Leto ¥11, štev. 183 Ljubljana, četrtek 12. avgusta 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din) c= lahaja ob 4. »jutraj. aa. Stane mesečno Din «5-—; Ljub-Jana št. 11.84» - Praha čisto 78.180. Wien,Nr. 105.041. Ljubljana, U. avgusta. «VodnIkova družba« izkazuje danes že čez 12.000 članov. Sodeč po velikem zanimanju, ki je nastalo za to važno ljudsko prosvetno ustanovo zlasti zadnje dneve, bo še pred zaključkom vpisovanja doseženo ali celo prekoračeno število 15.000 članov, rekord, ki ga dosedaj med Slovenci v enem letu še ni doseglo nobeno književno podjetje, uspeh, ki daleč nadkriljuje upe in nade, ki jih je glavni ustanovnik »Vodnikove družbe«, dr. Gregor Žerjav, gojil za začetek njenega udejstvovanja. Nič niso zalegle divje gonje po cerkvah in župniščih ter po klerikalnem časopisju zoper čvrsto novorojeno dete. Ze dosedanji rezultat v napredku od-prti. Chamberlainovo stališče zoper rusofobska ministra Birkenheada in Churchilla se je močno ojačilo. Lahko se reče, da so odnosa ji med Rusijo in Anglijo boljši in iskre-nejši nego kdajkoli poprej. Na delu so vplivne sile, ki postavljajo med obema državama most. To delo bo posebno močno stopilo v ospredje tedaj, ko bo Nemčija sprejeta v Društvo narodov. Računa pa se celo z možnostjo, da bo Chamberlain v prihodnji zimi poverjen z vzpostavitvijo rusko - angleškega sporazuma. Moskva, 11. avgusta, m. Položaj v komunistični stranki se da po zadnjem zasedanju tako-le označiti: Vse organizacije so bile pozvane, da se izrečejo o odločitvi centralnega odbora in kontrolne komisije. Vse odločitve se na las strinjajo s stališčem centralnega odbora ter so naperjene piroti opoziciji. "Centralni odbor stoji in dobra žetev bo njegovo pozicijo le še ojačila. Zoper voditelje opozicije se niso uporabila nobena posebna sredstva. Zinovjev dela v interna- — Sovjetsko uradno poročilo v Rusiji. cijonali ter bo nastopil svoj običajni vsakoletni dopust v južni Rusiji. Laševič 111 ostali so v Moskvi, Sokolnikov se mudi tri mesece v Parizu. Trockij pa ni sploh niti zapustil Moskve. On dela v glavnem odboru za koncesije ter proučuje dovolitev koncesije za nemško tvrdko Kossei. Njegova pozicija se ni izpremenila. Pri njem ni opaziti nobenega idejnega zbližanja s tendencami op-v zicije in še manj namena, da bi izkoristil divergence med Ivamenjevom in Zinovje-vom. V političnem oziru je Trockij discipliniran član stranke. Bas radi tega mu ni d^-lal nihče neprilik in je ostal na svojem mostu. Nasprotno pa je položaj Kanienjeva, komisarja za trgovino, močno omajan. Glasom zadnjih poročil, je že suspendiran in za njegovega naslednika je določen Mukojan, prijatelj Stalina. V Ukrajini vlada popoln mir Vsa pozornost ljudstva je osredotočena na žetvi. Ideološke diference med večino in opozicijo obstoje v neenakih mnenjih gleio procesa socijalističue obnove sovjetske države. šešuan španski Pariz, 11. avgusta, s. Kakor poroča «Jour« nah> iz Madrida, so španske čete po krat« kem boju osvobodile šešuan. Scšu/j ;e Vt la zadnja trdnjava Rifovcer. Tajna politično-gospodar-ska pogodba med Italijo in Španijo lp Rim, 10. avgusta. Uradna . vu». Večina poročil in premotrivam o tem, kaj bo jeseni, sloni na govoricah in kombinacijah. Doslej še ni dogovora o nobeni stvarL Ni izključeno, da je med meščanskimi strankami bivše češkoslovaške koalicije in nemškimi aktivističnimi strankami prišlo do začasnega sporazuma o daljšem postopanju, oziroma o sklicanju parlamenta. Iz izjav nemških strank ni očitna nepripravljenost za sodelovanje. Ako bi prišlo do njega, bi bilo zgrajeno na temelju gospodarskega programa. Narodno-politična vprašanja bi ne I'i'a rešena. Stranka čsl. narodne demokracije (Kramarova) na primer, ki je v meščanski koaliciji, izjavlja stalno, da ne pripusti v nobenem slučaju ničesar, kar bi porušilo narodno lice čsl. države. Na drugi strani se poraja misel obnove vsenarodne koalicije. Soc. detno-kratje sicer razglašajo, da pojdejo znova v opozicijo in tudi s strani čsl. socijalistov se čujejo podobni glasovi, treba pa jih je sprejemati zelo oprezno. Tako je v soc. demokraciji mnogo takih, ki bi pozdravili vstop soc. demokracije v vladno večino in v vlado. Veliko upanje polagajo na bivšega min. predsednika Švehlo, da se po svojem novratku iz tujine oprime političnih zadev m ki naj čsl. soc. demokraciji pomaga iz zagate, v katero je zašla po svoji krivdi. Vršijo se hudi poskusi za združenje so-cijalističnih strank, mogoče tudi komunistov za enotni soc. blok. Čsl. soc. demokracija se trudi za zbližanje z nemškimi sodrugi. Ne more pa se še nič reči, kake uspehe bo imelo prizadevanje za stvoritev soc. bloka. Ta stvar je komplicirana radi notranjega spora v stranki čsl. socijalistov, kjer se ostro uiiiita Klofačeva smer, ki io voauo um-ši realisti, in smer posl. in bivšega ministra Stribnega, ki se opira na stare, tiarodnoradikalne stebre stranke. O sporu bo sklepal izredni zbor stranke, ki bo sklican v septembru. Edinstvo stranke je radi teh dogodkov silno trpelo in vprašanje je, ali ne pride do razkola. Bivši prisednik deželnega odbora F. S. Frabša je že začel izdajati opo-zični tednik »Narodni Socialista«. Stvari pa ni treba pripisovati večjega pomena. ker njegovi akciji škodi okolnost, da je Frabša sam zadet po neki finančni aferi, radi katere je odšel iz stranke čsl. socijalistov. ^ Tako je notranja politična situacija v Češkoslovaški v stanju razmotrivanj in priprav za jesensko zasedanje parlamenta. Javnost pa je zaposlena povsem s slučajem generala Gajde, ki je službeno sicer likvidiran z izjavo, da se generalu ne more nič kaznjivega očitati, a ki bo gotovo še rodil težke poslediee, ker je bil Gajda prisiljen zaprositi za su-perarbitracijo in se okrog njega zbira prav-odločna četa njegovih somišljenikov. • Praga, 11, avgusta s. Meščanske stranke so včeraj nadaljevale svoja zaupna posvetovanja o uradnem komunikeju v aferi generala Gajde. K posvetovanjem narodnih demokratov ie prišel general osebno v paradni uniformi z vsemi odlikovanji. V splošnem prevladuje mnenje, da naj bi bil ves obtežilni materijal proti generalu objavljen Narodni demokrati (Kramarova stranka) še dalje napadajo zunanjega ministra in tudi predsednika Masaryka. Večerna izdaja lista »Narodni l!sty« kliče dr. Benešu »Quousque tar.dem Catilina« in zahteva na.i dr. Beneš oo-itopi. »Rule« napoveduje odločilen čas Če bodo z najvišiih mest liud.ie odstavljeni samo vsled tega, ker nočejo ukloniti kolena pred »socijalistično-humauim veličanstvom« denco, da se premogovni spor rešilna pod« lagi krajevnih dcgovorcv. Tajnik Cook me» ni, da solidarnost rudarjev ni trpela tekom zadnjih štirinaistlh tednov. Obenem nazna« nja, da bo izid glasovanja prišel v razprt« vo na konferenci rudarskih delegatov v pondeljek, kjer ee bo izkazalo, da ostajajo rudarji solidarni ped geslom eden za vse in vsi za enega. Mnogo se kritizira način glasovanja in se obenem trdi, da izidi ne odgovarjajo taktičnemu stanju stvari. Ob priliki »todnevnega trajanja premo« govne stavke je odpoel?J tajnik rudarske zveze Oook ruskemu kmetskemu in delav. skemu prebivalstvi pismo, v katerem se zahvaljuje za dosedanje podpore in prosi za padal j no denarno pomoč. Ravnotaka br. zojavka je bila odposlala indijskim avto« nomistom. Nswyork, 11. avgust«, (brž.) Semkai je dospela delegacija angleških rudarjev, da iznosluje finančno podporo od ameriške ru» darske zveze. bo treba odstraniti vse one, ki skrivaj ali javno prepovedujejo komunizem ali one, ki so s svojimi socij&lističnimi legitimacijami postali vplivni faktorji in imajo danes najvišja mesta v dTŽavi. List zaključuje svojo filipiko z besedami: Sedanjega režima mora biti konec, pa naj velja, kar hoče! Važni razgovori v Atenab Atene, 11. avgusta, r. poroča, da je zunanp minister sprejel rjosla-cil.a Gavriioviča ter rvetnika beograjskega zuaanjega ministrstva Antiča. Razgovor je trajal poldrugo uro. Za tem je zunanji minister Rufos sprejel Avramoviča ter mu izročil načrte četrte konvencije, ki vsebuje posebne klavzule o jugoslovenski coni t Solunu in o prometu na progi Solun-Gjev-gjelija. Avramovič se je z Rufoaom razgo-varjal o vseh določbah te konvencije, ki jih bo zunanji minister proučil naknadno e svojimi strokovnimi svetovalci. Ko bo to proučevanje končano, bo Rufos ponovno pozval Avramoviča k razgovoru o pripombah, ki bi jih grška vlada eventualno postavila z ozirom na njegov načrt konvencije. London. 11. avgusta, r. \Vestmfnster Ga-zette» piše. da bo atenski sporazum med Grško in Jugoslavijo o solunski železnici brez dvoma uvod k obnovi pogajanj za obnovitev zvezo med Grško in Jugoslavijo. Obnovljena pogajanja o te i zvezi bodo tem važnejša, ker bodo prisilila bolgarsko vlado, da bo morala ugoditi zahtevam note, s katero zahteva beograjska vlada razbitje makedonskega komiteja. Odmevi Gemenceaujevega pisma v Ameriki 1 London, 10. avgusta. poročajo, da odprto pismo, ki ga je naslovil bivši francoski ministrski jjred-sednik ClemeT-eau na naslov ameriškega prezidenta Coolidjea, ni napravilo onstran oceana tako ugodnega vtisa, kakor so si predstavljali nekateri krogi na Francoskem. Do uspeha ni mogel pripomoči pismu niti Clemeneeaujev sloves, ki je drugače v Ameriki dober, ker je bil Clemenceau tisti mož, ki je vodil Francijo k zmagi. Američanom je namreč ie preveč živo v spominu, da je Clemenceau ustvaril cželezni mir>. Poleg tega je razpoloženje v Ameriki Franciji neugodno posebno z ozirom na kalkulacije finančnikov, ki neprestano delajo račune o tem, koliko je Francija potrošila po vojni za vojaške namene in s kolikimi vsotami je podprla svoje tihe zaveznike. Tudi stroški, lei jih je imela 9 kolonijami, pomagajo ubijati njen kredit. Clemenceaujevo pismo je bilo predloženo predsedniku Zedinjenih držav v nedeljo zvečer. Coolidge je sklenil vzdržati se sleherne opazke. Zadeva je prešla sedaj iz rok eksekutive ter iz območja komisiie za •iolgove v roke kongresa, ki bo predlog ali sprejel ali pa ga zavrnil. Prezident Coolidge zastopa naziranje. da se z ozirom na Francijo ne more napraviti nobena izjema. Stvar bo torej morala iti svojo normalno pot. V zakladn-ui ministrstvu se je ugibalo o možnosti vpliva, Iii bi ga utegnil zastaviti Clemenceau v francoski zbornici, kjer bi eventualno utegnil pomagati pokopati ratifikacijo, potrebno za dovolitev zunanjih kreditov ua račun okrepitve in stabilizacije francoskega franka. V Ameriki -e Clemeneeaujev nastop presoja tako, da je hotel predstaviti ameriško stilizaeijo svojim rojakom v napačni luči. ".acijo v obliki francoskih ozemelj. Vzrok za to razlago pa črpajo ameriški krogi deloma iz pisanja a zloraba. Šlo je za to, da se pod krinko nekake nadstrankarske liste uvede akcija proti postavitvi kandidatur za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo s strani trgovskih in obrtniških strokovnih organizacij ter da se na ta način tem bolj olajša boj klerikalne stranke za osvojitev stanovske zbornice slovenskih trgovcev in obrtnikov. Klerikalna intriga ni uspela. Vabilom, ki so jih raznoslali širom Slovenije mnogim uglednim trgovcem Ln obrtnikom pod prevarantskim vidom, da gre za konferenco, ki jo sklicuje presidij Trgovske zbornice, se je odzvalo vsega skupaj le kakih 25 oseb, po velik! večini pristašev klerikalne stranke. Od uglednih trgovcev in obrtnikov Iz Ljubljane in z dežele ni bilo skoraj nobenega. Na sestanku ie vladalo precej mučno razpoloženje in do sklepov ni prišlo. Klerikalci so stavili take zahteve, da so se jih celo najnaivnejši med onimi, ki dosedaj še niso spregledali klerikalnega manevra, ustrašili. Po sestanku nam je eden Izmed ude-ležnikov Izjavil sledeče: »Videl sem, da nas hočejo klerikalci porabiti le za nekak »kanonenfutter«. Toda motijo se. Za gg. Ogrina in tovariše mi zavedni obrtniki in trgovci seveda ne gremo po kostanj. Mi dobro vemo. da niti klerikalni obrtniki g. Ogrina ne marajo, a še Dogodki v Mehiki Kako opravičuje predsednik Calles svojo cerkveno politiko. Predsednik tnehikanske republike Calles je podal v razgovoru z ameriškimi časnikarji, katere je sprejel na svojem gradiču v Chapultepacu. zanimive izjave o stališču svoje politike do katoliške cerkve. Odločno je zanikal glasove o posredovalnih predlogih med Mehiko in Vatikanom ter je izjavil, da ne bi bil nikdar sprejel nobene intervencije. ki bi hotela posredovati v prilog cerkvi in zmanjšati strogost dekretov, ki iih ie izdala vlada v zadevi verskih vprašanj. Calks je dejal: «Vsako posredovanje odklanjam že radi tega, ker v obstoječem primeru ne gre za nič drugega kot za poslušnost, ki jo velevajo postave. Poslužil sem se sredstev, ki morajo radi njih uporabe imeti popolen učinek. Nikjer ne vidim vzroka, čemu bi smeli duhovniki rimsko-katoliške ali katere druge cerkve zameta vati predpise. Vlada ne more upravljati cerkve. Tc v ostalem tudi ni njena naloga. Cerkve pa so last celokupnega prebivalstva. Država kot lastnik cerkva in vsega, kar spada k njim, pa se zadovoljuje s tem, da pozna osebe, katerim je poverjena uprava cerkvenih hramov. Zanima jo samo to, kar spada izven bogoslužja, ki je dovoljeno in svobodno ter v ničemur omejeno. Vse. kar spada v duhovni svet, vlade ne zanima in vlada se v te stvari niti ne meša. Kar se tiče mene osebno, je nadaljeval Calles, sem zelo širokogruden. Meni so vsa veroizpovedovanja enakovredna. Ne podcenjujem, niti precenjujem nobene vere, ne katoliške, ne protestantske in nimam nič niti zoper budizem, zoper židovstvo in musliman-stvo. Vsaka vera zasluži spoštovanje, katerega jim nihče ne krati. Kar je tako silno prestrašilo katoliško duhovščino, je preureditev kazenskega zakonika. Zakon veleva, da duhovščina ne sme podvzemaii nobenih dejanj, ki nasprotujejo državnim postavam. Po?.tav3 zabranjuje vsakršen čin, ki ni v skladu z njenimi interesi. Če torej katoličani nimajo namena upirati se državnim postavam, čemu kriče in vpijejo ter se čutijo prizadete? če bi se ne bila uvedla ta prepotrebna zaščita, bi katoliška duhovščina še dalje hodila ista pota kakor doslej ter bi uganjala take reči. ki niso v interesu države, ampak od katerih ima korist ona sama. Iz mnogih krajev države poročajo o incidentih med katoličani in protestantL Ponekod je morala poseči v tok dogodkov celo policija z orožjem. V mestu Mehiki se je vršilo zborovanje, ki se je razvilo v pravcato protiversko manifestacijo. Na shodu sta govorila dva, za katoliško cerkev Herrera Lasso. v imenu države pa državni tajnik Leon. Slednji je zastopal naziranje vlade v verskih vprašanjih. Poleg tega zborovanja se je vršila še druga skupščina, na kateri sta govorila zopet dva. Shod je sklicala iiga za obrambo verske svobode. Na tem zboru je govoril tudi mehikanski prosvetni minister Casaurano. Povdarjal je zlasti stališče vlade, ki nikakor ne misli odpraviti verskega pouka iz šole. Mehikanska vlada se bo držala pravila, da se verski pouk ne sme odpraviti ker Je od niega odvisna moralna vzgoja mladine. Mexico Clty, 11. avgusta, s. Nadškof v Puebli je stavil nov predlog glede premir« ja v cerkveni ttavki. Predkpa! je, naj bi prr^sednik Calles odložil svoie sklepe v ce,' ' enih vprašanjih do »' 1 possb? nej,. gresa, pri čemer jc iiuzil upanje, da Iv kongres stori! manj ostre ukrepe. Škoijc so -Tjavili izjavo, v kateri zanika« bolj vemo, da bi se reklo upropastiti Zbornico, ako jo pomagamo izročiti komandi klerikalne stranke. Klerikalci računajo na to, da bo morda g. Jelačin šel čez drn in strn ž njimi, ker so ga napravili za predsednika Zbornice, ali se motijo, ako mislijo, da bomo napredni trgovci in obrtniki brez razlike strank te račune honorirali z našimi glasovi. Mislim, da postaja gospodom ŠLS to že precej jisno. Tudi odkrito rečem, da se nam hinavski in brezvestni napadi klerikalnega časopisja na SDS, katere pristaši so toliki naši najodličnejši in najbolj delavni tovariši, studijo. Klerikalci pravijo, da se bo Zbornica, če jo dobijo v svoje roke. borila »proti centralizmu«, katerega največji podporniki v dejanjih so baš oni sami. Naj pokažejo raje svojo naenkrat tako žgočo ljubezen za slovenskega obrtnika in trgovca na drug način. Naj razpustijo svojo Gospodarsko zvezo, v kateri so centralizirali svojo trgovino pod zadružno krinko, da delajo slovenskemu trgovcu konkurenco, naj demontirajo obrtniške delavnice po svojih zavodih in samostanih, da bo slovenski obrtnik lažje dihal, naj razpustijo svoje konzu-me, v katerih se igrajo gg. župniki iu kaplani trgovce ln obrtnike — prosto taks in davkov, pa bomo verjeli, da jim je res za povzdigo našega stanu. Mi nismo šalobarde, da bi se dali od klerikalne gospode pitati s frazami iu gnati v boj proti onim stanovsko zavednim tovarišem, ki hočejo, da bodi nova Zbornica torišče resnega ln treznega dela za koristi In napredek slovenske obrti In trgovine.« -ess- jo. da bi bili katoličani nelojalni. Ce bi pri« šla Mehika v oborožen konflikt s kako dru« go državo, bi mehikanski katoličani lojalno podpirali vlado. Politične beležke Priznanje železničarjem Kakor poročajo iz Beograda, je promet« ni minister Vasa Jovanovi<5 izjavil novinar« jem o "slezniških nesrečah zadnjih dni: «:Te nesreče, ki so se dogodile, obžalujemo, toda z ozirom n to, da so posamezne pro« ge ne samo preobremenjene, temveč tudi preveč preobremenjene, se mora priznati, da je število nesreč minimalno. V ostalem dela vsled preobremenjenosti prometno osobje tako požrtvovalno in s tako ogrom« nimi napori, da jim jaz kot prometni mu nister izrekam odkrito priznanje in da se jim div" ™.» Sami sebe bijejo«.. »Slovenec« se zgraža, ker mora vsako društvo, ki hoče imeti na svoji veselici sre-čolov, zaprositi za dovoljenje ministrstvo za kmetijstvo in vode. Sicer kaže ravno pri tem »Slovenčev« člankar mnogo nevednosti, vendar pa je to postranska stvar, glavno Je, da pride po dolgem klebasanju do zaključka, da le tega vnebovpijočega centra lizma kriva SDS. Samostojni demokrati so krivi, da morajo gasilna in prosvetna društva prositi za srečolov pri kmetijskem ministrstvu, četudi samostojni demokrati tega ministrstva nikoli niso imeli v svojih rokah. Res pa je, da so imeli klerikalci ponovno ministrstvo za kmetijstvo in vode v svojih rokah in da je bil nazadnje izmed njih kmetijski minister dr. Kulovec, ki bi bil mogel z eno potezo svoiega peresa odpraviti famozno naredbo, da mora vsako društvo za najmanjši srečolov prositi za dovoljenje kmetijsko ministrstvo! »Slovenče-va« obtožba je zaradi tega obtožba bivših klerikalnih ministrov dr. Kulovca in Ro-škarja ter njujinega centralističnega upravljanja. Končno pa obtožuje »Slovenec« tudi radikale in radičevce, s katerimi bi radi klerikalci skovali svojo »proticentralistično« kandidatno listo za trgovsko in obrtniško zbornico, predvsem seveda sedanjega ministra za kmetijstvo g. Puclja, na katerega pa sami tudi še niso v svojem »proticentra-lizmu« apelirali, naj odpravi omenjeno naredbo. Kljub temu bodo seveda v »Slovencu« še nadalje krivi za centralizem naših klerikalcev — samostojni demokrati, zakaj če bi klerikalno časopisje ne lagalo in obre-kovalo, bi sploh ne imelo kaj pisat!. Nikičevci o dr. Pernarju Med radičevci ln dr. Nikičevimi pristaši se vrši hud boj. Na obeh straneh trdijo, da nasprotna akcija ne uspeva, in oboji se trudijo, da bi si zagotovili nadaljno naklonjenost dosedanjih volilcev. Sedaj priobčujejo beograjski listi izjavo dr. Nikičevega kluba proti dr. Pernarju, ki pravi: »Med tem ko St. Radič leta po Bosni, da bi paraliziral, — ako bi mogel, kar pa se ne bo zgodilo, — akcijo skupine dr. Nikiča, ki poganja korenine se je njegov zborovalni komisar dr. Pernar že vrnil v Beograd. Potem ko se ie proslavil v Pazovi in Zenici s protiustavnimi naredbami o aretaciji onih, ki nočejo več poslušati nedoslednega St. Radiča, se ie dr. Pernar potrudil, da vara beograjsko javno mnenje. Izjavil je nekemu jutranjemu listu, da se o akciji skupine dr. Nikiča niti govoroti ne izplača. Na zabavljanje dr. Pernarja ne bomo odgovarjali, vprašamo pa samo, zakaj leta St. Radič po Bosni, zakaj je pustil dr. Pernar aretirati predsednika naše organizacije v Zenici in zakaj Je dr. Pernar prihitel v Beograd, da razširi svoie netočnosti, ako ie akcija dr. Nikiča uničena.« Kakor se vidi iz navedenega, se radiievska gospoda pošteno grize med seboj, Ako pomislimo tudi na to, da je dr. Pernar državni podtajnik, dr. Nikič pa v isti \i.idi minisisr, potem si tudi že lahko predstavljamo, kolik ie sporazum v vladi toliko slavljenega »sporazuma«. © Ure groze in strahu v Rim. Toplicah in Laškem Nevarnost v naših krajih minula. - Pri Baji Dunav predrl nasip. Velika voda, ki prihaja od Maribora nizdoi, je že objela Dravo pri Dolnjem Mi-holjcu n pričakujejo v Osjeku glavni val v noči od sobote na nedeljo. Nevarnost v tamkajšnjih krajih je zelo velika in se je bati, da pride do nove povodnji. Vendar škoda ne bo večja, ker so polja in travniki tamkaj še vedno pod vodo. Večja škoda more nastati le na nasipih, ako jih valovi zrahljajo ali poderejo. Po poročilih iz Baje je Dunav tamkaj včeraj na madžarski strani prebil nasip in udri z vso silo v madžarsko kotlino. Na naši strani pri Bezdanu zopet z mrzlično naglico utrjujejo nasipe. Po vsej severoza-padni Bački je zopet predpisano prisilno delo. Ako je vest, da je Dunav pri Baji predrl nasip, resnična, potem so naše pokrajine pri Apatinu že izven nevarnosti, ker si je poiskal Dunav izhod že pri Baji. Sava pri Zagrebu naglo pada. V torek zjutraj je dosegla 4.3S m in s tem kulmina-ciio. Tako visok vodostaj v Zagrebu še ni bil nikdar zabeležen. Popoldne pa je pričela naglo padati. Proti večeru je padla že na 3.6t> m, pri Podsusedu na 3.50 m. Tudi v okolici se je voda že vrnila v struge in je nevarnost že popolnoma minila. Težke ure v Rimskih Toplicah Savinja sc je sedaj popolnoma povrnila v svojo strugo, nad krasno pokrajino in divno okolico ter nad uničenimi vrtovi, njivami in travniki, blatnimi in razoranimi cestami ter razrušenimi mostovi je zasijalo modro nebo in blagodejno svetlo solnce. Pogled na opustošenja v Rimskih Toplicah m okolici je skrajno žalosten. O katastrofi sami, ki je zadela v nedeljo Rimske Toplice z okolico, nam poročajo še sledeče podrobnosti: Potoka Ogična in Gračnica sta se spremenila v nedeljo do mraka v deroča hudournika, ki sta valila kamenje in odnašala prst, seno. les in mostove. Savinja se je spremenila v ogromno deročo reko, ki je bučala kakor orkane. Divji valovi so sipali bele pene visoko v temno noč, curki dežja so jih bičali nazaj v strugo. Voda ie naraščala od ure do ure skoro za meter. Okrog polnoči je pričela Savinja prestopati svoje najvišje bregove in se je razlila najprej čez nizko ležeča polja in travnike pod Šmarje« v bližini lesenega mostu. Savinja je bruhala vedno nove visoke valove preko bregov, ruvala drevje, odnašala zemljo, valila s seboj hlode, deske, ograje, drva. Tupatam je plaval po vodi prešič, ovca i. t. d. V kratkem je stala voda tudi ob postaji čez meter visoko in udrla v spodnje postajne prostore. Posebno hudo je bil prizadet sosednji hotel »Nova pošta«. Prostorne kleti so bile kmalu napolnjene do vrha z vodo, ki je dvigala in prevračala pohištvo in ogrožala vse, kar ni bilo pritrjenega. V lepem gostilniškem salonu, spremenjenem nenadoma v velikanski bazen, je voda iztrgala in dvignila pod. Enako je pustošila v zraven ležečem poštnem uradu in stanovanju upraviteljice. Pošta se je morala izseliti in so jo prepeljali s splavom na postajo, kjer se je začasno namestila v zgornjih postajnih prostorih ob tirih, ki niso pristopni za vodo. Železničarji so delali celo noč vztrajno pri reševanju in osigura-nju svojih naprav, gasilci, ki so bili alarmirani ob 1. ponoči so požrtvovalno spravljali na varno, kjer in kar je bilo treba. Edino v Toplicah niso čutili strahotne noči. Tudi divni kopališki park in krasni nasadi niso bili opustošeni. V prvi zori v ponedeljek je doletela katastrofa tudi šmarjetenski most, ki so ga šele lani znova postavili, večinoma s prostovoljnimi prispevki. Ob 4.30 zjutraj je došlo namreč iz Laškega poročilo, da nosi Savinja s seboj velikanski železen kotel. Slutiti je bilo, da most ne bo vzdržal udarca, čeprav je trdno kljuboval silnemu pritisku vode, ki je že drvela preko njega. Nekaj pred 4.45 je pridrvel z velikansko silo usodni kotel, zadel ob most, nakar je nastalo hreščanje, lomljenje in pokanje. Visoko se je zapenila voda, most se je udal in prelomil. Približno Četrtina mostu na šmarjetenski strani je ostala na mestu, ostale tri četrtine pa so obvisele na nekaterih vozeh in nihale v vodi. Del stebrovja je odplaval za kotlom. Viseči del so pozneje gasilci privezali na še stoječi del, kajti sicer bi bila nevarnost, da se porušijo tudi nižje ležeči mostovi. Ob 6. zjutraj je dosegla voda višek. Pri Šmarjeti je izgledala kot velikansko drveče jezero, segajoče od železniškega nasipa do vasi, kjer je segaia tik do prvih hiš. Kleti so bile že polne vode, hiša posestnika Pur-ka vsa v vodi. Pri postaji je stala voda 1.20 m visoko, v spodnjih postajnih prostorih 30 cm, v bližnjem hotelu in pošti nad pol metra. Okrajna cesta proti Zidanemu mostu je mestoma vsa izginila v vodi, tudi proti Laškemu se je spremenila v reko. Dolinici 0'gične in posebno Gračnice sta bili neprehodni in neporabni za vsak promet. Vedno enako visoko je pljuskal razdivjani, umazano rjavi uničujoči element. Tako visoke vode ne pomnijo v kraju niti najstarejši ljudje. Leta 1901 je bila slična povodenj, vendar je segala voda ob postaji le meter visoko. Šele v ponedeljek cb 7. zjutraj je pričelo olajšujoče počasno padanje vode. Pri jutranjih vlakih je bilo zanimivo opazovati prevažanje od mosta do postaje in na postajno stran sploh. Kar tri vrste vozil so vzdrževale po blatnem umazanem jezeru zvezo: improviziran, iz vrat in namiznih plošč sestavljen splav, čoln lastnega izdelka in pa velika kad za klanje prašičev. Laško od 1. 1868. ni doživelo poplave Take povodnji, kot je bila od nedelje na ponedeljek nismo imeli od 1. 1S6S. Savinja je dosegla 5 m nad normalo. Laško je doživelo strahotno noč, kakor menda še nobeno. Vse je bilo na nogah, vse je delalo in reševalo, da prepreči še večje nesreče. Voda je preplavila kopališki park, drla proti trgovcu Zorku, rudniškemu konzu-mu, Šketu in občinskemu travniku, kjer bi 1 " -> i j bb ■ ~ Poplava v Zagrebu Poplavljena Cvjetna ulica na periferiji Zagreba. Kult Smrt gledališke igralke v Novem Sadu. Na posledicah operacije je umrla zadnje dni bivša članica novosadskega gledališča Zora Petrovičeva. Pokojnica je imela največje uspehe na odru v Nieodemijevem cScampo-lu» ter v Mannersovi sentimentalni igri tPeg>. Prodstoječa sezona gledališča ruske drame v Pragi. Po razhodu poslednje secesije moskovskih Hudožestvenikov, ki je za.inja leta taborila na Češkoslovaškem, se je osnoval -Teatr ruskoj drami>. Predsednik ustanove je prof. dr. Polivka, kateremu stojita ob strani ruska pisatelja Urvancev in Sinkov Ta uprava pripravlja sedaj . Sezona ruskega odra se otvori meseca oktobra v gledališki dvorani Meščanske Besede* z omenjenimi . Ruski oder razpolaga tudi s svoiim orkestrom in misli tekom letošnje sezone uprizoriti več del glasbenega značaja. Baletne norosti moskovskega Velikega glcdaliica. Rusija, ki ima velike tradicije v plesni umetnosti, ne popušča v tej stroki niti sedaj po vojni, ko je kriza gledališke umetnosti zelo ostra Pravkar sporočajo iz Moskve, da pripravlja tamošnji c Veliki teatra Čajkovekega balet ter dve premijeri dveh novih Glierovih baletov <'LoIa> ter -.-Rdeči mak>. Kaj pripravlja romunsko narodno gledališče v Bukarešti. Rumunsko narodno gledališče v Bukarešti otvori gledališko sezono 1926./27. dne 28. avgusta. Repertoar najavlja med drugimi deli več izvirnih domačih stvari, med njimi pisatelja Camilla Petrescua cOgenj strasti>, Tiziana Arhipa Svit», Erdeljanovo dramo . Blagijevo ter Se-dovenauove ter Kaiserjevl 48 ur. Saj nisem i z kriv, da je tako lik) in gospod^ Ivan je tudi lahko par dni pogrešal dežnik; ne vem kako, da sem potem tako pozabil nanj, spet je bilo vreme krivo, saj če bi tedaj deževalo, bi se takoj spomnil na učiteljev eparazob in hi ga bil vrniL> ifiahorf® delala ze 0am tftara mati. bito /e pr milno.' Kuhala le svoio kavo samo s mvtm franckimmh&iaiiiit piMaHom. Ta je danes še vedno tako fin kakor izvrsten pridatek K zrjyati in žitni kavi ter bo to rudi zmeraj osfal. •BRST 1omace Orjuna in solnčni pik v Ameriki Naš prevzvišeni gospod škof so se vrnili iz «brezbožne Amerikej> kakor pravijo. Že na potu so mislili na asu, dan pozneje pa ni bilo o njih ne duha ne sluha. Občina je zaradi škode, ki jo je napravilo letošnje deževje, prišla že ob velike vsote Njen proračun za popravo cest je totalno izčrpan. t— škandal z vodensko šolo. Vodenske šole, ki je menda ena najbolj zanemarje« nih šol v Sloveniji, še vedno niso pričeli popravljati, čeprav nas loči od pri če tka no» vega šolskega leta komaj dobrih 14 dni. Prošnja za popravila je odšla že meseca marca na pristojno mesto, o rezultatu pa se še sedaj nič ne ve. V poslopju sta na« stanjeni dve šoli: dekliška in deška, obe z okoli 600 otrok. Poleg teh dveh še obrtna šola in od časa jdo časa razni tečaji obrtno« pospeševalnega urada. Nadalje se vrše v poslopju tudi različna predavanja, iz česar je razvidno, kako je velika frekvenca. To« da vsi koraki šolskih upraviteljev in kraj« nega šolskeg-a sveta v prid šole so glas vpi« jočega v puščavi. O pripravah za novo šol« sko poslopje, katero bi morala TPD. zidati na svoje troške, pa niti ne govorimo. Vse preveč so znane one ovire, s katerimi hoče« jo zadevo zadržati. t— Tržni dnevi v Hrastniku. Tržni dne« vi v Hrastniku se vršijo dvakrat tedensko. Ob sredah pri orožniški postaji, ob sobo« tah pri steklarni. V zadnjem času se opa« ža malo branjevk. Cene nekaterih sadežev so v primeri z onimi na ljubljanskem trgu mečno pretirane. t— Razvoj športa v Trbovljah. Hazeni športnega kluba Trbovlje in SK Svobode imata ob lepem vremenu skoraj vsak dan trening. t— Zastrupljanje krvi. Pretekle dni je zbolel radi zastruplienja na levi rami 51et« n; otrok g. Janeza Drakslerja iz Hrastnika. t— Zdravstveno stanje v Hrastniku. Zdravstveno stanje je z ozirom na obstoje« če razmere vobče zadovoljivo. Od Novega leta do danes ni bilo v Hrastniku nič kom« pliciranih slučajev. Pri steklarni so razsa« jale ošpice medtem ko je rudnik prebil brez nalezljivih bolezni. Pri otrocih pod enim letom je bilo zaznamovati hud čre« vesni katar. t— Steklarna v Hrastniku namerava od« preti v svojem poslopju, kjer ima konzum, gostilno. Iz Slovenske Bistrice i— Sokolska tombola. Naš agilni Sokol priredi dne 9. oktobra veliko javno tom« bolo v korist zgradbe Sokolskega doma, ki je za razmah sokolske misli v našem okra« ju nujno potreben. Prijatelje narodne ideje prosimo, naj nam ne odrečejo podpore, da bo uspeh tem večji. i— Smrtna igra. 71etni sinček Ferdinand tukajšnjega mizarskega mojstra g. Primška se je igral z drugimi otroci. Pri igri je pa« del tako nesrečno, da je na posledicah v 24 urah umrl. Prizadeti obitelji naše so« žalje! i— Sprememba trgovine. Znano trgovino g Alojza Pinterja je prevzel g. Kos iz Doi Lendave. i— Sestanek somišljenikov SDS se bo vr« šil v petek dne 13. t. m. ob 9. zvečer v ho« telu Beograd. Ker je sestanek važen, želi« mo polnoštevilne udeležbe, zlasti od strani strankinih mandatorjev v javnih korpora« cijah. Iz Novega mesta n— Izžrebani novomeški porotniki. Za novomeško jesensko porotno zasedanje, ki prične dne 30. avgusta., so izžrebani slede« či porotniki: A. glavni: 1. Razpet Fran, po« sestnik. Glino 35; 2. Avsec Fran, pos. in gost. na Bistrici 12; 3. Rus Ivan, pos. in les. trgovec na Hribu 26; 4. Brodnik Anton, pos. v KompoJjah 35, 5. Majcen Ivan, pos, v Št. Janžu; 6. Zaplatar Kari, pos. pri Sv. Heleni; 7. Andolšek Anton, pos. in trg. v Boštanju 29; 8. Kolbezen Miha, pos. in gost. Loka 33 pri Črnomlju; 9. Pezdirc Jože, pos. na Otoku 1 pri Metliki; 10. Papež Anton, pos. pri Fari 3; 11. Majzelj Anton, pos. in mesar, Št. Jernej 60, 12. Pele Anton, pos. in gost. v Ribnici 34; 13. Kočevar Ivan, pos, in gost. v Kotu 35 pri Črnomlju; 14. Mavrin Pavel, pos. v Gor. Podgori 9, 15. Grabrijan Leopold, pos. in trg., Metlika 245; 16. Ma« rinček Anton, pos. v Župeči vasi 19; 17- Po« je Anton, trgovec v Preži 8 pri Kočevju, IS Rangus Ignacij, pos. v Radomlji 8; 19. Grbec Josip ml., mesar v Metliki 136, 20. Potokar Bernard, pos. v Vel. Češenjcah 32; 21 Štaudohar Ivan, pos. in gost v Dečkovi vasi. 19; 22. Pekolj Fran, pos. in gost. na Brezju 4; 23. Šteh Ivan, pos. v Malencah 7; 24. Medle Fran, posestnik v Dol. Suhadolu 7: 25; Cvar Ivan, pos. na Slatenku 3 pri ipemensko poročilo "eteorooiki mm ■■ uusliani 11 avgusta 192r> v'i4 n nainmflKi llK. Krai Ca onazovama Temoct. ■tei iiic 9« ■ o/o amei vetra n brzina v m Ooib-los 0—10 Ljubljana (dvorec1! 7 766 0 12 3 92 S\V 0.5 10 .{ 8. ! 1 58 13-2 90 mirno 9 ) 14. 762 7 23 8 49 S\V 6 2 21 7610 186 56 SW 1 1 8. 764 3 16-0 87 S\V 1.5 0 8. 7648 17-0 »3 S 1.5 0 • 8. 1765-3 16-0 91 mirno 8 ■ 8. 7o5-0 14-0 >0 E 1.5 8 7. /64 4 19-0 63 W 3 10 7 763-4 •210 48 NE 7 0 7 j 761-4 15-0 — E 1.5 5 Vrsta padavine Mariboi . Zagreb . Beograd . Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik Praga . . Povprečni barometer v Ljubljani je nižji kot včeraj za 1.6 mm. megla mezla mm < c ' ure 0.2 1.0 Ribnici; 26. Zaje Josip, pos. in trg. v Zno« jilah 6; 27. Zidar Ivan, pos. v Brežah 4 pri Ribnici; 28. Kobal Fran, pos. in župan v Gabrijelah, 29. Vrščaj Josip, pos. in tes. mojster, Črnomelj 70; 30. Matko Anton, pos. v Zburah 15; 31. Ožura Anton, pos. v Osilnici 5; 32. Butkovič Vinko, pos. v Le« skovcu 31; 33. Jeraj Ignacij, pos. v Stehanji vasi 1; 34. Bizjak Anton, pos. in gost. v Šalkovcu; 35. Mirtič Miha, pos. na Dvoru 8 in 36. Koželj Gregor, pos. in trg. v Mokro« nogu 32. — Nadomestni porotniki: 1. Brulc Miha. pos. v Smolinji vasi 28; 2. Ferlič Iv. ml., mesar v Novem mestu 235 ; 3. Mrvar Ivan, pos. na Boričevem, 4. Jaklič Fran, pos v Vel. Bučni vasi 6, 5. Turk Anton, pos. v Bršlinu 19; 6. Brudar Alojzij, pos. v Ra« zovem, 7. Matko Josip, pos. in gost. v Got« ni vasi 30, 8. Murn Gustav, pos. in gost. v Novem mestu 41; 9. Penca Fran, pos. v Gotni vasi 48. i— Kozolec je pogorel Josipu Zurcu, p. d Štemburju v Kandiji, dne 8. t. m zve« čer. Bil je poln sena in žita ter znaša ško« da nad 200.000 Din. Zažgala je hudobna ro» ka. G. Zurc je tembolj prizadet, ker mu je podrl vihar pred par dnevi drug kozolec s 6 deli, polnimi žita, in mu je po polju toča vse potolkla. Gospodarstvo ?.naja ob 4-57 ob 19-12 Paplave od S. in 9. avgusta. Zavod za me-teorolooijo in geodinamiko v Ljubljani poroča: Vremenski nezgodi z dne 8. avgusta je bilo vzrok širjenje gornjeitalijanskega nizkega tlaka (Firenza 756.5), katerega so hladni severozahodni vetrovi prisilili v naših okrožjih k naglemu dvigu v višave, s tem k izredno živahni zgostitvi njegovih vodnih hlapov. Zneski nekaterih meteoroloških postaj za 8. avgust pričajo, iz kolikih padavinskih mas so nastale ogromne poplave: GoAji Razbor 70.9 mm,Vojnik 86.9 mm, Finale za kraljev pokal v Ljubljani Po sklepu JNS»a se odigra v nedeljo dne 15. VIII. finalna tekma za pokal Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Za finale sta se kvalificirali reprezentanci ZNP. in BLP. Posebno veliko važnost polaga na to tekmo zagrebški nogometni podsavez, ki želi , da bi tudi letos odnesel zmago v tem tekmovanju. V slučaju, da se mu to po« sreči, si pribori dragoceni zlati pokal v definitivno last. Reprezentanca Beograjske« ga loptačkega podsaveza se bo potrudila, da pokaže na nevtralnem terenu visoko stopnjo svojega nogometnega športa, in da se napram Zagrebu revanžira za poraz, ki ia je utrpel njegov prvak »Jugoslavija* v 'inalni tekmi za državno prvenstvo. Kako zanimanje vlada za to tekmo naj« bolj kaže dejstvo, da je čez dvatisoč šport« nikov iz Zagreba javilo svoj prihod. Pred« prodaja vstopnic od četrtka dalje. Tribun« ski in navadni sedeži tvrdka Goreč, navad« na stojišča trafika Sever. Damski izbirni miting LLAP za Goteborg V torek se je vršil na igrišču ASK Pri« morje, damski izbirni miting LLAP»a za Goteborg, pri katerem so bili doseženi sle« deči rezultati: Tek 100 y: 1. Šantel (Prirnorje) 12.5, 2. Bernik (— 2 m), 3. Jermol II. (obe Ilirija). Met krogle 3.628 kg. obojeročno: 1. Bernik (H.) 18.61 m (10.055 in 8.555), 2. Križ (Pri. morje) 17.95 (9.10 in 8.85), 3. Cimperman (Atena) 15.985 (8.89 in 7.095). Skok v dali z mesta: 1 Šantel (Prirnorje) 209.5 cm, 2. Tratnik 207.5 cm, 3. Bernik 206 cm (obe Ilirija). Met diska 1 kg: 1. Križ (Pt.) 26.75 m, 2. Jermol I. (U.) 23.98 m. Skok v višino z zaletom: 1. Tratnik (11.) 1.35 m, 2. Cimperman (Atena) 1.30 m, 3. Šantel (Pr.) 1.30 m. Tek 1000 m: 1. Jermol II. (II.) 3:41.3 min., 2 Cimperman (At.), 50 m zadaj. Tek 250 m: 1. Šantel (Pr.) 37.3 sek., 2. Bernik (II.), 15 m zadaj. ASK Prirnorje (Nogometna sekcija). Seja odbora nogometne sekcije se vrši da« nes ob 21. v Narodni kavarni. — Tajnik. Službene objave LLAP. V petek dne 13. t. m. od 17. naprej na igrišču ASK Pri« morje, Dunajska cesta obvezen trening za atletinje, ki pridejo v poštev za državno reprezentanco za Goteborg. Pozivajo se atletinje: Bernik, Jermol II., Tratnik, Cim« perman, Križ, Preveč, Šantel, da se brez« pogojno udeležijo treninga. Drese in sprin« tcrice je prinesti seboj. Eventuelne, samo tehtne, zadržke je javiti do petka, 13. t. m. ob 12. uri tehn. ref. Savu Sancin, Tavčar« jeva 1. Drugi trening se vrši v nedeljo ob 10. uri na istem igrišču. SK Mura : SK Ptuj 12 : 2. V nedeljo sc je vršila v Murski Soboti še pri precej ugodnem vremenu rokometna tekma med SK Muro in SK Ptujem. Tekma je potekla v jako ostrem tempu, ki so ga diktirale do« mačinke in ki mu Ptujčanke niso bile kos. Mura je bila komhinatorno na višku. Zad« nje čase je opažati, da prihaja Mura vedno bolj v svojo nekdanjo formo ter da se res« no prizadeva popraviti svoj slab glas. Seja Meklubskega odbora za juniorske tekme SK Ilirije danes v četrtek ob 19.30 v kavarni «Evropa». Razpored prihodnjih tekem bo predvidoma: v soboto Jadran : Olimp, v nedeljo dopoldne Panonija : Re« ka in Mladika : Svoboda. — Predsednik. Ljubeljska konkurenca. Športno tehnič« na komisija je ugotovila na svoji seji dne 9. avgusta t. L, da pride v kategoriji II. av« tomobilov na četrto mesto g. Urbas (vo« zač Urbas) na Chevroletu s 73 dobrimi toč« kami brez kazenskih točk. Kategorija se po rezultatih konformira tedaj sledeče: 1. Ta« tra 88 točk, 2. Chevrolet 86 točk, 3. Tatra 81 točk, 4. Chevrolet (Urbas) 73 točk, 5. Tatra 68 točk, 6. Tatra 68 točk, 7. Chevro« let 66 točk, 8. Citroen 59 točk. Mariborska sekcija Avtokluba nam sporoča, da je morala odpovedati hitrost« no dirko, ki bi se imela vršiti na cesti Slo« venska Bistrica « Maribor. Vzrok temu je dezolatno stanje dirkalne proge. Vsekakor je škoda zi prireditev, h kateri so bili pri« javljeni že dobri vozači in za katero jc imela posebno tudi ljubljanska sekcija Av. tokluba Kraljevine SHS mnogo interesa. Plenarna seja SK Ilirija se vrši danes v četrtek ob 20. zvečer v klubovih prostorih kavarna «Evropa». Radi važnosti je udelež« ba obvezna. .•ztiaia "b 08 27 ahaja ob 2M6 Trbovlje 93.1 mm, Mozirje 99.0 mm. Normalno vreme doseže na teh postajah slične zneske z ozirom na letne povprečke jedva z enomesečno vsoto. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Semintja oblačno, brez bistvenih padavin. Padec temperature. Tržaška vremenska napoved xa četrtek: Razni lahki vetrovi. Nebo pretežno jasno. Temperatura od IS do 2o stopinj. Morje roiim Izjava Tvrdka Drag. Ukovič, prej Drag. Zalaz: nik, kemični izdelki odelka» v Ljubljani, objavlja dne 6. t. m. v «Jutru», da nisem več njen zastopnik. Da ne bo kakih napač« nih tolmačenj, izjavljam, da res nisem več zastopnik tvTdke «Jelka», od katere sem odšel vsled spremembe v lastništvu tvrdke in ker sem že prej sam tvrdki izjavil, da ne bom več zanio posloval. VALENTIN ČIČ F. 1133 Ljubljana, Emonska oesta 10, Mlekarska razstava v Ljubljani Na pokrajinski razstavi {Ljubljana v je-seni> od 4. do 13. septembra t. 1. bo nastopila tudi naša mlekarska industrija. To bo njen prvi nastop za širšo javnost po petdesetih letih, odkar jo je v Bohinju in s tem v Sloveniji uvedel Švicar Hitz. Leta 1876. je bila namreč postavljena prva mlekarnič-na stavba v Sloveniji, sirarna v Ravnah nad Bohinjsko Bistrico. Je dobro znamenje, da praznujemo to petdesetletnico le strogo gospodarsko, kakor je bil strogo gospodarski početek našega mlekarstva, s prireditvijo prve mlekarske razstave v Ljubljani in z ustanovitvijo prve državne mlekarske šole v Škofji Loki. To sta dve činjenici, ki bosta dali podnet in ustvarili pogoje za živahnejši in uspešnejši razvoj te panoge nele v slovenskih pokrajinah, marveč v vsej državi. Načrt te mlekarske razstave, ki bo trajala ves čas celotne razstavne prireditve, je: 1.) Ogled masla in sira vseh vrst, zvezan s pre-mlranjem razstavljenih izdelkov. 2.) Sejem za mlečne izdelke, to je razstava masla in sira za prodajo brez predhodnega premira-nja. 3.) Sejem za mlekarske stroje, orodje in potrebščine. Redne oglede izdelkov s premiranjera ali brez preliranja je ematrati za najvažnejše činitelje napredka zadevne panogu. Le v tekmi z drugimi moreš pravilno preizkusiti svojo moč, le v tekmi s konkurenčnimi izdelki prav spoznati kakovost svojih proizvodov. Tekma na razstavah je šola prakse, šola iz življenja. Posečati to šolo z udeležbo na tekmi in s prisostvovanjem, odnosno precenjevanjem uspehov tekme je pri mlekarstvu dolžnost nele vsakega praktičnega mlekarja, marveč v enaki meri tudi dolžnost vsakega kmeta - producenta mleka in dolžnost vsakega trgovca, ki se bavi s prodajo mlečnih izdelkov. Ce mlekarna, odnosno mlekarski mojster ni odnesel nobene nagrade na tekmi, ni to le njegova osetma krivda, marveč pričetek krivde je v hlevu živinorejca, ki donaša mleko, in zaključek krivde je pri trgovcu, ki kupuje tudi slabo blago, ako mu ga ponudijo nekoliko cenejše. Za poset mlekarskih razstav bi morale mlekarne prav nalašč organizirati skupne izlete vseh članov - dobaviteljev mleka; naj se vsak član osebno prepriča o razlikah v kakovosti izdelkov njihove in konkurenčnih mlekarn. To ga bo vzpodbujalo k napredku in k izboljšanju pogojev za dobavo prvovrstnega mleka bolj kakor najtemeljitejsa predavanja. Sejmi so pri našem ljudstvu splošno vdo-mačena ustanova. Izmed kmetijskih proizvodov se postavlja na sejem največ živina. Le sir in maslo sta bila na naših 6ejmih doslej neznana, medtem ko se pripeljejo n. pr. na Holandskem kmetje na sejem s polnimi čolni sira in masla. Ni vzroka, da bi prastari običaj sejmov hoteli iz enega ali drugega vzroka zatirati; so menda edina naša. res popolnoma nadstrankarska gospodarska ustanova, ki jo je treba smotreno po obsegu (ne po številu) razširiti in kakovostno (po raznovrstnosti blaga) izpolniti. Sejme za plemensko živino (ne za plemenske vole, ker iz volov ni plemena), združene s premiranjem, poseeajo v Švici in v drugih živinorejsko visoko razvitih deželah kupci iz vsega sveta; niso se tako razvili kar na mah, marveč v desetletjih smotre-nega dela. Škoda je, da je lanska razstava goveje živine s plemenskim sejmom v Ljubljani letos že zopet opuščena ustanova, ko je vendar kmet neštetokrat prisiljen gnati svojo živino po večkrat na sejem, ne da bi takoj našel kupca. Namesto plemenskih krav bomo letos prodajali na mlekarski razstavi proizvode iz njihovega mleka. Čas je primeren, čeprav bi bil koncem septembra ali v začetku oktobra še ugodnejši; v septembru do prve polovice novembra si krije sirarska veletrgovina svojo zimsko zalogo blaga, ker hudi mraz pozneje preprečuje prevoz sira na večje daljave. Na sejem lahko dostavi vsaka mlekarna vsako množino blaga, ne da bi bila prisiljena udeležiti se tekme na ogledu pod točko 1.). Sejem za mlekarske stroje in potrebščine bo letos še manjšega obsega, toda upam na velik razmah v teku prihodnjih let. Je nekam naravno, osobito za sezijske sirarne v planinskih krajih, da v jeseni razprodajo svojo poletno produkcijo sira in si obenem nabavijo vse potrebščine za prihodnjo sezi-jo. Toda tudi vsem drugim mlekarnam }e priporočati, da ne kupujejo na temelju cenikov in potnikov le mačka v žaklju, marveč da naj se na vsakoletnem sejm-u najprej prepričajo na lastne oči o kakovostnih razlikah blaga iz različnih tovarn. Anton Pevc. tvrdkami. Ta vrtnarska razstava se bo vršila na prostoru Ljubljanskega velesejma v paviljonu . Marija-srrajska cesta Stev 132 21 SOS Krajevni zastopniki ln ag»nti »a lSSejo ta Slovenijo ta prodajo nažih državnih papirjev na odplačila. MeseCni zaslnlek 8000 do 8000 Din. Ponudbe na «JugomoBse», Zagreb, Gajeva 1, pod Slfro X- E. 471. J 21302 Plačilni natakar samostojna mlajša moč, s Ia referencami, kavcije zmožen. se sprejme 20 avgusta ali 1. septembra. Ponudba na oglasni oddelek «Jutra» pod .Plačilni.. 21801 Strojnlk-monter išče mesto strojnika ali. strojnega monterja v kakem večjem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek . 21687 Kuharico perfekrno in popolnoma samostojno. sprejmem Plača ter drugo ugc.ino. Pismene ponudbe pod šifro «Samostojna kuharica. ca ogl. oddeiek . 21970 Godbeniki! Imperial ln Apolo kino t Sarajevu potrebujeta mu-zike za dve pri m a in dve sekunda violini. 2 ta klavir in dva za čelo Nastop 1.—15. septembra Ponudbe z tafctevkom plače na «Kimenu», d. d., Sarajevo. 21928 Trgovski sluga soliden. zanesljiv in pošten se »prejme v tnanufsktumo trgovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra- pod . 21904 Dobavo električne centrifug?!« črpalke lo dveh električnih motorjev razpisuje podpisana direkcija. — Natančnej8i pogoji istotam. — Direkcija drž. rudnika ZaLukcvca, poŠta Griže, dne 19. avg. 1926. 21920 Hišo z gostilno trgovino, gosp. poslopjem in vrtom, na Gorenjskem j zamenjam ta hišo. po mož-j nosti s hlevom v Ljubljani ! (tudi na periferiji). Ponudbe j pod »Vrednost 250.000» na oglasni oddele& «Jutra». j 21826 Posestvo I PT»da se v Trbovljah v eru veliko posestvo, obstoječe iz hiše, v kateri se nahaja- dobro idoča zaloga piva Zagrebške pivovarne — poprej Puotigam. z vsem inventarjem vozovi, konji, steklenicami, aparati, sploh, kar se rabi pri trgovini r pivom Daije gospodarsko poslopje, ribnik, njive, trav-niai, na najbolj lepem krajn ob glavni cesti Trbovlje. — Travniki in njive eo primerne za stavbne parcele Trgovina s pivom se lahko vodi :akoj naprej Oziralo se ho le na resne kupce. Cena nizka, plačilo zelc ugodno Več se poizve pri lastniku g Ivanu Orešnik, posestnik in zalagatelj piva, i t bo vije 63 £1544 ! Posestva Ključavničar, orodje j Od aprame reforme se dobi od ogromnih posestev 560 oralov posekanega gozda po j nizki ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Blizu glavne ceste, pol ure od postaje in sela, grifievito, nekaj ravnin, brez kamenja, rodovitno. Za pareeliranje lahko dobiti Slovence in FTrvate, denar dobro naložen Za informacije priložiti 5 Din v znamkah. — Ivan Uratnik i drug. Pivnica kod Virovitice, Slavonija. 21804 s stroji prodam. — Dopise pod šifro «Dobro orodje* na oglasni oddelek «Jutra» 21948 Pisalni stroj znamke «Courier». malo rabljen in v t-obrem stanju. Ee po primerki ceni proda. Dopise na oglasni oddelek «Jatra» pod «Courier». 21919 Kočija lahka ln dobro ohranjena, naprodaj. Naslov r oglasnem oddelku «Jutra». 21945 Vino 20 hI finega rdečega vina cvička in 17 hI prvovrstnega vina rizling, letnika 1924 in 1925. za buteljke, ceno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 21696 Čajno maslo fino, potrebujem dvakrat na teden Ponudbe s ceno na oglasni oddelek -cJuira* pod «Maslo». 21974 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih nenab Čeme, iuvelir LJubljana VVolfova a! 3. 64 Zlato, srebro in srebrne krone plača po najvišjih cenah F. Čuden, Ljubljana Prešernova ulica Stev 1. 41 Autogenski aparat za varjenje., z vsemi priti-klinami nov ali rabljen, kupi takoj St. L a m u t, Vransko. 21895 Ca 110 oralov hrastove in bukove boste za izsekanje ali celo posestvo s po«lopji naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 21976 V Trbovljah se proda ob glavni cesti pri trgu žaga z vsem inventarjem in lem-Ijo. Žaga ima dobro vodno silo, opremljena je pa tudi ■ s pogonom na elektriko. V I bližini gozdov, dela ?e največ za domačo prodajo lesa, ravno tako tudi za izvoz v Italijo. — Pojasnila daje lastnik g. Ivan Orešnik. posestnik in zaloea piva, Trbovlje 67. 21971 OAjsasod ouijteiv se zaradi 6mrti po ugodni ceni proda In 6icer e dobro ohranjeno hišo. gospodarskim poslopjem, vse i opeko krito, dvorišče z novo ograjo, vrt za zelenjavo, sadovnjak in 2 njivi. Ob glavni cesti v prometnem kraju. 5 minut od Železniške postaje in cerkve, nerodno za vpokojence — Stanovanje takoj na razpolago Naslov in pojasnila v gostilni pri Križih, nasproti kolodvora v Pe-trovčah pri Celju. 21937 Majhno posestvo e hišo v krasni legi ua Gorenjskem prodam Podjetni kupci hotelirji, ne zamudite redke prilike. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod značko »Letovišče*. 21912 Drva lepa in suha, bukova, hrastova in gabrova kupim. Ponudbe z navedbo cene in množine franko vagon Rakek na oglasni oddelek «Jutra* pod šifro »Vercesi* 21411 Bukova drva suha, kurroje družba Ilirija Ljubljana, Kralja Petra tr«r št. a 21788 Vreče za oglje najmanjša velikost 70 X 100 cm, debele, od riža in slad-korja. kupi vsako množino Vinko Dular, Straža. 21910 Pisalni stroj z vidno pisavo in dobro ohranjen, «e kupi Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod cPisalni stroj*. 21951 Poljske tračnice obračalnike 'n vagončke. premer 50 mm. kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «123* 21918 Kupim motocikel najnovejše type e priklop-ko Gjurin, poštni predali, Kamnik. 21934 Bukova drva kupijo nameščenci tobačne tovarne v Ljubljani. Ponudbe na tobačno tovarno do 18. t m za 30 m8 — Plača se brez odbitka. i 21939 'JjJ » A** ^obo s polno oskrbo iščem za sedmošolca pri boljši družini Ponudbe na »Kendovo grajsko upravo« na Bledu. 21896 Opremljeno sobo oddam gosjiodn Naslov * oglasnem oddelku »Jutra«. 21979 Dijak humanistične gimnazije, išče stanovanje pr profesorski družini Na«lo» pri podružnici . 21841 Sobo s posebnim vhodom ts električno razsvetljavo oddam boljšemu gospodu v bližini g!, kolodvora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21821 Stanovanje obetoječe iz sobe in kuhinje, opremljeno, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21861 Nižješolce v Celju sprejme v vso oskrbo strokovni učitelj. Velika šolnina »oba in vrt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21851 Stanovanje S sob in pritiklln, t vsem konfortom v nori hilt 8 minut od pošte, cena 1800 Din mesečno, se zamenja za enako, ev tudi dražje, iz 4 sob in pritiklln. s 1 oktobrom ali novembrom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« toŽ »St 852». 21852 Sobo iščeta dve mirni gospodičnij sestri. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značke »Cista soba 18». 21818 Naslovi dijaških stanovanj se dobijo pri ge Lika r. Poljanska cesta štev 87 20940 Zračno sobo separirano, v bližini Nar. doma Iščem • 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Uradnik 58» 21973 Tri dijake sprejmem z vso oekrbo v tračno sobo t električno ratsvetljavo, poleg Tabora. Naslov v oglasnem oddelku «Jut.ra». 21969 Stanovanje 2 sob in kuhinje v novi hiši se takoj odda. Vprašati: Zelena Jama št. 217. 21977 Sobo lepo ln čisto, » posebnim vhodom, parket in alektr. luč, z 1 ali 2 postelzama, l-oleg palače »Ljubljanski dvor», takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21078 Sobo separiTano, t vso postrežbo event tudi s hrano, ▼ mirni legi mesta. Iščem — Ponudbe pod »September 14» na oglasni oddelek Jutra. 19914 Dijakinjo visokošolko sprejmem na stanovanje, po želji tudi na hrano Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21950 Opremljeno sobo lepo. s hrano Išče boljša •rospodična v lepem okraju mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« nod »Soba 76*. 21952 Prazno sobo prostorno, Iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe pod šifro «1. september S8» n* oglasni oddelek «Jutra» 21933 Majhno stanovanje t 1 sobo in kuhinjo, event samo 1 prazno sobo s posebnim vhodom, iščem — Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra* pod »Učiteljica«. 21943 Prazno sobo kjer M lahko postavila štedilnik. iščem za takoj — Ponudbe pod značko »Sigurnost 46» na oglasni oddelek «Jutr»». 21946 Soba se odda gospodu Kje. |iove OL-las-ni oddelek »Jutra*. 21903 Soba za 2 gospoda Sista Iu po zmerni e.ol m Išče Ponudbe pod značko »Centrum ali kolodvor« u oglasni oddelek «Jutra> 21923 Mlad par išče lepo, prazno s o b o > poaebnim vhodom, parketom in elektriko • 1. sejy tembrom, s souporabo kuhinje, event. kopalnice. — Ponudbe sa oglasni oddelek cJutra» pod «Dom» 21931 Stanovanje Miren zakonski par i odraslo hčerko potrebuje s septembrom t. 1. stanova* nje 8—4 sob • pritiklinami ln sicer v novi ali stari zgradbi. Stanarina po dogovoru. Ponudbe pod šifro »Mirna stranka 41* na ogL oddelek »Jutra*. 21941 Pisarna: 2 v sobi v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 21972 Lokali ta tovarniški obrat ali delavnico se oddajo t 6redi mesta. Pogonska sila in razsvetljava v poljubni množini na razpolago — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12956 Garaža privatna, zidana, se odda posestnikom lastnih avto-mobilor. Več v Rožni ul. 8 21905 -žf-ii. Iz francoščine pripravljam dijake ta po-navljalne izpite. Naslov t ogUsnem oddelku «Jutra». 21966 Inštru'-;cije daje ablturijent gimnazije. Ponudbe na oglasu! odde. lek »Jutra* pod mačko »Nitek honorar*. 21938 Trg. z grozdjem išče poštenega družabnika ali odjemalca-prekupovalca za trgovino z Izbranim dalmatinskim grozdjem — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21848 Tihega družabnika ali drnžabnico s 50—100.000 Din iščem v svrho razširjenja obrata pri dobička-nosnem podjetju Mala režija! Velik promet Kapital le v obrat! Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Procvitajoče podjetje 99» 21812 f 3—15.000 Din iščem za prvovrstno podjetje; naloženi kapital za-siguran. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod »Uspeh lasiguran*. 21948 Brimber Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra*. Genta! Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra». »Zora 12» 21959 Dva deložirana srčka iš&eta zavetja v dveh .praznih srčnih kamricah. Dopise oa oglasni oddelek »Jutra« pod »Tosca — Tajna harmonija*. 21963 Dama •ita življenja, išče prijatelja. kateri bi ji potom dopisovanja pomagal pozabiti burno preteklost — Dopise ua oglasni oddelek »Jutra« pod »Manon«. 21968 M. R. Oekam sutra četvrtak K1 Europa. 21955 Trgovka 10 Dvigni v soboto pri upravi J..........21954 Katera gospodična ali ločenka, ki potna ree nost življenja tet poseduje lastno gostilno ali posest, do 80 let 'tara. bi hotela Kiročitl inteligenta 28 let esne dopise s sliko pod »Gostilničar, na oglasni od. delek »Jutra*. 21926 Prazno sobo popolnoma separirano in a električno razsvetljavo, v sredini mesta išče za takoj ali september neoženjen gospod Ponudbe pod »Soliden 2» oa oglasni od-delek «Jutra». 21902 4 dijake t vso oskrbo po SflO Din mesečno, sprejmem Naslov v oglasnem oddelku Jutra 21921 Opremljeno sobo v sredini mesta oddan • 18 avgustom gospodu — Naslov v oglasnem odelkB »Jutra*. " 21985 Stanovanje t sredi mesta, obstoječe it 3 sob in pritiklln. »ame-niam t enakim tudi oa periferiji Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra*. 21940 Sobo (event 2) čisto, zračno, dobro opremljeno. išče po možnosti s 15. avgustom mlajll zakonski par brez otrok z* stalno. Dopise pod značko »Doctor iuris* na oglasni oddelek »Jutra*. 21930 Češko vijolino s krasno resonanco dobro preigrano v etuiju ugodno prodam ta 500 Din Ogleda se lahko vsak dan od II do 14 ure Naslov v oglas nem oddelku »Jutra» 21814 Planino se kupi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Planino 40*. 21849 '^-ifl^žrtrfl. Konji za vožnjo V kobilarni Turnil Je ve« konj kasačev, eno Is dvo-rprežnih zanesljivih In prav aglih, ta vsako službo sposobnih. po zmerni eeni naprodaj Pojasnila is ogled v kobilami Turniš pri Ptuju 21645 Istrski brak «Dečko-Podgorski», poležeš 14 marca 1924. kratke dla. ke, bel z rumenopika*timi uiesl, visok, stegnjen pes. iiredno živahen, neutrud-liiv gonjač, se proda ta 1500 Din. Alojzij Gnidica, gostilničar ▼ Šodražici na Dolenjskem. £1853 Fotograf ki so je iz Tržič« peljal z avtomobilom zastopnika »T a t r a». kjer je pozabi! sestavni de! fnto-graflčuega aparata, se naj zglasi pri [HaS natakarju hotela pod »Sopotnik«. 21958 Restaurant «AlIe Viole» Trieste, Via G. Carducci 7 priporoča Izborilo domačo kuhinjo, izbiro rib. izboma vina: terana, istrijana, fri-julca, vipavca, chiantl — Lastnik: Franceschini & Al-legretto. 200 Edvard Zorko drž. uradnik Jožica Ziblar uradnica zaročena Novo mesto — 1926 — Tržič 21909 Preklic Preklicujem vse govorice s katerimi sem razžalila gdč Tončko Končan iz Rožne doline, ker so bile neosnovane. M. Brodnik. 21953 Abonentje se sprejmejo na dobro domačo brano od 12.50 Din naprej na Starem trgu 84, H. nadstr. levo. 21928 Radi veliko ponudb Be tem potom vsem ponudnikom ta stanovanje vljudno zahvaljujem z obvestilom, da sem že dobil stanovanje. Vinko Ogorelec, Škofljica. 21942 NOVE VREČE RABLJENE vse vrste Ima vedno na ralogi ter jih prodaja po najnižjih cenah dobroznana tvrdka lbO MiRKO MLAKAR. Ljubljana. Krakcivsk nasip 14'!. Istotam se vedno kupujejo rabljene vrečo. S 22 25 5845 a Razglasitev konkurza o zapuščini dne 27. maja 1925 umriega Emiia Ma.hape, trgovca v Ljubljani, reg stiovanega ood firmo „E. Maihape" v Ljubljani. Konkur ni komisar Josip Janša, svetnik dež !nega sodišča v Lmbljani. Upravnik mase dr Rudolf Krivic, odvetnin. v Ljubljani. Prvi zbor upmkov za izvolitev odbora upnikov ali predlaganje diugega upravnika mase pri deželnem sodišču v Ljubljani, v sobi št. 140, dne 17. avgcuia 1926 ob 10. url dopoldne. Konkurzni upniki naj prineso dokazila za izkaz verjetnosti svojih ter.atev s seboj. Pri istem sodišču je oglasiti do 18. septembra 1926 terjatve upnikov, tudi ako teče o njih pravda. Upnikom, ki oglasijo kasneje, se utegnejo naložiti s tem povzročeni stroški, oni ne morejo prerekati prej ugo-lovljenih terjatev, njih terjatve se pri prejšnjih razdelitvah ne uvažujejo. Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču v Ljubljani, v sobi št. 140, dne 2. oatobra 1926 ob 10. uri dopoldne. Inozemski upniki morajo imenovati v tuzemstvu sta-nujočega pooblaščenca za vročbe, drugače se jim postavi na njihovo nevarnost in stroške. Kdor ima reči prezadolženca v hramb', mora naznaniti to upravniku mase. Nadaijna naznanila v konkurznem postopanju se izvrše po Uradnem listu. Deželno kot konkurzno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. avgusta 1926. ®QQQQ@9QQQQQQQQGQQQQQQ Maline vsako množino dobavlja od postaje Kočevje Franc Tschinkel, Kočevje. 20453 r i Odvetnik dr. France Lokar vljudno naznanja, da je oboril odvetniško pisarno u Ljubil^ni, Miklošičeva cesta št. 13 (za sodiščem). 5852 J S. Konkurenčni orkveni odbor in župani župne cerkve v Do bo vi dajo dne 17. avgusta 1926 ob 9. uri dop. na licu mesta yso popravila župne cerkve v Doboui no dražbo. Vsi podjetniki, kateri bi hoteli spreleti v gradjevnem troškovniku zapopa-lena dela, se vabijo na dražbo. Gradjevni troškovnik je pri dražbi na raipolsgo. Vsa druga pojasnila daje na razpolago pred dražbo županstvo občine Veiiki Obrez. 5848 a Velik Obrež, dne 8. avgusta 1926 Trgovina in Izdelovalnica klobukov ANTON AUER, Maribor Priij: Sedaj: Vetrinjska ul. 5 Vetrinjska ul. 14 Vse povečano, moderno urejena Velika zaloga vsakovrstnih moških in otroških klobukov Poseben oddelek za dame z najnovejšim', dunajskimi, pariškimi in drugimi modeli. Predelovanje starih klobukov In modernlz ranje po izbranih modelih. Kuiantna postrežba 1 — Cene brez konkurence 1 544» "i::::::::—:::::::: Odlikovane Tovarne iiilipi E. Frette e C. Monza (ltalia) za neveste lil! i!| Dobave za hotele, restavracije in zdravilišča l| :" mi i i -------——:; OBRNITI SE NA PODRUŽNICO |jl v TRSTU VIA MAZZINt, 30 mm. res. pos. In gosp. zadruga z o. a Ljubljana Sv Petra cesta 19 Lfubllana daje posojila na vknjižbo ter proti zastavi vrednostnih oapiriev. Obrestuje vloge na knjižice po čistih brez odpovedi Poseben oddelek za prodajo srečk Državne razredne loterije ter prodajo srečk ratne štete na obroke •JUTRO. 5t, 183 8 Oevrc Rtefater Meh: 10 Rdeča megla Roman. V tem dolgoglavem Tevtonu se je res skrivalo nekaj posebnega. Bil je Jonas Fjeld, norveški zdravnik, čigar ime je že davno slovelo širom sveta. Te slave si ni pridobil na polju zdravilstva. Njegova zdravniška spretnost, naj je bila še tolikšna, se ni mogla primerjati z njegovo srečo v stroki Sherlocka Holmesa. Fjeldove borbe z anarhisti so bile obče znane in njegova vloga v svetovni vojni ga je odela z velikimi častmi, čeprav jih sam ni cenil Bog zna kako visoko. Zdaj je počival. Toda nekaj v njegovem obličju je razodevalo nepokoi in nestrpnost. Pil je svoj osladkani absint z obrazom človeka, ki se dolgočasi, a si ne mara priznati, da se. Mrgoleče življenje mu ni šlo do živega. Ni se menil ne za prodajalce časopisov ne za zrelo damo, ki je tako dostojanstveno ponujala razglednice z Made-leinskega bulvarja. Debel človek z napihnjenimi lici in surovim izrazom v očeh se je počasi primajal po pločniku. Pri Norvežanu je obstal. »Vodnika,« sir? je šepnil, nagnivši se k njemu. »Ne, hvala,« je odklonil Fjeld in dvignil kozarec. »Well,< je nadaljeval neznanec, »tamle pred Tiffanyjevo prodajalno na drugi strani ulice stoji neka dama in vas čaka. Pet frankov mi je dala, da vam povem. Storite, kakor hočete; opravil sem naročilo.« To rekši se je zavrtil, potegnil se za brk in spustil oči po množici, iščoč si pripravnejše žrtve. Izprva se je zdelo, da se Fjeld vobče ne zmeni za poziv. Nato je zdajci vstal kakor človek, ki mu ni več obstanka od puščobe. Plačal je svoj absint in se počasi preril skozi gnečo. Prožna okret-nost, s katero si je delal pot, je kazala, da je vajen vrveža velikih razmer. Pred Tiffanyjem vhodom je stala mlada ženska z bledim, a nenavadno lepim obrazom. Njena rumenkasta polt je pričala, da je prebila delj časa v vročih deželah. Nosila je elegantno sivo prome-nadno obleko. Podrhtevanje njenega lahkega svetlordečega solnč-nika je dokaz* . da sama pri sebi ni tako mirna, kakor bi bil človek sodil po njenih jasnih, izrazitih madonskih očeh. Ko je zagledi: I a Fjelda, se je zdrznila. Njene črne oči so se zasvetile in pohitela mu je naproti. Norvežan je začudeno obstal, ko ga je gibka stvarca brez ceremonij prijela za roke. »Kako me veseli, da vas vidim!« je vzkliknila zasoplo. »Ali ste res vi Nataša?« je prisrčno rekel Fjeld. »In prav tako lepi in prav tako mladi kakor takrat, ko smo v mehikanskih gorah lovili ljudi Emiliana Zapata.« Zdajci pa jo je vznemirjeno pogledal. Ali je Jacques tukaj?« je vprašal tiše. »Baš to je tisto,« je odgovorila in plašno pogledala okoli sebe, kakor da se boji nekakšnih zasledovalcev. »Ni si mogel odreči svidenja z mestom, v katerem se je rodil in kjer je prebil svoja mlada leta. Jacques Delma je pač z dušo in telesom Parižan. Njegovo koprnenje je bilo tolikšno, da sva prišla vzlic nevarnosti. Nekaj časa je šlo vse po sreči, toda zdaj nama je sovražnik za petami. Čeprav si je Delma prenaredil obraz, ga je vendar spoznal eden njegovih starih prijateljev od »Journala«. Zasledoval naju je kakor pravi detektiv. Saj veste, da je policija svoje dni razpisala deset tisoč frankov nagrade za vsak podatek, ki bi mogel spraviti anarhista, morilca in ponarejevalca denarja Jacquesa Delma v njene roke. Od tistih dob je res da minilo nekaj let, a vendar bodo radi plačali obljubljeno vsoto, da se polaste človeka, kakršen je Delma. ln vendar se je čisto izpremenii. Stari Delma je mrtev. Giafteri, lastnik haciende v Mehiki, je zdaj v svoji mali občini velik inož. odkar je zavihral nad Mehiko zvezdni prapor Združenih držav.« »In hči Jozije Saimlerja«« se je nasmehnil Fjeld. »Postala je srečna mati; nič več ne posluša hudobnih misli, ki so ji nekdaj zastrupljale življenje. Jonas Fjeld je dobrotnik Giarie-rijeve rodbine. Naučila sem svojo hčerko, da se ga spominja v večerni molitvi.« Nekaj globokega je zasijalo na obličju mlade žene, ki je stala prejšnje čase v vrstah anarhizma in se je z bombo v roki lotila dveh kronanih glav. Da sta se atentata ponesrečila, ni bilo njena krivda. A zdaj je žena proslulega Jacquesa Delma docela pozabila svojo prošlost. Živela je v sreči trenutka... »Kje je Jacques?< je ganjeno vprašal Fjeld. Baš mu je hotela odgovoriti, ko se je zazdelo, da je planila med množico tolpa tulečih psov. Stahovito rjovenje je prihrumelo iz dalje in se je razlilo po bulvarju Des Italiens. »Kaj bi utegnilo biti?« je prestrašeno vprašala Nataša. »časopisi,« je odgovoril Fjeld. »Kdo ve kakšna velika novica. Ti pariški prodajalci listov imajo sijajne glasove. In bogme ne prizanašajo si.« Mlad prodajalec je pritekel mimo, vihteč v roki še vlažno posebno izdajo. »Strašna nesreča!« je vpil. »Parnik ,The Eagle' izginil brez sledu, deset tisoč ljudi utonilo! Mnogo milijonov potopljenih! Čitajte .La Presse'!« Fjeld se je trpko nasmehnil. Pravkar je še vzdihoval, da se ne zgodi nič novega. In zdaj mu je prigrmela naproti tragedija v svoji najstrašnejši podobi. Pod dojmom te vesti je zamišljeno odšel z Natašo po Avenue de 1' Opera. Najstarejša parketarska tvrdka Ferdo Primožič LJUBLJANA. Trnovski pristan 4 se priporoča za dobavo in polaganje vsakovrstnih par«et, hrastovih in bukovih deščic Popravila in struženje starih podov. Delo solidno. 189 Cene zmerne. muzej jugoslovanskih starin, orožja, denarja, obleke, slik, dokumentov srb.« kraljev, starih knjig, monastirske blagajne, tajne iz turških časov. Ves muzej se poceni proda vsled selitve. Muzej Danila Popoviča, Beograd, Terazije 7. 5827 a i|say .laisigumeiše » auraai. ore :ihihol!Še Reform - steklenice - za Konzerviranje sadja in povitnin v vseh velikostih tei vse druge pri-likline in Zupančevo knjigo: Konzerviranje sad ja n povrtnin ima v zalogi tvrdka Lovro Petovar, Ivanjkovci 151-a Ceniki s" pošl:e;o na zahtevo. steklenice - aparati za vkuhavanje sadja in pripravljanje sadnih sokov so najboljši! ■tSJPf « 0 - } 'v Vse vrste navadnih steklenic za vlaganje sadja in bnmaric --5805 V zalogi pri JULIJ KLEIN. Wolfova ulica 4. eemniiiimiimiaiiuiiuiiiuniNiniR | PREFEKTI. ■ Dijaški dom v Ptuju razpisuje dve mesti prefektov S Prednost imajo prosilci z znanjem francoščine. Prošn;e, m ■ opremljene s curr. vitae, do 18. avgusta na vodsfvs J ■ v o 3 Difašfcesta da-na v ?ta*u. a ■ ■ i. .lUULtiLjUUUUUUlJUUUUUUUUUUUUUUL Knjigoveznica K. T. D. črtalnlca ln tvornica poskvnih knjig LJUBLJANA, Kopitarjeva uL 1/11. priporoča svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti,štrac, journalo-itd. lastnega izdelka Vsiopnlce za razne prireditve, blagajniške bloke Itd. 44 i f V globuki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni, dobri oče, stari oče in brat, gospod ANTON KODER zasebnik v sredo, dne lit m. po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vete, mirno v Gospodu zaspal. Truplo nepozabnega nam pokojnika se prepelje iz Ljubljane v Struge pri Dobrepoljah, kjer se vrši pogreb v petek, dne 13. avgusta 1926 ob 8. zjutraj na tamošnje pokopališče. Ljubljana-Dobrepolje, dne 12. avgusta 1925 5S55 Globoko žalujoči ostali. BIBIIIIII ■ lanu ! Pohištvc » j n a et • elegantno v tormi najfinejše v kvaliteti zmerno v ceni priporoča A. AMANN, Tržič tovarna pohištva. g Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da nam je danes, dne 10. avgusta 1926 ob 3. uri popoldne naš iskreno 1 ubljeni soprog, predragi nepozabni oče, brat in stric, gospod Feliks Deisinger d mnikarski mojster ln posestnik v Kamniku po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere bogu-vdano preminul. Pogreb nepozabnega blagega pokojnika se vrši v četrtek, dne 12. t m. ob 5. url popoldne na pokopališče na Žalah. ' Sv. maše zadušnice se bodo brale v kamniških cerkvah. V Kamniku, dne tO. avgusta 1S26. Ana Deisinger, soproga. Srečko, Stanko, Albert, Ema, Draga, Vera, otroc Fanl de Schlava, Kristina Jankovlč, sestre in vsi ostali sorodniki. 5S53 Poslovodja :-: samostojen z večletno prakso :-: • v v se išče. 5857 V obzir pride samo oni, ki je dalj časa delal v črno - pločevinasti stroki (Schwartzblechware) n. pr. štedilnike, pečnike itd., biti mora obenem vešč tudi ključavničarske stroke, po možnosti samski, in čez 35 let star. — Nudi se stalno nameščenje z dobro plačo. Ponudbe na: Zagreb, poštanski pretinac 116. IMor oglašuje, to napreduje! Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pretužno vest o prerani izgubi našega ljubljenega sina, brata, strica in svaka, gospoda Avgusta Mešič posestnika na Vranskem ki je danes ob pol 12. uri ponoči, v najlepši dobi 33 let Izdihnil svojo blago dušo. Pogreb se bo vršil v sredo 11. t m. ob 4. uri pop. Mir In pokoj njegovi duši! VRANSKO dne 9 avgusta 1926. ŽALUJOČI OSTALI. o8)7 a L. Mikuš ~ LJUBLJANA, Uestni trg 13 izdelovatelj dežnikov Na drobno I Na debelo I Zaloga sprehajalnih palio Stari tožniki s* nanovo oreobiete a. Mi dom v Ptuju internat za učence realne gimnazije In meščanske šole razpolaga še z nekaterimi prostimi mesti. Prospekt in vsa pojasnila glede sprejema v šolo in zavod pošilja brezplačno vodstvo Dijaškega doma v Ptuju. 5^-51 300 vagonov, prvovrstnih, lepih, suhih, posekanih po zimi 1925/26, ima na prodaj "^f in jih dobavlja z novembrom franko vagon Pragersko TOVARNA STROJU, Majšperk, pošta Strnišče. 5S4 i a A t Našega dragega Staneta ni več. — Vsemogočna roka mu je med pl?-nikami in rodtdendronom nepričakovano in hipoma pretrgala nit življenja. Zato naznanjamo o preveliki žalost vsem sorodnikom,prijateljem, sošolcem in znancem, da se pogreb Staneta Bašca abs. III. 1. učiteljišča vrši v četrtek. 12. avgusta ob 4. uri pop. v Preddvoru. Spavaj mirno, ljubljeni Stanko! Preddvor, 11. avgusta 192- Luka ln Franja, starši. Valerija, Briglta, Malka in Kristina, sestre. 585b ! Urejuje Prane Puc. Izdaja za Konzorcij «Jutr»» Adolf Ribnikar. Za Narodne tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Z« inseratni del je odgovoren Alojzij Norak. Vsi » Ljubljani.