Ilustrovan mesečnik v prospeh afriških misijonov Izdaja: Klaverjeva družba. Upravništvo: Trst, via Fontanone 4. Stane za celo leto 1 K. Leto III. Zvezek 12. Gruden 1906. OdfYl&V 17 AfHk& ilustrovan mesečnik v pro-Vllllll>¥ mi ll\Vi| speh afriških misijonov in v oproščenje zamorskih sužnjev. Stane za celo leto 1 K. Naroča se pod naslovom: Družba sv. Petra Klaverja, Trst, via Fontanone 4. — Oddajalnica družbe sv. Klaverja: Ljubljana, Frančiškanska ul. 8. Darovi se lahko pošiljajo tudi naravnost na glavno voditeljico Klaverjeve družbe, gospo grofico M. Terezijo Ledohowsko, Rim, via dell' Olmata, 16. S...... Vsebina številke meseca grudna. Nekaj veselega iz nove postaje v Rodeziji. — Smrt in pogreb pri črncih. — Apostolski vikarijat v Galaji. (Oo. kapucini). — Apostolski vikarijat v Abisiniji. (Lazarislje). — Slike: Cerkev v Chi-shawashai na jezuitski postaji v Rodeziji, spredaj množica zamorcev. — O. Serafin de Villespy, kapucin, ravnatelj duhovnega semenišča v Hararu z dvema profesorjema in nekaterimi domačimi semeniščani. predpravice in pooblastitve za duhovnike. Da bi se tudi duhovščina v vedno večjem številu dejanski vdeleževala Klaverjevega podjetja, prosila je glavna voditeljica Klaverjeve družbe za vse duhovnike, ki pripadajo tej družbi, pri Nj. svetosti papežu PijuX. sledečih predpravic in pooblastitev in jih je po pro-pagandinem posredovanju tudi dobila : 1. Vsak duhovnik, ki pripada Klaverjevi družbi, ima trikrat na teden osebno oltarno predpravico; 2. pooblastitev, vernikom ob smrtni uri podeliti popolen odpustek po od papeža Benedikta XIV. splošno predpisanem obrazcu; 3. s papeževimi odpustki blagoslavljati rožne vence, križce, razpela, svetinje in manjše kipe in rožne vence blagoslavljati z Brigitinimi odpustki. Propagandino pismo z dne 23. majnika 1905. Klaverjeva družba za afriške misijone! jijj* Ako vleče koga srce, da bi žrtvoval svoje življenje iz ljubezni do najbolj zapuščenih ljudij v Afriki, in da bi pomagal vse svoje žive dni afriškim misijonarjem in misijonskim sestram, opozarjamo ga na Klaverjevo družbo. Kaj je to, boste vprašali? C5VI To je od apostolskega sedeža potrjena ženska družba v pomoč afriškim misijonom. Ima že dva novicijata, enega v Rimu, drugega pri Mariji Sorg blizu Solno- S. grada. Sprejemajo se jako vestno vzgojene gospice, pJL^ posebno one, ki znajo več jezikov. Tiskan pouk o pogojih za vsprejem je vedno na razpolago. Kdor želi biti vsprejet, naj se blagohotno obrne na (^Vl Grofica Marija Terezija Ledochowska £3v» Rim, via deli' Olmata 16. (S*** Leto III. - Št. 12. Gruden 1906. Sv. Totcr Klaver, apostol prosi za nje in za Blagoslovljen po Piju X. Upravništvo: TRST, via Fontanone 4. Stane za celo leto 1 K. Vsak prvi torek v mesecu daruje eden vlč. misijonarjev v Afriki eno sv. mašo »0B0®0°'0 za žive in mrtve ude. Odmev iz Afrike f4ekaj veselega iz nove postaje v Rodeziji. (J e z u i t j e.) If§oj v začetku smo si naslikali lepo bodočnost. Hvala Bogu! jP^ slika postaja vedno lepša. Vzljubili smo domačine z imenom " ~~ Tongi in oni imajo nas radi. Veseli je, da govorimo njih jezik. Radi zahajajo k nam in srečni so, ako nam morejo s čim postreči. Med krščanskim naukom so pazljivi, kadarkoli je obiščemo po vaseh in je tam poučujemo. Ob nedeljah prihajajo nekateri k nam in molijo z nami pod milim nebom v senci košatega drevesa, prepevajo cerkvene pesmi, katere smo nalašč za nje vglasili. Ko bomo imeli enkrat kapelo, se nam obeta, da bo ob nedeljah vedno polna. Sedaj je deževna doba na najvišji stopnji. Ko bi tudi imeli denarja, ne smeli bi niti misliti sedaj na stavbo. Dva do tri mesece še moramo čakati. Svoj rokopis sem poslal z brzoselom apostolskemu prefektu, preč. p. (xartlanu. To bo prva knjiga v Tongaškem jeziku. Vsebina so cerkvene pesmi in molitve. Ko bo dotiskana, začnemo z rednim poukom pri mladini. Mnogo jih sicer ne bo prihajalo v šolo. Dečki morajo na pašo. Najbrže bo več odrasle mladine kakor dece. Letošnja žetev je zapoznela. Štiri ali pet oseb je vsled tega že lakote umrlo. Žal, da jim ne moremo z ničemur pomagati! čez mesee dni bo žetev lakoto zaprla, ako ne bo nesreče. V teh krajih mora biti človek vedno na vse pripravljen. Ker se nam prvi misijon tako dobro obnaša, se je začel apostolski prefekt pogajati z vlado za dovoljenje, da sme vstanoviti novo misijonsko postajo v severozapadni strani ob reki jNgeverere. Nič ne bom presenečen, ako mi dojde že v par dneh povelje, podati se v iste kraje. Božja previdnost mi je pot že pripravila z nekim slučajem, ki precej spominja na egiptovskega Jožefa. Majnika meseca sem šel iz Meruru v Bulawayjo. Sezidem se z mladim možem z imenom Franc Borja. Vzgojen je bil v Meruru, rodil se je nekje drugje. Ko me vidi, hoče na vsak način z menoj. Če bi bilo treba iti tudi na konec sveta, tako je menil, on hoče z menoj. Iz Bulawayo me spremlja v Rodezijo, in sicer kot kuhar in deček za vse. Vinotoka meseca mi dojde povelje, naj si ogledam severne kraje ob reki Kafoje. Franc gre z menoj. Nekega dne naletim izboren prostor za misijonsko postajo. Nato se podam v bližnjo vas. Franca ni bilo z menoj, imel je druge opravke. Vaščani se čudijo, da govorim njih jezik in poizvedujejo, kaj nameravam pri njih Povem, da hočem vstanoviti misijonsko postajo ob reki Ngeverere. Dostavim še, da sedaj v deževni dobi ne smem ostati pri njih, pustil jim bom pa dečka Franca, ki je bo poučeval v temeljnih verskih resnicah. Določimo celo prostor, kjer bomo postavili kočico zanj. Vaščani obljubijo radostnega srca, da bodo pomagali pri stavbi. Franc pride. Dovolim mu, da se kratkočasi z ljudmi, sam pa molim brevir. Govorili so o marsičem, česar jih nisem poslušal, naslednji pogovor pa me le zmoti v molitvi. Franc: Vi pravite, da je Muheremba vaš brat? . . . Seveda. Pravimo mu tudi Mnterna Nsenga. Ga poznate? ... F: Njega sicer ne poznam, ali imena me zanimajo. Moj oče se je imenoval ravno tako. Povejte mi še ime njegove žene! ... Ima jih več, ena živa v Lirandi, druga v Nvomboši. . . . F: Kako se zove ona v Lirandi ? ... Imena nisem razumel. Nato reče Franc: Tudi to ime me zanima, ker so se moja mati tudi tako zvali. . . . Odkod pridete? Kje ste rojeni? . . . F: Pridem iz Meruru, rojstni kraj mi je neznau. Spominjam se, da so me kot štiriletnega dečka tujci odvedli, mene in mater. Med potom jim mati uide. Jaz sem živel nekaj časa v Konyembi, pozneje na misijonski postaji v Meruru, kjer sem dorastel. . . . Kako vam je ime ? . . . F: Franc Borja me nazivljejo. ... Ali se ne spominjate, če ste imeli kedaj kako drugo ime? . . .F: Ko sem bil še otrok, so me klicali: Sungue. . . . Sungue! Tako si je imenoval sin Mnteme-Nsenge, ki nam je bil vkraden, pred kakimi desetimi leti. Pravite, daje mati med potom uišla? ... F: Seveda! . . . Sungue! dozdeva se mi, da je vaša mati tukaj. Povedal ji bom vse to. Reče, skoči pokoncu in zbeži v kočico, Povrne se^kmalu in reče Francu: Vaša mati vas kliče. Francu se vdero solze, gre proti kočici. Ali naj po tolikih letih zopet vidi svojo mater? Njegovo srce se je naučilo v krščanski veri ljubiti stariše Meni prineso eno kuro in posodico moke. Franc je našel svoje ljudi, ne da bi je iskal. Na kolenih smo se Bogu zahvalili za to srečo. Vaščani, posebno otroci so bili zelo veseli. Beseda Sungue je odmevala v vseh mogočih glasovih. ... Ko se pomirijo, vstopijo se okoli mene, da čujejo prvikrat krščanski nauk iz mojih ust. Bog se spomni na me. Pet kilometrov odtod je bil lov na antilope. Proti večeru prineso tudi meni kos plena. Napravimo večerjo, vedeli smo se spodobno, saj nam je Bog sam priskrbel večerjo. Franc prebiva sedaj v Ngverereu. Poučuje v katekizmu in na-pravlja nasade za bodočo misijonsko postajo. Njegova setev bo obrodila kakih sto vreč riža. Za prihodnje leto se nam ni bati lakote. Družba je zahtevala od mene seznamek najpotrebnejših predmetov. Sprejmite ga, gospa grofica, tukaj v prigibu! Bog Vam naj povrne tisočerno, kar stori vaša roka za misijone v Afriki! Julij Torrend, jezuit. Smrt in pogreb pri črncih. (O. S i u n e r iz družbe o o. sv D u li a.) og je združil dušo in telo v osebno celoto. Narava se zgraža nad vničenjem te zveze. Zato opažamo celo pri najbolj divjih in najsurovejših plemenih v Afriki, da se ne boje samo lastne smrti, ampak da je obhaja strah pri pogledu, da se kdo drugi bori s smrtjo. Mendezamorci imajo to le šego: umirajočega polože na postelj, zraven pristavijo velik vrč vode in ga zapuste. Gredo vun in hodijo okoli voglov tiho kakor senca. Vrata puste odprta na stežaj, da bo duša lehko odišla. Zdaj pa zdaj vstopi kdo v kočo in pogleda, če umirajoči še diše. Če ne more umreti in jim je čakati predolgo, mu pomagajo k smrti, zapro mu usta in nos, le ušesa mu puste prosta, da tam skozi odide duša. To je zadnja dobrota, katero skažejo stariši otrokom in otroci starišem, da jim prikrajšajo smrtne težave in je brž ko brž pošljejo v deželo smrti. Brž ko odvede smrt dušo, začno žalovati. Ženske si pomažejo telo z belo prstjo, ustnice si počrnijo z nekim rastlinskim sokom, in začno s sorodniki in deco vpiti, da je groza in tuliti kakor hijene. Oči si men6, da jim tek6 solze, z rokami mahajo okoli se, pačijo si obraze/ in letajo kakor vražarice po vaseh in polju, povsod oznanjujoč, da je smrt nekomu zavila vrat. Če umrje oče, vpijo otroci: Nike ve! Nike ve! t. j."gorje mojemu očetu! gorje mojemu očetu! Če umrje mati, stočedeca: Ninjeve! Niujeve! t. j. gorje moji materi! gorje moji materi! Drugi tulijo ime pokojnikovo. Ko se izkriče, gredo k mrtvecu. Sorodniki, znanci in prijatelji pridero skupaj. Vse joče, stoče, tuli. Telo in vrč zaneso v fetiševo kapelico. Vražar vzame nož, razreže telo v malikovi navzočnosti, vzame jetra in je položi v vrč. Ako se potope v vodi, je to znamenje, da je rajnik umrl v velikem grehu in da je morala duša v deželo teme , in kazni. Jok potihne. Telo pokopljejo vfpustem grmovju. Molče in s povešano glavo se povrnejo domov. Za sorodnike je to največja nečast in sramota. Ako vsplavajo jetra na vodi v vrču, je to znamenje, da je pokojnik umrl čist in prost vsakega greha, in da je šla duša v deželo svetlobe in veselja. n n> "i PT n> < n S vi 3* w J» 3 S: n> p S* M <2. s* pj 3 -S 3 O u t>K " « <-• tfl fD ^ N N C p 3 5T S " O 2 "O f5 O » O Q. n M Navzoči zaženo radosten krik in vik, napravijo si veselico. Telo zavijo v pisane rjuhe in okinčajo ga z raznim lepotičjem, sami pa plešejo okoli njega, jedo in pijo, kolikor jim duša prenese, če imajo kaj, ako pa nimajo, so z manjšim tudi zadovoljni. Po veselici pokopljejo mrliča v senci košatega drevesa~pri vhodu v vas. Za sorodnike je to velika čast. Ob Kongu verujejo nekatera plemena,rda gre vsakdo po smrti v boljši kraj, v deželo veselja in radosti. Zato pa tudi grozovito ravnajo z bolniki. Če vidijo, da ne bo več ozdravil, pridejo sorodniki skupaj in začno bolnika ščipati, lasati, izpulijo mu lasi in brado, brcajo ga iz kota v kot, da mu pomorejo prej v oni srečni kraj. Celo otroci izkazujejo starišem tako ljubezen, da jih siloma^poženo v oni boljši' svet. Kadar v Gineji kdo umrje, pokličejo sorodniki vražarja, da izvedo, če jim preti kaka nevarnost. Vražar vpraša malika. Če reče vražar, da je nevarnost, zakoljejo kozlička, ga speko, oblijejo s palmovim oljem, ga položijo v košarico ali glinast lonec ter ga izpostavijo zunaj vasi, kjer se križajo trije potje. Ta ]daritev_zadržuje hudobne duhove, da ne morejo v vas nadlego delat. Ogovečani skazujejo mrličem veliko spoštovanje. Kadar" kdo umrje, pokličejo vražarja, da poizve pri malikih, je li bil zastrupljen, in mu je kdo zakrivil smrt, in ali je umrl naravne smrti. Vratar pove, kakšne smrti je umrl pokojnik in zaznamjuje osebo, ki mu je zakrivila smrt. Dotičnik mora piti strup. Ako je res kriv, česar ga vražar dolži, ga strup zamori, če je nedolžen, mu strup ne more škodovati. Telo pomažejo z rdečo bojo, oči, ušesa, usta in nos napolnijo z rdečo barvo in je zapro. Bogatine zavijejo v veliko rjuho, siromake v ločje" in bičevje ter je položijo na oder, prevrnejo ga s trstovino,'°ozaljšajo s školkami, rogovi itd. Zdaj~pa hajdi jokat, jest in pit! Jedo in pijo dolgo, če imajo kaj, če jim pa manjka, je obed krajši. Pod_ mrličem" kurijo, da ga osuše in podkade, da mu trohnoba ne more blizu. Bogatine sušijo več mesecev, predenj je zagrebejo. V nemški vzhodni Afriki menijo, da žive duše umrlih v podobi sence, da prihajajo domov in nadlegujejo sorodnike in prijatelje Vsako bolezen pripisujejo duhovom umrlih in vražarjem. Da je potolažijo, stavijo jim kapelice ob koncu vasi, na polju, na križepotju, v gozdih, po jamah itd. V kapelico postavljajo skledico riža, koruze, vode, piva itd. Ti darovi*zaprečijo duhove, da ne morejo v vasi, in da ne store nikomur nič žalega. Te šege in darovi so]sicer praznoverje, vendar so tudi glasne priče, da seje tudi pri]zamorcih ohranila vera v neumrjočnost duše, plačilo in kazen po smrti in v bitje, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Kolikokrat se misijonarju, ki gleda te neumne in škodljive navade, izvije vzdihljej: Kako dolgo, Gospod, kako dolgo še bodo tavali ti narodi v temi praznoverja! Da bi le molili udje katoliške cerkve, da kmalu, kmalu napoči zarija sv. vere nesrečnim Afri-kancem! Apostolski vikarijat v Ciataji. (Oo. k a p u c in i.) Legarjeva žrtev. JBilo je v petek, 4. majnika ob poluosmi, ko je v Gospodu zaspal vlč. o. Leon, v sredi naših molitev in solz. Postajalo mu je boljše in upali smo, da okreva, a nagloma se mu shujša in o. Leona ni bilo več med živimi. Kar se zgodi v Afriki, zadene tudi vas, gospa grofica, za to se požurim naznaniti vam smrt rajnkega vzlasti, da molijo pobožni či-tatelji za dušni mir velikodušnega misijonarja, ki je na polju apostolskega delovanja postal žrtev ljubezni do bližnjega. Dodam nekoliko vrstic, ki bodo morda ganile katerega čitatelja. Večje ljubezni nima nihče, kakor kdor da svoje življenje za svoje prijatelje. (Jan XV.) Ta izrek Izveličarjev izpolnil je pokojni sobrat na junaški način. Tri mesece je pustošil grozni legar v naši sirotišnici v Ilararu. Več kot petdeset otrok jo postalo žrtev grozne šibe božje. Naša revna hiša je postala bolnišnica. Stena steni odmeva jok in stok ubogih otrok. Manj bolne pretresa groza, kaj bo, če bo hujše, Bogu hvala, da ni manjkalo junaških oseb, ki so se žrtvovale okuženim bratom. Pokojni oče je nadkriljeval vse z zvesto in ljubeznjivo postrežbo Bolezen se širi vedno dalje, najbolj je razsajala, ko je umrl zvesti Marko Wossanie. 31 let je zvesto služil postaji, kjer je s posebno spretnostjo opravljal katehetsko službo. S postajo je preživel vse njene težave, v marsikateri poskušnji ji je bil nenadomestljiv svetovalec in mnogokrat tudi posredovalec. Nam ostane v vednem spominu, domači verniki bodo pripovedovali o njem od roda do roda. Ko se je pokojni oče bližal smrti, opazim da se godi nekaj skrivnostnega v njegovi duš'. Vsak čas se manj zanima za po-zemeljsko, njegove misli se potapljajo od dne do dne globlje v božje bitje. Prve dni njegove bolezni sc pogovarjava, razodene mi, da bo umrl, da je daroval svoje življenje presv. Srcu Jezusovemu ravno ob času, ko je razsajala bolezen najhujše, da ohrani življenje bolnih otrok in sobratov. 4. majnika, ravno na prvi petek, ki je na poseben način posvečen češčenju božjega Srca Jezusovega, me vpraša, kakšen dan imamo? Odvrnem mu: petek je danes. To je bilo ob poluosmih zjutraj. Pet minut pozneje ga zadene srčna kap in napravi konec njegovemu življenju, ravno ko smo upali, da okreva. Smrt je prišla nepričakovano, vendar ga ni našla nepripravljenega. Že od začetka bolezni je vedno prilagodoval svojo voljo božji volji, in so bolečine ponehale, bilo je njegovo delo vedna molitev. — Njegova smrt — tako se nam dozdeva — je odvrnila šibo božjo, od istega časa ni nihče več obolel. Ali ni to zadosten dokaz, da se imamo za to milost zahvaliti junaški žrtvi ljubezni do bližnjega? Večje ljubezni nima nihče, kakor kdor da svoje življenje za svoje prijatelje. ODMEV IZ AFRIKE 9J? Pogreba se je vdeležil francoski konzul in vsi Evropci v Ilararu. Ginjeni so šli za krsto in marsikdo je prelival solze, kakor da mu neso ljubega sorodnika v hladen grob. Splošno žalovanje^svedoči, koliko »ljubezen in?spo3tovanje je ožival pokojnik. <£ » " . \ častita gospa grofica, želim, da pridejo ,te vrstice Odmevovim čitateljem v roke, naj se vspodbujajo ob njegovem vzgledu in da sam izpolnim, kar sem mu dolžan kot prijatelju. Dragi sobrat je bil star štirideset let, štirinajst let je deloval kot misijonar. •)• Jarosseau, kapucin, škof in apostolski vikar. rt c XJ « Xfl XJ C £ (L) C SOJ C d> C cn <" t« M P « O E J= o 3 -O "O .„ E a> 'C rt -*-1 C rt 5 <" 2 c „ C C ~ "G rt 3 E O. 1> rt 'C o to 6 £ (" 5. S3 rt > E ^ O) T3 T3 C N Apostolski vikarijat v Rbisiniji. (Laz ari s t j e.) Pridite blagoslovljeni mojega Očeta! Lažen sem bil, in