddaljila od Nemčije, so bila s tem popolnoma demantirana. Sodelovanje Nemčije z Italijo se nadaljuje. Goring bo prišel tudi v Varšavo Varšava, 17. januarja. AA. V drugi polovici meseca februarja bo obiskal pruski ministr ki predsednik general Goring bržkone tudi Varšavo. Ta obislk bo privatnega značaja. Goring bo bržikone sprejel povabilo poljskega poslanika v Berlinu na velik lov na volkove, ki ga bodo priredili v bjalovečkh gozdovih. Goringa bo spremljala njegova soproga. Kakor ob priliki prejšnjih lovov se bodo tudi tokrat naj-brže vršili razgovori med Goringom in odgovornimi poljskimi državniki. Drumntondov odhod v London Rim, 17 januarja. AA Angleški posla-riik v Rimu sir Eric Drummond je odpotoval v London, kamor bo prispel v torek Razširile so se govorice, da bo poslanik poročal londonski vladi o nekih izredno važnih vprašanjih, izkazalo pa se je, da je to njegovo potovanje povsem privatnega zna- čaja. V Londonu se bo udeležil poroke svojega sorodnika, Norfolškega vojvode Snoči se je poslednjič pred svojim odhodom sestal z zunanjim ministrom Cianom. ki mu je ponovno obrazložil stališče Mussolinija glede politike pakta štitih velesil Ta politika bi se pričela z ustvaritvijo fronte Rim-London-Berlin. Francija bi se v tem primeru morala odreči svoji zvezi z Rusijo. Izolacija Francije Pariz, 17. januarja. AA «Oeuvre« piše o bivanju ministrskega predsednika generala Goringa v Rimu med drugim. Ni izključeno, da bo Goring skušal prepričati Mussolinija, da bi morali tudi Nemčija in Anglija skleniti neke vrste gentle-men's agreementa, pri katerem bi sodelovala tudi Italija in ki b' se nanašal na Španijo. Tak sporazum bi pomenil, da bi si Italija in Nemčija pogodbeno zagotovili tak zaključek španske državljanske vojne, kakršnega si resnično želita. Anglija pa naj bi nato samo pristala na večje ali manjše protikoncesije. V Španiji bi se morda uvedel nekakšen liberalni režim, toda pod vodstvom generala Franca. Končni namen takega razvoja pa bi bil. da bi se Francija izolirala. Anglija, Italija in Nemčija pa bi obenem skupno prevzele iniciativo tudi za ureditev vseh ostalih evropskih vprašanj. Pogoji za pogajanja Francije z Nemčijo Pariz, 17. januarja. AA. »Echo de Pariš« je objavil izjavo bivšega mornariškega ministra Francoisa Pietra, ki se je precej odločno zavzel za pogajanja med Francijo in Nemčijo seveda pod pogojem, da obe stranki dejansko pokažeta resno voljo za sporazum in ureditev vseh spornih vprašanj. Pietri je naglasil, da je za enakopravno in enako omejitev oboroževanja na podlagi sporazuma, ki bi se moral doseči med Francijo in Nemčijo, ne more pa pristati na to- da bi Francija odstopila Nemčiji kakšno svojo kolonijo Govoriti bi bilo mogoče o načinu kako bi si Nemčia olajšala dobave sirovin iz prekomorskih dežel, obenem pa ustvarila tudi svoja trgovska oporišča. Nemci se pritožujejo zaradi svojega gospodarskega položaja, pa tudi Francoza bi se lahko pritoževali zaradi protekci.ionističnih obročev, s katerimi se vedno bolj utesnuje svetovno gospodarstvo in zaradi katerih je vsaka posamezna država prisiljena v gospodarskem pogledu zapreti se v svojo hišo kakor v najhujšem času srednjega veka. Pred vojno smo se lahko zbirali in vzajemno izpopolnjevali svoje gospodarsko delovanje, zakaj tega ne bi mogli storiti tudi danes? Univerzitetna klinika v Madridu razstreljena Kočljiv položaj Francovih čet v madridski vseučlliški naselbini Madrid, 17. januarja. AA. Vojaški položaj na madridskem bojišču se je po bojih zadnjih dni ponekod izboljšal v kori3t vladnih čet. Poizkus upornikov, da obkolijo prestolnico in da izolirajo vladne čete proti severozapadu, so vladne čete preprečile. Madridske ulice kažejo danes popolnoma redno lice. čutiti je delno poslovno živahnost. 37 bioskopov in 5 gledališč zopet prireja predstave. V pretekli noči se je na fronti pred Madridom pričelo zopet hudo obstreljevanje z obeh strani. Vse kaže, da bodo nacionalisti skušali ponovno zavzeti postojanke, ki so jih pred dnevi morali prepustiti republikancem. V prvih jutranjih urah je obstreljevanje popolnoma ponehalo. Vladne čete so danes pognale v zrak desno krilo kompleksa zgradb vseučiliške klinike ter prodrle v njihove razvaline. Nacionalisti, ki se v ostalih še ne porušenih zgradbah branijo, so se znašli v zelo kritičnem položaju. Madridsko vojno poročilo Odbor za obrambo Madrida je snoči ob 21.30 izdal naslednje poročilo: Na osrednjem bojišču v odseku Aranju-esa so uporniški topovi obstreljevali postojanke vladnih čet pri Huenta dela Rei-na brez posebne škode. Na madridskem bojišču so uporniki v prvih nočnih urah izvedli močan napad malone na vsej fronti. Uporniška ofenziva je bila docela odbita. i V teku današnjega dne so vladne čete zboljšale svoje postojanke pri mostu San Fernando. Operacije ovira slabo vreme Barcelona, 17. januarja. AA. Tukajšnja radijska postaja je snoči ob 21.30 razglasila naslednji komunike: Na aragonski fronti so delovale samo izvidniške patrulje. Zaradi slabega vremena ni bilo mogoče izvesti nikaikih operacij. Prav tako so ponehali boji na centralni fronti. Okrog Madrida je zavladala popolna tišina. Po radijiu je bila kategorično demantirana ve:t, da je v Barceloni zmanjkalo plina. Dejansko so se zmanjšale zaloge premoga, vendar se produkcija plina ni omejila in ga je še vedno dovolj za industrijo in privatnike. * Boji na severu Bilbao, 17. januarja. AA. Odbor za obrambo Bilbaa je objavil naslednji komunike: Naše topništvo je z uspehom bombardiralo vojaške objekte na fronti pri Vercari. Nasprotniška artilerija je brez uspeha obstreljevala naše postojanke pri San Pedru. Bombardiranje Malage Valencija, 17. januarja. AA. Nad Ma-lago se je včeraj zjutraj pojavilo več nacionalističnih letal, ki so spustila na mesto večjo število bomb ki pa niso eksplodirale. Pri Esteponi so nacionalisti še nadalje napadali republikanske postojanke. Pri tem so jim pomagala letala in vojne ladje, ki so republikanske jarke in rove hudo obstreljevale, pa tui. republikanci so se opirali pri obrambi svojih postojank na pomoč svojega letalstva. Republikanske čete se bore na tej fronti z izrednim pogumom. Napad na ameriški konzulat v Malagi Gibraltar, 17. januarja. AA. Uporniška letala so močno bombardirala Malago. Zadela so med drugimi tudi ameriški konzulat in razna poslopja. Arhiv ameriškega konzulata je na varnem. Po končanem bombardiranju so se pojavila vladna letala v bližini Estepone In vrgla na sovražne postojanke precej bomb. Odhod ruskega konzula iz Malage Las Palmas, 17. januarja. AA. Ruski konzul je iz Malage v spremstvu Štirih uradnikov odpotoval z letalom v Barcelono. Iz nacionalističnega tabora Salamanca, 17. januarja. AA. Po službenem poročilu vrhovne nacionalistične komande so ponehali boji na frontah 5., 7. in 8. divizije. Na madridski fronti so si nacionalisti znatno zboljšali svoje postojanke. Nasprotnikom so prizadeli hude izgube. Na južnem bojišču so nacionalisti prodrli za nadaljnjih 9 kilometrov v smeri proti MaJagi. Zaradi velikega priliva beguncev iz vladnih vrst so vojaške oblasti uvedle poizvedbe, ali so do izbruha državljanske vojne pripadali tajnim družbam in ali so nastopili proti nacionalistom z orožjem prostovoljno Begunci morajo imeti posebne legitimacije. Letalske žrtve Valencija, 17. januarja. AA. Po podatkih ministrstva za mornarico in letalstvo so republikanci v decembru sestrelili skupno 25 nacionalističnih letal, nacionalisti pa pet republikanskih letal. Usoda zaplenjenih ladij Valencija, 17. januarja. AA. Iz Malage poročajo: Kakor znano, je poveljstvo nemškega parnika izpustilo na svobodo posadko obeh zaplenjenih španskih parnikov «Aragona« in »Marte Juguera«. Poveljnik parnika »Aragon«, Vonseracio je takoj po prihodu v Malago izjavil, da se šest članov posadke ni hotelo vrniti na ozemlje republike, da pa so jih zato poslali v Tanger. »Aragon« je bil ustavljen blizu rta Savi-nala okrog 1000 metrov od obale Vrniti se je moral v luko nazaj in so ga odvedli v luko Villa Real, od tam pa v Cadiz. Na ladji je bil večji tovor živeža, razne rude in drugega materijala. Ves tovor so pre-krcali na parnik »Blanca«. Na tem parni-ku so takoj na to izobesili nemško zastavo. Novi italijanski prostovoljci Gibraltar, 17. januarja. AA Po neki Reuterjevi informaciji so Angleži v noči na torek opazili, da se je v Cadizu izkrcalo 4.000 Italijanov. Minister dr. Korošec o pogajanjih z dr. Mačkom Prvi javni shod JRZ v Ljubljani — Apel dr. Korošca na pristaše JRZ — Ljubljansko občinsko gospodarstvo Ljubljana, 17. januarja Danes dopoldne je bil v hotelu »Union« prvi javni shod JRZ v Ljubljani. Kinocvo-rana, v kateri pa so ostali vsi stoli, je kila polna, precej napolnjeni so bili tudi stranski prostori in več sto ljudi je bilo na ulici pred hotelom. Povsod so bih nameščeni zvočniki. Med udeleženci shoda je bilo veliko število okoličanov, od katerih sc nekateri prišli z godbami in zastavami. Zborovanje je otvoril in nekaj časa vodi! ljubljanski župan dr. Adlešič, ko pa je kasneje prispel minister dr. Korošec je prevzel predsedstvo on, kot predsednik banc-vinskega odbora JRZ. Zborovanje je bilo otvorjeno z igranjem himne slovenskih pristašev JRZ. Nato so bile odposlane pozdravne brzojavke kraljevim namestnikom in predsedniku vlado dr. Stojadinoviču. Prvi govornik je bil minister dr. Miha Krek, ki je govoril o notranjem in zunanje-političnem položaju. O JRZ. njenfm programu in delu je govoril slovenski direktor »Samouprave«, senator Fran Smodej. Zavzemal se je za demokracijo, ki pa naj ne bo samo politična, marveč tudi gospodarska in socialna. Demokracija JRZ je prinesla resnično svobodo. Ona rešuje vse socialne, gospodarske in druge probleme po načelih krščanske etike. Z JRZ morajo sodelovati vsi, ne samo tisti, ki davke plačujejo, marveč predvsem tudi tisti, za katere se plačujejo, t. j. uradništvo. Uradništvo, ki ni z ljudstvom je protidržavno. Poprej je bilo uradništvo nasprotnik in tlači tel j ljudstva. Tak je še vedno zlasti tudi del učiteljstva. Zato ima ljudstvo pravico zahtevati, da se tako učiteljstvo odstrani. G. Smodej je končno opozarjal one slovenske radikale, ki so vstopili v JRZ. naj se otresejo prevelikih ambicij in naj ne streme vedno za tem, da bi imeli odločilno besedo. So med njimi taki, ki iz užaljeno-sti zabavljajo čez voditelje in širijo nezadovoljstvo. Taki ne spadajo v JRZ. Svoj govor je zaključil z vzklikom: »Kdor ni z nami je proti nam in mi proti njemu Med govorom g. Smodeja je prispel v dvorano notranji minister dr. Korošec. Bil je od vseh navzočih viharno pozdravljen. Prevzel je od dr. Adlešiča vodstvo zborovanja, nakar je g. Smodej nadaljeval svoj govor. Tretji govornik je bil ljubljanski župan dr. Adlešič, ki je razpravljal o ljubljanskem mestnem gospodarstvu. Hvalil je delo sedanjega mestnega sveta, ki mora čistiti pravcati Avgijev hlev. Med drugim je dejal, da je Ljubljana najbolj zadolženo mesto v Jugoslaviji, tako da je vsak prebivalec že ob svojem rojstvu obremenjen s preko 2.000 Din dolga. Kam je šel ves ta denar ni nikjer videti. Prejšnji režim je gospodaril tako, da bo moralo sedaj govoriti sodišče. Kupovali so stare avtobuse in napravili milijonske dolgove, ki so jih naro naprtili tramvaju, tako da ima sedaj občina samo od tramvaja na leto 3 milijone izgube. Pri Pogrebnem zavodu so fingirali cele pogrebe. Iz sredstev za siromake so dajali denar za politične prireditve. Mestno imovino so razmetavali v razna priviligi-rana društva. Koliko je bilo pri vsem tem zlorab, bo razčistilo sodišče, ker ima stvar že v rokah državno tožilstvo. Svoj govor je dr. Adlešič končal z zatrdilom, da bo JRZ enako zmagala tudi v Ljubljani, kakor na podeželju. Ko so bile sprejete še resolucije, ki obsegajo 12 zahtev, je povzel besedo notranji minister dr. Anton Korošec. Med drugim je izvajal: Mi, ki hočemo dobro našemu narodu h; državi, smo že od vsega početka našeg« zopetnega političnega življenja z vsemi sila nn delali na to, da pride med narodi de-sporazuma. Dolgo časa smo bili odstranjen: od državnega krmila. Ko smo zopet krmile države vzeli v svoje roke, ni bilo atmosfe re za sporazum. Vladali sta mržnja m nena klonjenost, ne samo proti Hrvatom, tem več proti vsakemu narodnemu pokretu Ravnopravnost se ni točno izvajala. Vse j» bilo razdrto in ni bilo pravega instrumenta ki bi delal za sporazum Zaradi tega sm< morali ustvariti instrument za to. Ustvari ti smo morali atmosfero za mir med na rodi. Ustvarili smo ta instrument v JRZ ki je taka, da lahko govori v imenu vsegt naroda. Začeli smo delati za sporazum. Spora zum je kakor malo dete, ki dela s^je prv* korake v svet. Tako dete pa se ne sme preveč vlačiti sem in tja. gori in doli. Tak« dete mora voditi nežna roka v svet. Zarad tega tudi ni dobro, da se preveč govori c tem sporazumu. Zato mi dovolite, da tut: zamisli zdravstvenih zaarug na dežeii, kakršne po nekaterih južnih p l-kraj na h že obstoje in kakršne nameravajo uvesti tudi pri nas. Te zaum-ge omogočajo slehernemu občanu odnosno državljaiu brezplačno zdravljenje pri zdravniku in v coinišnici ter brezplačno dobavo zdravil iz zadružnih lekarn Zb">ro-j vdej so izrabili mnenje da b: takšna usta-' nova pri n^s ac bila potrebna, kei imamo ' že aobro crgan-zuane zdravstvene občine i z banovinskimi zdravniki živahna razprava se je razgibala spričo dejstva da je bil načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje pri banski upi a vi dr. Maver nedavno predčasno upokojen Občni zbor je naložil društveni upravi naj na pristojnem me»tu predloži posebno spomenico o tem ukrepu in na- hkratu op'-zv>ri nadrejene instance na posledice z't organizacijo naše soc;alnc-zdravstvene službe ki bj jih utegnila roditi izvedba • namere da se na tako važno in odgovorno mesto kakor je meslo načelnika socalno-poHtične-ga oddelka postavi jurst Načelniku dr Maverjn je občni zbor izrekel iskren^ zahvalo za njegovo skrbno drlo v p o"p-h zdravstvene organizacij pri nss Ni koncu so nekateri govorniki še naglasih potre-bo, da se higienska služba na dežel- reor-gamzra v tem sna slu da fl5er'.-»n-ki znvod ne bi prevzemal na'oe: ki so oin-miene ba-novinskim zd^vnikom, in po načelu, naj bodo banevinski zdravn:k1- predvsem zdravniki in šele potem h g eniki. Predavanje o Kužmh traleznlh Sinoči je imela «Soča« predavate'iski večer v restavracijskih prostorih vZvczde« Sestanek je vodil g. dr. Ražcm. ki se ie pred pričetkom predavanja spomnil oblet niče smrti zaslužnega voditelja tržaških Slovencev dr Otokarja Rybcfa, ki je pred dcset:mi leti 12 januarja preminul v Beogradu Orisal je na kratko pomen tega moža ki mu ni bilo do strank, ker jc poznal le narodove interese Na poziv dr. Ražina so številni poslušalca pozdravili spomin svojega pokojnega voditelja s trikratnim «SlavaJadran*. Tudi letos je ta elitna družabna prireditev ljubljanske zimske sezone dobila svoj poseben sijaj s tem. da ji je bil zašč ta'k sam kralj. Obisk je bil izreden: poleg našega mladega akademskega sveta je bila zbrana v dvorani najodličnejša ljubljanska nacionalna družba in zi3topaoe .;o bile tudi državne, akademske iu avtonomne oblasti. Na slove en način, ob zvokih godbe in spremljan od odbornikov Jadrana je kmalu po 9 uri vkoraka! v dvorano zastopnik Nj. Vel. kralja, komandant d-vizije. general g. Tonič. Pozdrav5! ga je predsednik jadranskega p*lrsd'tvenega od:eka jur. Berger. ki je 'Z~e.kel zahvalo nacionalne mladine na^ išiemu protektor-ju ter je zaklica! Nj. Vel kralju Petru II. trikratni živijo!«, kateremu e je oh svitanju naSe državne himne navdušeno pridružila v.-a dvorana Nato je predsednik Jadrana jur Božo Drnovšek sprsgr. oril nekaj l-"-p'h pczlrav-nih in programskih besri. E--ccira! jo pri tem spomin velikega vzornika na;:'0">a!ne cmladine. kralja UediuitoMa tn se pokloni) njegovemu imenu obljublja i ">0 sinu in narledr/ku trezopogojno zve tobo in vdanost mladega jago loven-kega ro u P-ei-seclnikov govor je bi) n.-v dušeno pozlruv-Ijeu in ponovile so se prisrčne ovarje mlademu kralju. Sledil je umetniški del večera, ki je nudil mnogo ulitka V opernem pevcu baritonu g. Kol&ciu, ki je zapel dve Gotovče-vi pesmi, je publika burno pozdravila no-' blosteč pojav mi nameni pevskem oolju. mladi konservatorist g. Uroš Prevoršek je zasviral z virtu?23io predr.aiano VVie-niavskega »A la Zir.garas: in z efaktnm všpan kim plesoma la'tne kompozicije, operna pevka gdina Oljdekopnva je žela iskreno prL-manje s krarmo zapeto arijo iz Pikc#ve dame in Rahmaninovo romanco. Soliste £ta ollično spremljala gg. profesorja Lipovšek in Gailatia. Umetniškemu programu je sledil družabni večer. Ob zvokih odličnega akademskega Ronny-orkestra ga je otvoril s kraljevskim kolom zastopnik Nj. Veličanstva general g. Tonič z go po ministrovo Kra-merjevo, pridružil se je zastopmk ministra voj:'ke in mornarice brigadni general g. Dc-kič z gospo Olgo Pucovo in po dvorani se je razprostrla dolga veriga odličnih parov. Kmalu se je ples razgibal in velika dvorana je postala za mladi svet pretesna. V postranskih prostorih pa se je naselil starejši svet in eo starešine, očetje in mamice obujali spomine na nekdanje mlade dni. A oči so vedno uhajale tja na plesišče — ni bilo lukauza, ali toliko okusa in šika, predvsem pa toliko mlade lepote in ljubko ti, da bi se bili tudi najstarejši dignitarji radi zavrteli v veselem rajanju. ^.Jadran« sme biti na svojo letošnjo prireditev ponosen in njegov Slovanski večer je znova potrdil sloves svoj-» sedaj že lfJlctne tradicije. Velik obisk obrtniškega plesa Sijajno se je obnesla tudi sobotna družabna prireditev našega obrtništva v dvorani Kazine, kjer se je vršil Obrtniški pies. Fredsednik Obrtniškega društva g. Ivan Rebek je mogel pozdraviti na tej reprezentativni prireditvi mnogoštevilne stanovske tovariše in njihove rodbine ter odlične goste. Prireditve so se udeležili poleg najuglednejših ljubljanskih obrtnikov tudi zastopniki javnega življenja med njimi minister senator dr. Kramer, narodni poslanci minister Mohorič, Rajko Turk in dr Fux, predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin s tajnikom dr. Plesom, bivši ban dr. Puc, bivši p od ban dr. Pirkmajcr, zastopnik mestne občine g. Zupan itd. Obisk je bil ogromen in v okusno dekori-rani veliki dvorani ter vseh postrans>k;h prostorih se je razvila živahna in prisrčna zabava. Mladi svet je napolnil plesišče in lajal do poznega jutra. Prireditelji večera, ki so požrtvovalno pripravili vse, da je Danes premiera v ELITNEM KINU MATICI! PRETRESLJIVA ZGODBA MLADEGA HEROJA V FILMU VALOVI LJUBEZNI Marianne Hoppe — Mathias \Vieman Po noveli T. Storina »Schimmelreiter« Zakon In rcSMua v sodobni Rusiji O tem vprašanju je predaval odlični ruski znanstvenik-krimina-list g. Maklecov, profesor na prav ni fakulteti v Ljubljani, meseca novembra na ljudski univerzi v Mariboru in decembra v »Soči« v Ljubljani. Kratek izvleček bo gotovo zanimal bralce. Sovjetska Rusija je že v začetni fazi svojega obstoja z novo svetovno-nazomo podlago in novo pravno osnovo, ki jo je dala zakonu in rodbini, realizirala doslej v zgodovini človeštva še ne preizkušeni in najradikalnejši socialni eksperiment, ki upravičeno vzbuja ogromno zanimanje svetovne javnosti za to eminentno socialno ustanovo, o kateri se pojavljajo trditve, da je v krizi. Zanimanje za razvoj sovjetskega eksperimenta potrjujejo temeljite specijalne monografije, ki so izšle zadnja leta o tem vprašanju. Vsa ta prizadevanja pa doslej še niso prinesla popolne sintetične slike položaja zakona in rodbine v Rusiji, čemur se ni čuditi spričo težavnosti pror'°vanja drobnih procesov družabnega i.. -: jenja. Samo poznanje predpisov sovjetskega zakonskega in rodbinskega prava pa tudi še ne razodeva gloftokih notranjih sprememb v stn kTurš rodbine v kateri le politična in socialna revolucija povzročila nagel in velik preokret od napol patrlarhaličnih obiik rodbinskega življenja k poskusu realizi- ran j a ekstremnih komunističnih načel o zakonu in rodbini. . Po nazorih, značilnih za prvo dobo boljševizma, je bila rodbina nekak atavistični preostanek kapitalističnega ustroja, ki je v novem družabnem redu obsojen na izumiranje. Zakon je v smislu te ideologije pomenil le biološko dejstvo brez vsake religiozne in etične osnove. Vodilni sovjetski krogi izza prevrata so si bili edini v tem, da mora nadomestiti država rodbino z neko novo organizacijo kolektivističnega tipa, ena izmed prvih nalog komunističnega ustroja pa naj bi bila v nadomestitvi zasebnega, individualnega skrbstva za otroke od strani staršev z državnim skrbstvom in sicer dosledno brez izjem. Vzgoja otrok s strani države bi imela to prednost, da bi v nasprotju z rodbinsko-individualistično in sebično vzgojo vzgajala v socialnem, kolektivnem duhu. V smislu teh načel je bila prva etapa sovjetske zakonodaje o zakonu in rodbini skrajno radikalna. 2e v prvih dekretih iz 1. 1917. in v prvem zakona o bračnetn to rodbinskem pravu Iz I. 1918. je sovjetska vlada prav za prav po vzoru nekaterih zapadnoevropskih zakonodaj izvedla ločitev države in cerkve n je kot edin, zakonito obliko zakona priznala civo!dne ,e Ljubljano ob.ska.i mladina 2'asbene 4ole 'Z Kranja pod vodstvom ra'v-i:ateija g. Albina Fakina rr. njegove gospe. Prišla ie. da nun jokaže u^peh-J dobre jci fkrbne glasbene v/goje. r>voran»i iove be ž:iirajske 5o! -ke palače, ki je najnk at zaslovela za rad; c-voje akuitčnosti. oicer ni pri vabld toliko pokuša.cev, kakor jih je ta obii-k za»!užii, vendar pa je b,!a še du*l; do- aru zaš<-.!e;i:i _ \at e glavno _ v-i t-o bil: « koncertom mof-no zadovoljil.. Velika e razlika med Trboveljskimi giavč-k m mladino Kranja Prvi nas ganejo s ••vojo [»^niijo iz krajev, kjer se sonce ne vnvhi-a. fante j.», dekleta iz Kranja pa so varnih zdravdi. vedrih lic in že p<"' •'a m i zu nan osli pričuje.o da so iz cvetočega go-ren ske^a mesta Pa !ul, njihova himna ne skriva pono; a- mar ve? odkrilo oznanja, tla mia.i' pevc smo iz Kranja...-? Sicer pa fe tr ravnatelj Fakin tako i>o-krbH. da nf6mo čut: r-aino petja marveč vse d tcipliiie. ki »v '."oie na G'a-1'f-n' %'i v Kran u. Orkesier. k ste;e 15 mladih rirvi. je i«vrslno za :;rai iiaydr;o\o uia!o suiifoniio. Ukoi je ustvaril na bo!i?e razpoloženje ui •> pr;dob|! respekt. Se posebno so nato užua! Sieberievi moderni pltVi k- i h je l>i'o trel -i pi^aviiat;. M'adia-skj pev>kj 7.t»or ki ni številen po n'avicah. pač pj krepak po izbranih glasov h. ee poplavil /. Adamičevimi PastLrci, z Pravn.čar-ievima dvema o i>o'žk !i in *e zlasti e Par-movo koračnico .Zimsko , ki jo je moral ponoviti Mnogo obetajoč talent vzgaja g. Fakiu v 161e'ncm d jaku Kumra, ki je fino obču.eno zaigral Beethovnov Lartro in Rondo. Mladi virtuoz. ki ie žei tojdo priznanje, je nato še odlično vodil kvartet, v katerem ima tri dobre, enako nadarjene mlade tovariše: Do'arja, Savnika in Debevca. Zaigrali fo nam HaJdna. drugem delu se nam je pred<*!avil liu-bek zlior harmonikarjev. Fantje in dekleta v lep h belih oblekah, v rokah pa klavirske harmonike, da se ie kar zabliičalo z odra. In potem šele. ko so jo vrezaLi po svoje! Najbolj so se z narodnimi pesnrni; pokazali posamezni, poiem -o za grali skupno. Razume se. da je bilo obe n-lvo mahoma navdušeno. Še prav posebne lavorike pa si e Pri-dobjl malj Zacliar as. prav jx>guuini gorenjski fantič- ki je kakor \ij |)o^ifdn-v ritmu ko a ie .-rečno krona.n gosto.a,-, c sir.inatične mlad ne iz Kranja. Kjer je bi'., potrebna klavirska spremljava, jo ie z v.-o potrobro skrb;o oskrbela ga Fak nova. Kranj ska Gkisbeia šoia s j ie v.-ekakor uspešno utrla [>ot v Ljul>lam». Vos srez je EDlstSaren z delavstvom Jesenice 17. januarja. Dopoldne jc bilo v vseh prostorih Delavskega doma na Jescnicah zborovanje vsega delavstva KID ki je oilo po udeležbi morda eno izmed največjih kar jih je bilo kdaj na Jesenicah Razen delavstva so prišli na shod delavske žene in otroci obrtniki in t-govci od blizu in daleč Vsi prostori ob širnega Delavskega doma so bili nabito polni. tako da je moralo več sto ljudi čakati zunaj n3 potek zborovanja. Okoli Delavskega doma ie bilo zbranih mnoge stotin koles s katerimi so prispeli delavci na shod iz raznih bližnih krajev. Na shodu so predstavniki vseh delavskih strokovnih organizacij poročali o pogajanjih z zastopniki KID in o sestavi nove delavske kolektivne pogodbe, ki jo jc predlagalo podjetje. Govorile so tudi delavske žene in i/podbujale nav^očne delavce k vzajemnosti in disciplini, češ, da naj vztrajajo pri svojih zahtevah do konca Dalje so povzeli besedo občinska odbornika dr. Ivo Stempihar in dr. Aleš Sta ovnik, je ,e-niski podžupan in banovinski svetnik Peter Arnesr. zastopniki trgovcev in obrtnikov in gospodarskih organizacij ki so obljubljali vso pomoč delavstvu in ga pozivali, naj vztraja do konca. Zastopniki delavstva so nagla šali, naj bi sc pogajanja vršila na Jesenicah, nc pa v Ljubljani. Shod je delno potekel precej burno, vendar pa dostojno v znaku popolne solidarnosti delavstva za obrambo skupnih interesov in vsega sreza, ki to tesr.o povezan s položajem industrijskega delavstva in njegovo kupno močjo. Maribor prek© m Maribor. 17. januarja. Mariborski dilčarji so si davi privoščili zimskosportnega veselja ter jo že z včerajšnjimi vlaki mahnili na razne postojanke, kjer so se hoteli oddolžiti za dosedanjo slabo zimskosportno konjunkturo. Vesel žižav pa je bil tudi pri Treh ribnikih, na Meljskem hribu pa tudi na Dravi nad Mariborskim otokom je bilo veliko drsalnega veselja ter zabave na širokem poledenelem dravskem pasu. V središču pažnjc mariborske nacionalne javnosti pa so bile tri uspele nacionalne prireditve. Jadranska noč Tradicionalna vsakoletna prireditev agil-nc Jadranske straže v Mariboru, ki je znana pod oznal-bo Jadranska noč, je tudi letos uspela. Dvorana LJniona je bila slikovito okrašena z zastavicami, nad odrom sta blesteli gesli »Čuvajmo naše morje«, in »Čuvajmo Jugoslavijo« s sliko Nj. Vel. kralja Petra II. Pestri množici so dajale poseben pečat številne narodne noše. Posebnega priznanja in tradicionalne nagrade za najlepše noše so bili deležni gospodični Nebesarjeva in Mejoškova in g. Ferdo Pin-ter Sodelovala je tukajšnja vojaška godba Prireditve so sc udeležili tudi številni mariborski odličniki s krajevnim poveljnikom generalom Milenkovičem na čelu. v krog« teze&skih strelcev je bilo včeraj lepo slavje pri Pulku, kjer je bila slovesna izročitev odlikovanj za strelstvo zaslužnima gg. ravnatelju Splošne stavbene družbe Babiču in upravniku »Vc-černika* Slavku Reji Sckol Maribor EII je imel danes dopoldne redni občni zbor. ki ga je vodil starosta prof. Struna, ki se je v svojih uvodnih izvajanjih spomnil prvega Sokola Nj. Vel. kralja Petra II. V izčrpnih poročilih, ki so sledila, se vidi uspešno delo društva. Posamezna poročila so podali s. Jutcršnikova tajniško, br. Meces-nel blagajniško, br. Pajnovič načelniško. br. Salda prosvetarsko, br. Zupančič gospodarsko, br. Ribarič statistikarsko. Sokol Maribor III šteje 539 pripadnikov, in sicer 227 članov, 76 članic in 23o otrok in naraščaja Blagajna izkazuje 6000 dinarjev, vrednost inventarja 40.000 Din. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor s starosto prof. Struno na čelu Dve nesreči v tvoraisah V dveh mariborskih tekstilnih tvornicah sta se sinoči pripetili dve nesreči. 25-letni Janez Januš je pri delu prišel z dcsnico pod valjar, ki inu jc zmečkal roko. Prav tako je 32-letnemu delavcu Konradu Tomažiču po nesreč; stroj zmečkal desnico. poskusi sovjetskih pravnikov, da bi ugotovili predvsem razliko med faktičnim, dejanskim zakonom in svobodnim ljubezenskim razmerjem. Popolna nedoločenost pojma legalriziranega dejanskega zakona je povzročila neverjetne zmešnjave v reševanju spornih odnosov v praksi s prave i strani. Predvsem glede imovinskih pravic neporočenih zakonskih drugov, zlasti glede pravice žene in otrok do vzdrževanja, s strani moža in očeta. Ker zakon ni predpostavljal dolžnosti skupnega domova 1 išča. nista bila moški in ženska, ki sta gojila enkrat ljubezensko razmerje, v stanu ugotoviti, ali še živita v dejanskem zakonu; nista pa tudi bila varna, da ne bi eden izmed njiju iz kakršnihkoli razlogov zahteval priznanje mo*rda že davno prekinjenega zakona. Sovjetski pravniški časopisi sami priznavajo pogoste primere, da dve ženi tožita istega moža na priznanje dejanskega zakona, ker sta pač istočasno ali zapored živeli z njim skupno. To zmešnjavo olajšuje tudi okolnost, da zakonik iz 1 1926. ni zahteval zakonske zvestobe. Nadaljna okolnost, ki je povečala zamo-tanost v praksi je do skrajnosti olajšani postopek za razvezo zakona, ki je možna po sporazumu obeh ali pa tudi že na zahtevo le enega izmed njih. V slednjem primeru se drugemu zakoncu dostavi le prepis zapisnika o ločitvi Sklenitev novega zakona pa je možna brez obveznega čakalnega roka takoj po razvezi prejšnjega Sovjetski statistični viri Iz 1. 1928. kažejo, da so ss nezadovoljni zakonci močno posluževali nove ugodnosti, ker so ločitve, zlasti v velemestih. očitno naraščale. Zakonik iz 1. 1D26. je navajal tudi nekatere zakonske zadržke, ki pa so veljali le za registrirane zakone. Ti so bili: nepolnoletnost (do 18. leta starosti), ume-bolnost in bližnje sorodstvo. Iz teh določb izhaja po mr.enju sovjetskih pravnikov, da je dovoljena bigamija ali celo poliga-i.-iija. Prepovedano je le zamolčanje prej obstoječega zakona pri registraciji novega. Ta zakonik tudi ne pozna kaznivega dejanja krvoskrunstva, ki je uzakonjeno v zakonodajah vseh kulturnih držav. Nista torej kazniva najbližja sorodnika, n. pr. brat in sestra, če skleneta faktični zakon. V sovjetski Rusiji živeči kriminalist prof. P. Ljublinski potrjuje, da primeri krvoskrunstva res niso redki. Zaradi takšne nejasnosti in negotovosti pravne zaščite zakona so v praktičnem življenju trpele najbolj ženske in otroci. Tudi kazenska odgovornost radi neplačevanja alimentov, določena v sovjetskem zakoniku, ni zalegla mnogo. Te kazenske sankcije so se izkazale brez prave moči, ker gre za množinski pojav zlohotnega neplačevanja. Pojavili pa so se pogosti ^-zločini zaradi alimentov« — umori, katerih glavni nagib je želja iznebiti se dolžnosti vzdrževanja ločene žene in otrok Povečala se je tudi mladinska zlo^instve-noat v doslej še nezaznamovanem obsegu v nemali meri kot posledica zanemarjeno sti otrok iz takih zakonov. Izkazalo se je tudi, da država ne more prevzeti nase »JUTRO« ponedeljska izdaja 3 PonecMfjeE, T& I 1937, En ssoraz 3n ena zmaga je v Celovcu llinjani so napravili zelo dober vtis Celovec. 1*3. januarja Nocoj je prispelo v Celovec hokejsko mo štvo ljubljanske Ilirije, ki ee je takoj po svojem prihodu po 20- uri z aviomohili odpeljalo na drsališče, k er ie nastopilo proti prvemu moštvu renomiranega KAC. Ljub lianskim igralcem se je tako mu d lo. da so se morali celo preobleči še v železniških vagonih. • >t> - m J a n i i (4 :1, 4 : 4 : KAC ima letos za seboj izvrstne uspehe. Med dragim je igral na Nizozemskem proti 6kora- kompletni nizozemski reprezentanci. Prvi dan je igral neodločeno, drugi dan pa je zmatral z enim golom razlike. Na >voji nedavni turneji, ki je trajala poldrugi mas* \ je celovško moštvo naletelo na najmočnejša evropska moštva, pa ki hib temu beleži seore v svojo korst. Celovčani sami pravijo, da se nahajajo v tako sijajni formi, kakršne sami niso pričakovali Led jc bil na sobotni tek;n, izvrsten in tudi razsvetljava je bila dobre Po nekoliki obojestranskih napadih je Ilirija zabila vodilni, toda žal ed ni gol. To tako spodbudilo Celovčane. da so začeii igrali s tako vnemo, da zabijal; gol za golom. KAC je to pot pokazal i>opo!noma nov siv i steni kombinacijske igre v hokeju na ledu-Dokazal je, da je doba solo akcij v tem j športu že zastarela. Calovčani igrajo popolnoma kanadsko komLinacijsko igro, s po- j dajanjem v ostrem kotu naprej. ..To pa ie .1 spravilo ilirijansko'obrambo! ki toga načina ni vajena, popolnoma \z koncepta. Prva na. pedal na vrsta Ilirije ja bila kompletna, do-čim je bila druga skoraj iuniorčka. Obramba' je s prvo napadalno vrsto pokazala skoraj vso tekmo enakopravno igro kar je opazilo tudi občinstvo ter dalo izraza svojemu odobravanju. Ko pa je prišla, v igro druga napadalna vrsta, je bik tekma na precej nizkem nivoju Celovški strokovnjaki pravio. da je bila tekma nepričakovano odprla, živa, zelo ostra, toda vedno izredno fair. V dobro se šteje Iliriji, da je .pokazala močan odpor ;n borbo do zadnjih minut. Obeležje vse igre je bilo v tem, da ie bil tempo vse tekme izredno h;tčr. Vse akcije na eni in drugi strani so bile izvršene le z veliko brzino. o JCAC ^coitsl?* $ s 1 (S : G, © : 1: O) Celovec-, 1". januar-a Danes ie Ilirija na-topila • proti .kombini'. ;- ranemu KAC. kj je zmagal v Ljubljani f» 7;0 in z 2:1. To moštvo je bilo ojačeno z dvema-- igračema iz prve garniture, vendar je..Iliriji uspelo, da je porazila svojega na-šprotiiika. Pri II rijj se je poznalo, da so njeni igralci dbbro znalj izrabiti izkušnje včerajšnje igre in poraza. Ilirijansko moštvo je napra. vilo iS is skoraj vigramega hokejskega moštva. Tudi publika je iasno izražala svoje zadovoljstvo z igro Ljubljančanov. Ilir ja ie bila od vsega početka absolutno v premoči in rezultat bj moral bi t j skoraj večji- Lev H delež na visokem nivoju igre ima brezdvomno srednji napadalec prve ili-Henske napadalne vrste Pavletič, katerega formo označireio vsi strokovnjaki v Ce'ovc.u za izredno SolKitni jcrrj ie prisostvovalo 000, nedeljski pa okoli 350 gledalcev. Poudarjati jc treba še to. da na obeh tekmah ni bilo niti na eni, niti na drugi strani noben-h poškodb igral- ,-cev. : T-akoi po današnii igri so ljubljanski igral-^j: odšli na kolodvor ter odpotovali v Ljub - Nora zmaga naših »mušketirjeve. Jugoslovanska teniška reprezentanca je premagala reprezentanco Južne Afrike z S;4. SOS Naši tesal ci na domačih isaozemskjls teknil? — Udeležili 5-2 tudi evropskega prvenstva v Frags Težaj v unjetoera drsanju Tehnični odbor Jugoslovanskega drsalnega saveza v Ljubljani razpisuje pribbž-no enotedenski tečaj oz. trening v umetnem drsanju, ki je predvsem namenjen tekmovalcem in tekmovalkam klubov izven Ljubljane, ki se hočejo pripraviti za državno prvenstvo v umetnem drsanju oz. medklubsko damsko tekmo, ki bodo 30. in :Š1. t. m. v Ljubljani. Trening se bo pričel 0. t. m. in ga bo vodil načelnik teh- Nsši drsalci so prav marljivo izrabili bu prvenstvo savske banovine v umetnem dosedanjo dobro sezono za sistematični , drsanju. Dal.ie je pruiv:) Zagrebški "atlet- trening v okviru drsalne sekcije Ilirije. ski sportski kii-o za februarja p: ven- j ničnega odbora JDS inž. Bloudek. I n i _i____- - - _ ____ JCT™\; «« 1 AD iw n k L n r\/\»-n V\l !» Prav upravičeno trdimo, da je bila drsal- stvo Zagreba v ui.v?t:io:n drsanju, razen na sezona dobra, saj ie imela Ilirija dess- tega pa oba kluba t.Mi nckater. prl-ož- čaj Se >5 drsalnih dni. Splošni trening je 1 nestne ekshibicijs irozemskih ni inVjan: končan. Kondicija drsalcev je taka, da .ahajajo sedaj na specialni trening za okme, ki jim je potreben, da sc pripravijo za nastope, ki jih čakajo. Drsalni šport je tako lep. da se tudi i.uša javnost zelo zanima zanj. To smo -ideii na zadnjih hokejskih tekmah. Zaradi ga bo tudi javnost hotela videti, kjs bo-povsod nastopili naši drsalci. 24. in 25. januarja bouo startali drsalci ■rije na mednarodnih tekmah v umetnem sanja v Cclovcu, ki jih priredi cclovšl.i slaufverein skupno z avstrijskim držav-r n prvenstvom v hitrostnem drsanju. Ilirijani bodo startali v mednarodni ser.i-orski in juniorski tekmi v umetnera drsanju. Tekme za prvenstvo Jugoslavije so bile prvotno nameravane za 16. in 17. t. m., torej za včerajšnjo nedeljo in bi se mo-rsle vršiti v Zagrebu. Ker pa v Zagrebu •-.imajo za tako prireditev primernega dr-;-'Ii?ča m končno tudi zelo malo tekmovalcev, je JDS ponudil izvedbo prvenstva Iliriji. Naš vodeči klub v drsalnem športu je to ponudbo sprejel z gotovimi pridržki. Tekmovanje se bo vr?;ilo 20. in 31. t. m. v Ljubljani, ob neugodnih vremenskih prilikah pa eventualno v Planici, in sicer kot i .cdnaroclno tekmovanje v umetnem drsanju. Za to tekmovanje je žc zagotov-;?no sodelovanje nekaterih avstrijskih dr-icev in drsalk. Državno prvenstvo .se oo henem izvedlo na ta način, da se bodo prvoplasirani Jugoslovani posebej ocer.io-vali in bosta v seniorski kakor tudi v ju-r.iorski skupini postala prva dva državna Ti-ka. Oficielnega damskega državnega ] • venstva letos ne bo, ker v državi še ni. • olj izvežb&nnega naraščaja, in ker je enehala tekmovati dosedanja prvakinja Kadrnka-Relchrnann. Tehnični odbor drsalnega naveza želi nu-i tudi drsalcem izvenljubljanskih klu- • priliko za posebno pripravo za državno -venstvo in je razpisal v to svrho posft-n tečaj, ki se bo pričel 20 t m. v Ljubljani. Za 23. in 24. t. m. najavi;? Zagrebško klizačko društvo kraljice. -Marije v Za gre- skih drsalcev. JDS se je odločil prijaviti dva drsalca za evropsko prvenstvo v umetnem drsanju, ki bo od 0. do S. februarja v Pragi. Pod vodstvom inž. Bloudka trenira xa r.o tc-kmo četvorica.. Thuina, Schvvab, ki pa • nekoliko obolel, Sernec in Biber. Do prijavnega roka 31. t. m. bo tehnični odbor JDS v Ljubljani oziroma inž. Bloudek odloči!, katera dva drsalca naj prevzameta težko, a častno nalogo zastopati našo državo prvič na evropskem prvenstvu v umet ' nem drsanju. Po letošnjem napredku imenovane četvorice pri treningu obstoja realni izgled za časten uspeh. Ni izključeno da bo tehnični odbor zadnji teden pred tekmami v Pragi pritegnil za vodstvo treninga inozemskega trenerja. javnma znaša Din 100 in se bo porabila ! za fond za nameravano udeležbo naših ■i tekmovalcev na mednarodnih drsalnih tekmah. Prijavljencem bo skušal tehnični odbor na željo izposlovati. ugodnosti glede prenočišča in prehrane v Ljubljani. Prijave naj se naslovijo do 20. t. m. na in.4. St. Bloudka, Ljubljana, kavarna »Evropi . Ostale nogometne tekme Beograd; BSK : Uask 4:2 (1:0). Prijateljska. Dunaj: Prijateljski. \Vacker : llakoah 2:0 (1:0). Kapid : Po?Lsport 6:1 (4:1). Rim: Prvenstvo. Triestina : Ambrosiana 1:1, Bologna : Alcssandria -1:0, Mileno : La-zio 3:3, Roma : Napoli 1:0, Juventus : Bari 2:0, Fioreniina : Luchese 2:2, Novara : Sampierdarena 3:3. Genova ; Torino 2:2. •men jesenski prvak ' OM&ilMa tekma za Jesensko prvenstvo ssied Grad-lanskim m beografsko Jaigoslavijo Včerajšnja edina ligaška tekma nam ie .prinesla od oči lev ,v vprašanj jesenskega pr-! venstva države. Ze po zadnji zmagi, i-radjan j skega je bilo nasiutrti, da bo (rradj-ahAkj do-• segel naslov jesenekesa prvaka, čeprav ;e ! b-ii njegov včerajšnji na.-proinik beograjska Jugoslavija, k; jc v zadnjem ča^ir v mednarodnih nastopih dosegla precej zavidljive uspehe. Toda Gradjanski ie igral na domačih tleh in ^mugal. Tablica se je |>o tej tekmi pre cej jzpremenila. GradiariJ.ki je z drugega prišel na prvo meotd, drugo mesio zavzema sarajevska Siavi a. nakar slede kar šl"i';ic klu-. bi z desat m; točkami, a railičiio^ gtildrie-reinco. Spodnji štirje klubi so o-.taii' na svo-' J jih mestih, vendar pa morata Ha"k in Con-cordia odigrati še eno tekmo. Tudi Gradjan-«ki mora še lia-itopvti. in sicer prof-' BSX v Beogradu, voriffer mu >tudi .ziiiaga BSK ne more več odvzeti naslova jesenskega prvaka. Tablica je sedaj iaie'; stoletja že dcltzfe še za &&S st&tetj}a! Gradjanski S 6 1 1 21 : 8 13 Slavijo S 9 3 2 o 22 : 16 12 BSK 4 2 2 IS : 7 10 Hajiuk ) 5 0 4 19 : 9 10 Jugoslavi 9 5 0 4 22 : 13 10 Bask 9 4 2 3 17 : 16 10 Ljubljana 9 2 3 4 9 : 14 7 Sla vi j a O 9 2 2 5 11 : 22 6 Jiašk. 8 1 3 4 7 : 22 3 Concordia 8 1 1 i S . n T . 4- 1 o O V naslednjem pc-ročilo o tekmi Gratlfanski i Jug©-slavila 4 s t (1 s i) skrbstva za mladino v takera obsegu, kakor je prvotno obljubljala, ni pa tudi bila izpolnjena v sovjetski zakonodaji slovesno deklamirana ideja o zaščiti žensk in oirok kot šibkejšega elementa družine. O tem priča žalosten pojav nezadostna ahmenta- j S temi določili je hotela država urediti 1« cije pri ločitvah ogromno naraščanje veh l.ajbolj kričeče primere zanikarnosti, večji k "kor tudi katastrofalen obseg otroške za- j praktični pomen pa imata predpis o obvez-nemarjenosti. .. Za ligaško tekmo rned Gradjan^kim in beogvaj ko .Tugo lavijo ja vladalo izreiro vel:;ko zanimanje. Tekma se je vršila na igrišču Gradjanskega ter ji je prisoitvo-valo preko 50C0 gledalcev. - Gradjansiki je v napeti in razburljivi Igri v- fini' hu porazil svojega nasprotni- iVvSi minuti je Zeče>--;č premotil obram-' bo Gradjan_'kega ter dosegel vodstvo z% Jugoslavijo. Igra je nato valovila ob nekoliki premoči Gradjanskega s polja v p:-V 42. minuti je dobil Medarič žo^o ter streljal proti levemu kotu. Prihitel je Plaže: in podaljšal žogo v mrežo. Gradjavrki ja s tem izenačil. | nem zabeleženju V legitimacijah in obdav- ^ V d.ugem polčasu je Ralovanovič za-! ------------... grešil foul. Prosti strel strelja Mesaric. gitimacijah, ločitve pa so podvržene ni o-gresivnemu obdavčenju. Vse te odločbo pa veljajo le za registrirane1 zakone in ne upoštevajo tudi dejanskih, katerih ločitev je ostala še v naprej neomejeno možna. Zakonodaja, ki jo je komunistična dok- 1 čenje ločitev, ki predstavlja neko vrst tiina opirala na teorijo o nestalnosli in :z- j političnega in materialnega pritiska proti lahkomiselnosti in velikemu številu ločitev. premenljivosti spolnih odnosov, je v prak-pospeševala vsakršno pravno negcti.-. in nikakor ni zadovoljevala ljudstva, -ti ne kmečkega. Značilno pa je, da so oti legalizaciji ugovarjali celo nekateri 'lani komunistične stranke, piedvidevajoč pospeševanje spolne anarhije. Nasprotovali pa so tudi olajšaInemu postopku ločitve .zakena, l:i bi ga mogla uničiti vsaka malenkostna razprtija. Vlada je naposled bila primorana odreči se prvotnim Sirokopoteznim načrtom glede zakonodaje o rodbini in je razglasila kot geslo nove družinske politike okrepitev zakonskih in rodbinskih vezi in borbo proti lahkomiselnim ločitvam. Kot vidni izraz te.ga preekreta ie najnovejši zakon od 27. junija I. 1^86. katerega določbe, kolikor se nanašajo na zakon in rodbino, vsekakor kažejo težnjo k omejitvi lahkomiselnih ločitev in izigravanja rodbine in rodbinskih dolžnosti. Med drugim odreja ta zakon da ie treba v primeru ločitve S tem pa ce sovjetska men tali teta o rodbini ni spremenila kljub sistematični agitaciji za zaščito trdnosti zakona in rod- • bine. Sle.j ko prej rodbine ne vrednoti kot rieko samostojno duhovno vrednost, temveč preevesm kot politično zadevo. S prisilnimi policijskimi in fiskalnimi ukrepi in deloma z obljubami denarnih nagrad "za žoga gre v vratu ce tar .se odbije v poijc, vendar prihiti Brozovič in pošlje žogo v mrežo Gradjančki vod; z 2 : 1. V 30. ml-.nuti je Djaiič postavil na 3 : 1 z\ Gr3d-jajiskega. V 21. mbruti js Začevič doregel drugi gol za Jugoslavijo. Publika je sicer reklamirala zaradi of sidea, toda od lik jo • priznal doseženi gol. V 27. mnuti je J BrozOvič po tavil končni rezultat 4 : 2 za i Gradjanskega. i V- drugem polčasu je prišlo do pretepa rodbine s številnimi otroci pa hoče vlad*-; "igrači Gradjanskega in Juge lavi je, j popraviti spolno anarhijo, ki jo je pov- | tako da je bil ves drugi polčas poln inci-i iročila s svojo zakonodajo. dentoV. Občinstvo je zamerilo sodniku j Jotxianu iz Ljubljane, da ni napravil reda. Prof. Maklecov je na kraju svoje raz- ' prave mnenja., da je kljub res žalostni .sliki rodbinskega in zakonskega življenja v sodobni Rusiji razveseljivo dejstvo, da zakonodaja in propaganda, ki sta brez dvoma vplivali na rodbino in omajali njeno trdnost zlasti v velemestih, vendarle nista uničili rodbine v celoti in zlasti ne med kmečkim prebivalstvom, kjer je rod- f Poslanik Karadžov pri Kjuseivanovu Sofija, 17. januarja, t. Danes je prispel v Sofijo bolgarski poslanik na Jugosloven-skem dvoru Karadžov, ki ga bu jutri sprejel predsednik vlade Kjuselvanov V političnih krogih spravljajo njegov prihod v Matineja Z. K. D. Danes zadnjikrat! Tndi za dijake S Srandijozni zgodovinski film Cecil B. de Mille-a KRIŽARSKE VOJNE TOČNO OB 14.15 V ELITNEM KINU MATICI Btmcimanova misija v Ameriki Uvod v čim tesnejše gospodarsko sodelovanje meu Anglijo, Francijo in Zedinjenitni državami London, 17. januarja. w. Kljub včerajšnjim izjavam predsednika Roosevelta, da govorice o bližnjem povabilu Veliki Britaniji in Franciji na gospodarsko konferenco ne temeljijo na dejstvih, se vzdržuje nvš-Ijcnje, da bo amei-iško potovanje angleškega trgovinskega ministra Runcimana uvod v tesneše angleško-francosko-ameriško gospodarsko sodelovanje. Trgovinski minister Rimciman, ki bo prispel v ponedeljek v New York. bo obiskal tudi predsednika Roosevelta. Tudi imenovanje znanega francoskega finančnega strokovnjaka Georgeja Bonneta za francoskega poslanika, v Washingtonu potrjuje to mnenje. Prav tako je zbudila veliko zanimanje v Londonu vest, da bo prišel v New 1'ork tudi finančni strokovnjak in ravnatelj angleške Narodne banke sir Oton Niemeyer. Menijo, da ga bodo pritegnili k bližnjim pogajanjem kot strokovnjaka. Kakor znano? so že ob sklepu dogovora o stabilizaciji valut meseca septambra pričakovali tesnejše gospodarsko sodelovanje in deloma tudi ukinitev carinskih zaprek in kontin-gentnih težkoč med omenjenimi tremi državami. Pričakujejo, da t>odo sedaj skušali izvesti to nameravano tesno sodelovanje Nemčija Sklanja čsl. povaMlo Pariz. 17. ianuaria d. Londonski poročevalec agencije iiavas poroda: V merodainih angleških krogih opozarjajo. da sprejetje češkoslovaškega povabila, naj obišče voiaški ataše an^leške-ja ix>s!a]ii-štva v Pragi češkoslovaška leta'.:š~a. nikakor ne pom&iii. da bj v Ln» ' mu kakorkoli dvo-mMi. da poročila nemškega tiska niso zmoj-na. Nasprotno, sprejetja teci povabila kaže ua stremljenje, da bi se daj demantiju več- Risžfli Asras na psfti v ženevo Sofija, 17. januarja, t. Danes je potoval skozi Sofijo n& poti v ženevo turški minister Ruždi A ras v spremstvu šefa svojega kabineta Na železniški postaji sta ga pozdravila predsednik vlade Kjuseivanov in jugoslovanski poslanik Juršič, s katerima se je dalje časa prisrčno mzgovarjal. Ma!$azi!ski Mok Ankara, 17. januarja. AA. Turška vladi, derr.antira vesti, po katerih se pogajanja za sklenitev pakta med Turčijo, Irakom, Iranom in Aganistanom niso obnesla, ter ugotavlja, da med navedenimi državami v tem vprašanju ni nobenega nesoglasja. Turški listi ugotavljajo, da so neresnične nemške vesti, po katerih naj bi se bila pogajanja med Turčijo, Iranom, Irakom in Aganistanom končala brez vsakega uspeha. Iz Teherana se bo nocoj vrnila turška delegacija, ki se je tam pogajala ra sklenitev turško-iranskega prijateljskega pakta. Gteiser pojie zopet v Ženevo Ženeva, 1<. januarja, b. Predsednik gdan-fckega senata Gre'ser bo navzL c »svoji jesenski izjavi, da »e nikdar več ne bo prikazal v Ženevi pred forumom Društva narodov. vendarle prisostvoval če j i *veta 1)N. ki se začne 21. t. m. :ni ki ima med drugim na programu tudi gdanoko vprašanje. Poročal bo o tem vprašanju !*>.ljskj zunanii minister Beok. ii poudarek. Istočasno poudarjajo v is4ili krogih, da nemška vlada še ni odgovorila na povabilo k sodelovanju pri preiskavi, ki jim bilo poslano iz Prage. Berlin, 17. januarja d. :-Berlincr Bčirsf>n-zeilung: poroča: K^ikor čujemo, je nemški vojaški ataše Pragi izjavil, da' se mora iz raznih razlogom za sedaj odreči iw;ih lu č',:iko>slovaškt> vlade za obisk r,a češkofelovašk:h letališčih. Beckov obisk v Bukarešti odložen Bukarešta, 1C. januarja, b. Iz zanesljivega vira se doznava, da je že za ta mesec napovedani obisk poljskega zunanjega ministra Becka preložen. Vršil se bo šele proti koncu februarja. ipoinenik kralju Aleksandru na Cetinfu Zagreb, 17. januarja. AA Snoči so prispeli v Zagreb čiani odbora za postavite* spomenika kralju Aleksandru I. Uedinite-Iju, v njegovem rodnem mestu Cetinju Člani odbora, narodni poslanci Miloje So-kič in Niko-la Zuber, predsednik cetmjske občine Jelta Spasič in direktor gimnazij« na Cetinju G joka Grujičič ter upravnik dvora polkovnik Jovan Leko po želji Nj Vel. kraljice Marije se bodo s kiparjem Mestrovičem dogovorili o načrtu spomenika, ki ima biti gotov do konca marca. Razgovor z Mestrovičem je trajal od 11. do 13 Objave Zanimiv literaren dogodek se nam obeta z recitacijskim večerom, ki ga prirede štirje predstavniki sodobne slovenske proze pod okriljem Društva absolventov trgovskih šol v sredo ob 20. v dvorani Delavske zbcmice. Odlomke iz svojih del bodo čitali pisatelji Jože Kranjc. Bogomir Ma-gajna, Ludvik Mrzel in Tone Seliškar. Ker Ljubljana že dolgo ni doživela podobne literarne prireditve, bo večer štirih mladih književnikov, ki je mimo članstva Društva absolventov dostopen tudi najširši javnosti. brez dvoma deležen živahnega zanimanja med občinstvom. Društvo «Titbor« v Ljubljani. Danes nadomestna pevska vaja. Vsi in točno. Zveza fHgGslovenske-feaigarskih lig ustanovljena Beograd, 17. januarja SnoČi je bil v Beogradu zaključen kongres jugoslov.-bolgarj.kih iig i z vse držo!eg drugih ravnatelj Ra«?to Pustoelemšek iz Ljubi ane, uradujk OUZD \'oji«!av Simič iz Ljubljane, Vekoslav Bučar, bivši niinVter dr. Niko Zu-(;anič, predsednik Zbornice za TOI Ivan Je-iačin in drugi. Sprejete resolucije ugotavljajo, da predstavlja osnovanje Zveze jugoslov.-balgarsk.h lig v Jugoslaviji značilen napredek v velikem delu za jugoslovenako-bolgarsko zbližan je in za medtset>ojiio spoznavanje. Resolucije navajajo smernice, po katerih naj jioslu-jcio združenja v Jugoslaviji jji Bolgariji za tisivariiev čim tesnejšega prijateljstva in sloge med Jugoslavijo in Bolgari o, da bi «e ino:rie nove generacije zavedeli, da je v interesu bolgarskega in jugocloven^kega naroda živetj v miru. vzajemnem zaupanju jn bratr-kem sodelovanju- Akademija v počastitev feclgarsHili gostov čast zastopniJvom Zveze bolgarsko-ju-goslovcnskih društev iz Sofije jc bila danes dopoldne v veliki dvorani Rolarčcvc ljudske univerze prirejena svečana akademija, h kateri sc je zbralo veliko število najelit- nejše beogTajske publike. Med številnim: odlišniki jc akademiji prisostvoval tudi N i Sv. patrijarh Vamava. Svečano akademijo jc otvoril upokojeni pomočnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. Borivoj Djuričic kot podpredsednik .Jugo-slovensko-bolgarske lige, ker je bil predsednik lige vseuč. profesor \'lada Mitrovič odsoten. Pred otvoritvijo je pevsko društvo »Mo-kranjac« zapelo bolgarsko in jugoslovensko himno. Po pozdra\-u g. Djuričiča jc govoril bivši bolgarski opolnomočeni minister na našem dvoru g. Dimo Kazasov, nato pa književnik g. Niko Bartulovič. Razen njiju so govorili še bivši bolgarski minister gg. Nikola Zaharijev, apclacij^ki sodnik Dušan Jankovič, zastopnik Jugoslovcnsko-bolgar-ske lige Bučar iz Ljubljane in zastopnik plovdivskega Bolgarslo) - jugoslovenskega društva odvetnik Nikola Balotov. Vsi govorniki so naglašali, da vlada obče razpoloženje za trajno prijateljstvo med obema bratskima državama. Posebej so opozorili tia delovanje bolgarske in jugoslovenskc pravoslavne cerkve za zbližanje jugoslo-venskega in bolgarskega naroda. Občinstvo je patriarhu Varnavi priredilo ponovne burne ovacije. Sledil je koncert, ki je odlično uspel. Na klavirju je pevce spremljal Predrag Mi-losevič. Domačija je zgorela V zadnjem trenutku so iz plamenov rešili bolnika in slepca povabiti oba zakonca v urad in da je tre- j bina pokazala veliko življenjsko snosoL- zvezo, s podpisom pogodbe o prijateljstvu ba vsako ločitev zabeležiti v osebnih le- i nost in nenavadno odpornost med Jugoslavijo in Bolgarijo Ptuj. 17. januarja. V četrtek pozno popoldne jc v gospodarskem poslopju posestnika Martina Mahori-ča v Škofcah nastal požar, ki sc je razširil tudi na hišo, krito s slamo Lastnik je ležal bolan v postelji in je z grozo opazil, da mu grozi smrt v plamenih. V majhni sobi iste hise pa je ležal slep občinski ubožec. Hišna gospodinja je v vsej naglici sklicala sosede, ki »o po velikem trudu v zad- njem trenutku rešili iz goreče hiše lastnika in ubožca. Na pomoč jc prišla gasilska Peta iz Ptuja. Ker pa ni bilo na razpolago vode, se ni dalo nič več rešiti. Orožniki, ki so prišli na kraj požara, »o zaslišali več oseb, vendar pa je vzrok požara ostal še nepojasnjen. Splošno se domneva, da je ogenj podtaknila hudobna roka. »JUTRO« ponedeljska izdaja Ponedeljek, 18. L 1937. Teden dni filma Dva dobra filma dobimo v LJubljano Milostljiva v kopeli — prizor iz »Dvornega koncerta« (Martha Eggerth in Inge von Kusserow Dva filma, ki bosta gotovo deležna velike. ga zanimanja občinstva, dobimo v Ljubljano. Sta to »Kreutzerjeva sonatam po istoimensk, noveli Leva Tolstega in »Dvornj koncert«, ena izmed naj prijetnejših iger letošnje gledališke sezone v nemških mos^b. Pri »Kreutzerjevi sonati« so se režiser in vsi nastopajoči do skrajne meje potrudili, oa ne bi storil; sile slovečemu delu Leva Tolstega. »Za vsako gesto, za vsak gib je šlo«, piše filmski kritik, ki ie gledal snemanje. »Veit Harlan, režiser te filmane novele, ni prej popustil, dokler niso bita izčrpans zadnje kreacijske možnosti«, v fiirnu nastopata med glavnimi vlogami ljubljenca kinematografskega občinstva Albrscht Schoenhals jn Lil Dagover, oba odlična umetnika. »Dvorni koncert«, fiJman po gledališki igri »Mali dvorni koncert«, vendar izpopolnjen in poglobljen, je tako po svo-i vsebini kakor glasbi zelo prijetno delo. V glavnih vlogah nastopata Martha Eggerth kot pevka jn joliannes Heesters kot mladi ofic.;r. Johannes Heesters igra v »Dvornem koncertu« podporočnika Arnegga V kratkem bodo začeli v Berlinu delati nov film »Madame Bovary«. V njem bo imela glavno vlogo slavna igralka Pola Negri. Po znani drami Gabriele Zapolske izdelujejo film »Varšavska utrdba«. Pred nekaj dnevi je zapustil Richard Eiehberg s petnajstimi ceebami Nemčijo, da bo začel delati v februarju in marcu v Indiji zunanje posnetke za dva nova filma >Tiger iz Ešnapurja« in «Indijski nagrobnik«. Scenarija za oba filma je napisala Thea von Harbou. V obeh filmih bo imela glavno žensko vlogo Kitti Jantzen. Ateljejske posnetke bodo napravili poleti v Berlinu. Slavni roman Hermana Sudermanna »Mačja brv«, ki ga imamo že v slovenščini in ki je bil že dvakrat poonet v dobi nemega filma, bodo zdaj izdelali v Berlinu kot tonfilm. V Berlinu delajo kriminalni film »Dama v sivem«. Glavno vlogo je dobila Truda Marlenova. Lida Baarova je prevzela glavno vlogo v filmu »Odločilna priča«. V filmu »Ljubezen na čudnih poteh« bodo igrali Kari Ludwig Diehl, Olga Čehov a in Karin Hardt. že dva meseca potuje John Ford, znani režiser, po Južnem morju in išče primeren otok za svoj na lednji film »Orkan«. Stroški za ta film so prečunani na 2 milijona dolarjev. Gary Cooper je zapustil družbo Para-mount in se vrnil k Semueiu Goldwynu, pri katerem je napravil že pred enajstimi leti prve kovbojske filme. Zdaj bo igral glavno vlogo v filmu »Doživljaji Marca Pola«, ki ga bo izdala produkcija Samuela Goldwyna in Douglasa Fairbaatea. Zunanji posnetki na Kitajskem so že narejeni. Merle Oberon in Brian Aherne imata glavno vlogo v filmu »Beloved Enemy«, ki obravnava irske boje za svobodo. Film bo v kratkem dogotovljen. Pred kratkim je prišla v London slovita francoska igralka Annabella. Tam bo igrala glavno vlogo v filmu »Pod rdečo obleko« in obravnava dogodke iz življenja kardinala Richelieuja. Njen partner bo Conrad Veidt. V režiji Raoula Walsha igrata Douglas Fairbanks mlajši in Valerija Hobsonova glavni vlogi v filmu »Za vse večne čase«. Pred nekaj dnevi so začeli delati v Pragi prve posnetke za film »Vzrok ločitve«. Glavni vlogi v nemški verziji igrata Pavel Horbiger in Anny Ondra. Rež j o vodi nekdanji Ondrin mož Kari Lamač. Luis Trenker je dokončal zunanje posnetke za svoj film »Condottieri«, ki se odigrava v Italiji. Pred nekaj dnevi se je vrnil v Berlin. Razen njega nastopajo v filmu eami manj znani igralci in igralke. svetu Kako je z ženskim delom poročila centralne komisije za delo pri MZZ posnemamo nekatere najvažnejše podatke o stanju delovne žene po vsem svetu. Poročilo je bilo sestavljeno na podlagi odgovorov posameznih nacionalnih ženskih zvez na vprašanja centrade. L. 1954 je biLa na kongresu v Parizu soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva postavitev inšpektoric dela prj podjetjih, ki zapo slujejo ženske. Večina držav tega še ni priznala, nekatere pa uvajajo to službo. Madžarska je imenovala prvo inšpektorico. Ru munija drugo. Na Novem Zelandu je število inšpektoric naraslo, odkar je obvezno, da so delovni člani strokovnih organizacij. Po nekaj inšpektoric so imenovali v Kanadi, pokrajini Manitobi, Ontariu, Novj škotski. V Grčiji so zaenkrat šele preglednice, podrejene moškim inšpektorjem. Vsa poročila tožijo, da je stanje inšpektoric precej nesigurno in da so po večini slabše plačane od moških. Na pariškem kongresu je bjl sprejet načrt, da se skuša 6 filmskimi predstavami vzgojiti mladina k razumevanju in pravemu pojmovanju dela. Do zdaj v tem smislu ni bilo mnogo storjenega. V nekaterih državah so vrteli filme Safeiy first (Predvsem varnost); tako pri socialnem instftutu v Varšavj in v krajih rumunske petrolejske industrije. V avstrijskih šolah gleda mladina filme o prednostih fn neugodnostih raznih poklicev; jsto so pred vajali Ford in druge veleindustrije v svojih industrijskih centrih. Vse resolucije pariškega kongresa 60 zahtevale popotno izenačenje žensk z moškimi, enako plačo za enako deio, svobodo dela za poročene žene. Ta vprašanja so bila prav v teh let h najbolj pereča, saj so bila to leta splošne gospodarske depresije in brezposelnosti. Po poročilih iz raznih držav je zdaj stanje nekoliko ugodnejše kakor ie bilo leta 1934. povoljno pa še daleč ni. Tako zaznamujejo delno izboljšanje, to je padec brezposelnosti. v Kanadi. Švedski, Vel. Britaniji, Dan. ski. Švici, Avstriji, Finski, Češkoslovaški, Jugoslaviji, Poljski. Ruinuniji, Novem Zelandu. Južni Afriki, Chileju, Peruju. V Norveški je brezposelnost resnejša le v nekaterih sezonskih strokah; istotako v Litvi. Iz Poljske poročajo, da narašča brezposelnost pri mladih ljudeh. Prav tako na Nizozemskem in v Indiji, zlasti v krajih tekstil, ne industrije. Manj ugoden je napredek v trgovinskih in obrtnih poklic.h. Nekoliko izboljšanja kažejo sicer Švedska, Danska, Madžarska in Novi Zeland, nasprotno pa poročila iz Švice in Jugoslavije tožijo o naraščanju brezposelnosti v teh poklicih. Položaj intelektualk je v splošnem še slabši od položaja ročnih delavk. Poročila govore o intelektualkah brez služb v Kanadi. Švedski, GTČiji in Rumund-ji. Položaj se izboljšuje v Vel. Britaniji in delno v Švici. V splošnem 6o tudi tu žene na slabšem kakor možje- Kadar gre za redukcije (tako je n. pr. Avstrija pri reorganizaciji bank odpustila predvsem ženske), zmanjšanje plač in podobno. so zadete predvsem ženske. Nasprotno pa'je v Indiji vedno večje povpraševanje po ženskih močeh za intelektualne poklice in se zgodi, da so celo bolje plačane od moških. Posebno poglavje je rastoča brezposelnost starejših žensk. Po statistiki iz Anglije iz leta 1935 je 39% registriranih brezposelnih žensk nad 35 let starih. Podobno je v Kanadi, Zedinjenih državah, Avstriji, Švedski. Norveški, Južni Afriki, Portugalski in Šv;ci (dve tretjini brezposelnih žensk je nad 30 let starih; med njimi je največ gospodinjskih pomočnic). Iz Danske poročajo o težko-čah prj nekaterih industrijskih panogah. Starejše ženske ubija zlasti monotonost dela. Na Češkoslovaškem ni običajno, da bi zara--di starosti odpuščali delavce, če pa emkra/t starejši delavec vendar izgub; službo, potem ie ne more dobiti nazaj. V nekaterih državah nasprotno cenijo izkušenost starejših delavcev. Tako na Nizozemskem. V državah vzhodne Evrope zaenkrat problem zaposlitve starejših žensk še ne dela posebnih težkoč. Litvanke pa poročajo, da zaradj ki me ostajajo do'go mlade. Iz celotnega gospodarskega položaja in iz tendenc posameznih vlad je razvidno, da bo- do skušal; žensko delo čim bolj omejiti. V Indiji eo izključili ženske od dela v rudnikih. Kanada jim je prepovedala zaposlitev v or,entalskih čajnicah, Novj Zeland pa v delikatesnih trgovinah. Od vseh najhujši je pa položaj poročene ženske. Mnenja o pravici poročene žene na službo 6o zelo deljena. Tako so norveške stro kovne organizacije sprejele resolucijo, ki odklanja zaposlitev poročene žene, če je mož v službi. Slično so se izrekle celo nekatere ženske organizacije na Nizozemskem-Na Poljskem so to storili intelektualni delavci. V Južni Afriki ni med profesoricami, učiteljicami j,n vzgojiteljicami nobene poročene ženske več. Za avstrijske državne uradnice velja celibat, v Jugoslaviji so reducirali plače poročenim državnim uradnicam. Edini deželi, kjer prevladujejo še liberal-nejši pojmj sta Indija, kjer je večina žensk v službah poročenih in Švedska, kjer so oblastva zaradi padca rojstev interesirana na tem, da žene čim bolje preskrbe. Prizadevanja žensk, da dobe za enako delo enako plačilo, niso do zdaj imela posebnih uspehov. Iz Danske poročajo, da je tam ženska zaposlena v tobačnih tovarnah, popolnoma izenačena z možem. Isto je pri nekaterih industrijskih panogah v indiji. Na splošno pa je žensko delo povsod manj plačano, predvsem seveda v vrstah ročnih delavk, pa tudi med intelektualnimi poki ci. Držav ne uradnice so načelno plačane enako kakor uradniki. Nepravičnost se pokaže predvsem še v neenakomernem napredovanju moškega in ženske v službi. Tako v Rumunijj ženske ne dosežejo višjih 6lužb. V Jugoslaviji se je stanje v zadnjem času še poslabšalo in se povsod pozna tendenca izriniti ženske iz vodilnih mest Švedinjani je zlasti v trgovinskih službah težavno priti na vodilna mesta. Na Finskem dajejo 6icer ženskam iste plače iin jih ne odpuščajo iz služb, omeiujeo pa dekleta v obrti. Posebno so v tem ozira prizadete Grkinje. Naravno je. da je napredujoče poslabšanje ženskega položaja izzvalo oster odpor pri zavednih ženskah. Na Nizozemskem je 6 ženskih organizacij ustanovilo semiperma-nentno komisijo v obraml>o pravic ženske do dela. Slični pokretj so na Danskem, v švic-i, Norveški. Češkoslovaški Treba pa je čisto konkretne pomoči brezposelnim ženskam. Nekatere nacionalne ženske zveze delajo tu v 6()orazumu s svojimi vladami, tako Kanada. Nizozemska, Norveška, Avstrija. Rumunija, Poljska. Ponekod organizirajo posebne tečaje, posebna delovna taborišča, tako v Irski, Poljski, Indiji. Tja sprejemajo predvsem dekleta, da se priuče poljskemu del u. Drugod spet so zače!.j dela ti na strokovnem prešolan.iu žen. V Angliji so ženska društva organizirala posebne kur-ze za gospodinjsko izobrazilo industrijskih delavk, ki so ostale brez po^Ia. Tako so prišle kot izospodiniske pomočnice do kruha. Ministrstvo za delo je ustanovilo centralno | komisijo za žensko delo in zaposlitev. Na tečajih, ki trajajo od 3 do 5 mesecev, se kandidatke za prav male stroške lahko nauče pisarniških in gospodinjskih poslov, nege dojenčkov, pomočj prj porodih in sličnjh stvari. V te tečaje sprejemajo brezj>oselne ženske, k; nimajo upa, da bi se zajx>slile v svoji prejšnji stroki, niti sredstev, da bi se same čemu novemu priučile. Posebno važno je tu prizadevanje Over-Thirty Assot ation (Društva za preko 30 let stare), ki dela v tesnj zvezj z zgoraj omenjeno državno konijsivo in s sekcijo borze dela, ker se ta peča predvsem s problemom nezaposlene ženske srednje starosti. To društvo posreduje nove službe. Delo se vrši čisto sistematično po klubih. Društvo skrbi tudi za zdravje brezposelnih žensk in se bori proti obupu jn a pat i ji, v katero prav lahko za|>adejo. Tudi druge države so spoznaae važnost strokovnega prešolanja žensk. Danska vlada je priredila brezplačne petmesečne tečaje pod pogojem, da udeleženke potem sprejme, jo službe gospodinjskih pomočnic. V Švici skrbe za to. da brezposelno delavko premeste v drug kraj. kjer bo lahko dobila službo svoje stroke ali pa kakšno drugo slično delo. Ženske organizacije potem skrbe za zaposlitev in eksistenco take delavke, ki je menjala kraj službovanja. Ponekod so osnovane ogrevatnice, k-er lahko brezposelne ženske dobe vsaj streho in tudi kakšen priložnosten zaslužek. Drugod zopet prirejajo specialne tehnične kurze, ker se ženske iz|x>poInjujer jo v svojih lastnih strokah in tako pozneje doseže'0 višje kvalificirana mesta. Podobne dopolnilne tečaje imajo nekateri tehnični kolegiji v Južn- Afriki. V rudniških krajih pomagajo tako vdovam radarjev, da se priuče šivanju ali čemu drugemu. Finska je uvedla podobne mere za brezposelne intelektualke. Vzporedno s praktičnim delom gresta teoretični |>ouk in izobrazila žene v splošnih, predvsem gospodarskih vprašanjih. Iz Am&. rike poročajo, da se kaže med ženskami velika aktivnost- V številnih ženskih institutih študirajo ženske zakone, ki se tičejo n jih m splošnih vprašani. Ponekod imajo o tem stalna predavanja v radiu. Drugod spet organizirajo predavanja, javna zborovanja in diskusije. Mnogo delajo na tem na Danskem, v švjci. kjer sega propaganda ceo v najbolj oddaljene vasi, na Češkoslovaškem, kjer dela o predvsem publicistično, v Rumuniji, Poli. ski m drugje škoda, da nimajo podatkov o položaju in delu žene tudj iz obeh fašističnih držav. It a. lije in Nemčie. ki sta po svoij ideologiji presodili ženskam tako omeen in drugoten POJ7' ii Olotna slika poročila kaže. kako velike so težkoče. kako majhen ie doslej napredek in koliko ie dela. ki oreostaa. Dobre volje pač ne manjka, samo zdraviti je treba s pravega konca. Lansko leto je objavila skoraj izključno dela v ljubljanskem klufou organiziranih amaterjev, prva številka novega letnika pa objavlja tudi slovensko delo, »Bera-čico« Karla Kocjančiča. »Galerija« ima poleg 20 umetniških prilog vsak mesec po dva eseja priznanih fotografskih pisateljev, razen tega vsakovrstne članke s področja fotograf ke tehnike in drugo gradivo. Jugoeloven^ki amaterji so priključeni, kakor češki, poljski in drugi, nemški izdaji, ki izhaja na Dunaju, za slovenske amaterje pa še posebej zanima holandska izdaja, ki pogostoma objavlja njihove prispevke. FOTOA Z zam&ški je fotografija težavna. Pi'Uitovurasti se kma lu pokvarijo, ne zapirajo dobro in jiih mnoge raztopine sploh ne prenesejo. Gumasti 50 boljši, toda ;sto tako nriso uporabni za vsako kemikalijo. Najboljši so vendarle stekleni zamaškrj, le redke so snovi, kj jih lahko napadejo, v aimaterjevi tem-niici taikšn.ih snovi ni. S steklenimi zarnašk pa je spet ta težava, da se radi spriimejo z vratom stekl-enrce i,n jr'ih je potem čes'o skoraj nemogoče brez Škode izvleči Vsa ta težava pa odpade, če steklen zamašek pred uporabo nalahko namažemo z — va-zelinom . ATEl Lov za drobnim zrnom je ena največjih mod v današnji! fotogra-fii);. Zavoljo drobnega zma sestavil«jo vsak ■trenutek nove razvnjailce. zavol:o drobnega zrna si iznr\šl jo novč postopka, nove vrste panrirjev. n^e trike k" marsikaterega amaterja pripravijo do tega. da polaga preveč važnost-" ni tehnično plat fotografije pa zainema.ni idejno. duševno. Tn vendar i»» ta ®fvar l^>li pre-iro^fa .nego a' m:sVmo. OdlVito vprašanje: A'i te zrno S"loh pri vsaik-i sFkii mrt!- ? Moderno emulzije tja '.motjo že po naravi taiko drobnega in vrhu tega tako emakome-no razdeljenega da je iVkr r»o,gostima boli v korist nego v škodo, Seveda ne boš de'al na to. da b: ga s normo* jo kakšnega ran:>dnega rn.zviialca. ka-knšen ie na pr. metfV-1ridrok'non. še boli povečali in ga razdeMl v neenakomerne ^krnrvke. ki h- s Irko n^t ean tng-ile fč^n-av bodo stmkovrvaiki' tudi z rne*o1-h-'- dnokinom-rn doseV dobre u«rvehe"> Tudi ne b-niš razViial predolgo, »do dna« in onve'a-val pr-tfem nn trd nan;T s nr-oiekoiisko žar-noo skoz.-' kondenzator l7ve-d?nc- :maio zelo nrenroste nr:n^močke. da d^e^eim slii-ke b-^7 zrna ob skrainrh Tvnvečnvaih (celo "V)- dn 40-krafm,-'h\ ne d," bi se {»nafc posebno za wov:im: odkriti: Svoi-e npk!aln:'im izenaičevn^^em na pov-š-'no. a ti?i1oo da ima ;o vso *r:«bo line. Po 30 ali 40 sekundah negativ dobro izperite ali pa izčistite v razredčenem kislem sralfitnem lugu. Ko ste dobro izprali, razvijte negativ ponovno v razvijalcu brez bromkalija, dokler ni videti z zadnje strani črn. Ponovno in dobro izperite, posušite, če je negativ sedaj še vedno premehek, proceduro lahko ponovite. Bledenje v raztopini kalijevega bikromata pri slabi, ponovno razvitje pri normalni dnevni svetlobi. S. č. — C.: Lepila za filme bi bila res lahko cenejša. Dosti manj vas bo stalo, če si jih pripravite sami. Je zelo preprosto. Navadni (gorljivi) filmi se lepijo z ami-lacetatom ali zaponlakom, ali pa z mešanico brezvodne oetove kisline (acidum ace-ticum glaciale, Eisessig) in zaponlaka. Za »negorljive« (ozke) filme uporabljamo mešanico iz enakih delov brezvodne oetove kisline in oetovega etra. Da je treba želatinčko plast odstrgati s konca filma, preden oba konca zlepite, vam bo menda znano? In menda tudi to, da se lahko spremenite v živo plamenico, če delate s temi snovmi v bližini ognja ali pa sd med delom prižgete cigareto? R. B. — B.: Za lepljenje ra.zbite steklene posode je mnogo pripomočkov. Poskusite lepilo iz 16 delov kalijevega vodnega stekla, ki mu dobro primešate 3 dele ka-zeina. I. K. — L.-: Motnice (medlice) so pri ■steklarju tako poceni, da je škoda časa, ki bi ga izgubili z njimi, če si pa hočete pripraviti zelo drobnozmato šipo, vzemite navadno fotografsko ploščo primerne velikosti, jo osvetlite kratko v slabi svetlobi, tako da se bo pokazal po razvitju le lahek, siv osen. Nato fiksirajte, izperite, izbledite v 5odstotni raztopini žrvosrebr-nega klorida, izperite ponovno, posušite. Še preprostejši po.topek je ta, da vzamete malo občutljivo (reprodukcijsko ali dia-pozitivno) ploščo, jo osvetlite 2 do 3 minute na soncu in potem samo izfiksirate, operete, pos-iušite. Ne bo škodilo, če takšno motnico zlakirate. FILATELIJA Nove znamke Kolumbija: Tu sta izšli dve manjši seriji in sicer prva za četrte olimpijske igre, ki so ta mesec v Alanizalesu, in /a državno industrijsko razstavo, ki se vrši ob istem času v Barranquilli. Olimpijska serija obsega tri vrednote po 3 c, 10 c ter po 1 peso. Na njih so slike nogometaša, metalca diska in tekača Izšle so v nakladi po 300.000. 75.000 in 15.000. Tudi druga serija obsega samo tri znamke, z raznimi slikami. Njihova no-minala znaša 5. 15 in 5 centov, naklada pa 400.000. 250.000 in 25.000. Kuha: Za stolctnico rojstva znanega kubanskega generala Gomeza je izšlo osem spominskih znamk in sicer 5 frankovnih po 1, 2. 4, 5, 8, in 10 centov ter dve letalski po 5 in 10 centov. Danska: V juniju prihodnjega leto bo prišla posebna serija znamk za 25-letnico kronanja kralja Kristiana X. Španija: V Španiji je izšlo za časa revolucije večje število znamk, ki so jih izdali uporniki. Za enkrat lahko registriramo naslednje: Znamke po 1, 2. 5, 10. 15. 20. 25 30. 40. 50 in 60 centov so dobile pretisk »VIVA ESPANA!« v dveh vrstah. Istj pretisk ima tudi expresna znamka po 20 centov. — Iste znamke so dobile tudi poseben pretisk + 5 cts. Dosti znamk je izšlo z obrnjenim pretiskom. Ti dve seriji sta bili pretisnjeni v Orenseju in sta določeni za severne španske province, kolikor jih imajo uporniki v oblasti. — V Pampeluni je izšla druga serija s pretiskom »Navarra 19S6« in spodaj prav tako »VlVA ES1A-NA!« Serija ima 5 vrednot in sicer po 1. 2. 5. 15. in 30 centimov. Pretisk je povsod črn. samo pri znamki za 5 centimov je rdeč. Naklada je bila malenkostna in sicer pri znamki za 1 eentimo 1.000 pri znamki za 2 cent ima po 600 pri ostali pa samo po 300. Vse kaže. da so bile znamke bolj ali manj spekulativn<4. ker dobimo pri tej malenkostni nakladi še obilo nepravilnih in obrnjenih pretiskov. Francija: Prihodnje leto bo v Ni-ci velik kongres rotarijcev. Za to priložnost nameTa^-va francoska pošta izdati posebne znamke. Grčija: V kratkem bodo izšle 4 vrednote s- sliko kralja Jurija U. in sicer teinnozele-na po 1 drahmo, svetlo višnjeva po 3 drahme, temnovišnjeva po 8 drahem in temno-rjava po 100 drahem. Novi Zeland; Za novo razstavo trgovske zbornice je izšlo 5 znamk. Mena po l/t pennvja kaže prevažanje volne, rdeča po 1 pennv mlekarsko industrijo, višnjeva po 2V« pennv vzrejanje ovac. vijoličasta po 4 pennvje izvoz sadja, rjavordeča po 5 pen-nvjev pa prevažanje z ladjo. Portugalska: Za obletnico, kar je postala Portugalska kolonialna velesila, bodo izšle v kratkem posebne znamke s slikami starih portugalskih brodarjev. ki so pridobili tej državi obsežne kolonije. Češka: Lani so izšle dobrodelne znamke po 50 vinarjev, ter 1 in 2 kroni. Prodajale so se za dvojno nominalo. izdanih pa je J bilo 4 milijone serij Od te;ra so jih prodali 2 milijona 700 tisoč, ostale pa so nedavno koimisijonalno sežgali. San Marino: Portovna znamka iz leta 1025. po 30 centesimov je dobila pretisk »LIRE 1«. Liechtenstein: Za posvetitev poštnega muzeja je izšel poseben blok v velikosti 16 5x 12 centimetrov. Na bloku sta dve znamki po 20 c. in 2 po 30 c. Blok je brez zobcev. Prodajal se je po 2 franka. Kostarika: Izšla je posebna znamka za povratne pošiljke brez napisa vrednosti. Znamka je v rdeči barvi, zobčana ali pa nezobčana. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcit > Jutra« Adolf Ribnik ar. — Za Narodno tiskarno d. d kot tiskarna ria Fran Jeran. — Za Inseratnl del le odgovoren Alojz Novak — Vsi v Ljubljani