Stev. 141
V Tnta, v srado, dM M. lunlla 1914
J^« JlNlill
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ta praznlklfc, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka AsiSkega it 20. L nadstr. — V«l dopisi naj se polil j a jo uredništvu lista. Nefranldrana pisma se na
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadrege z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AsiSkega St 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K
za pc! leta.................
za tri mesece......... •	t O*—-
Za nedeljsko izdajo za celo leto........ 520
za pol leta................. *60

GlasUo poHtKntfl« druitva „Edinosti" za Primorsko
„V edinosti je moči"
Posamezne številke .Edinosti- se prodajajo po 6 vinarje* zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosU ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za-
vodov...............po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5
vsaka nadaljna vrsta............. *
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina is reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652.
Brzojavna porotna.
Premirje. — Prenk Bib Doda napada.
DRAČ 22. (Ob 10 zveč. Kor.) Minula noč in današnji dan sta potekla popolnoma mirno in na videz brez vsakih posebnih dogodljajev. Danes zjutraj so opazili iz Drača proti severovzhodu velikanske stebre in oblake dima. Pozneje je prišlo v mesto poročilo, da gore vasi. katere požiga Prenk Bib Doda na svojem pohodu proti I »raču. Par ur pozneje se je čulo od one strani gromenje topov. Se tekom dopoldneva so prišli v mesto posredovalci vstašev, ki so zahtevali, da naj preneha Prnk Bib Doda z napadanjem, ker je premirje, in da naj ustavi vsaj pogubo-n< sno streljanje s topovi, ki je užgalo in uničilo že toliko vasi. Zastopniki vstašev so bili zavrnjeni. — Premirje je bilo po-da'išano do danes dopoldne.
i >RAČ 23. (Izv.) Parnik »Hercegovina« je c-olul snoči z živežem in municijo na kn-vu za armado Prenka Bib Dode, proti Medovi. Kakor se poroča, so Miriditi te d I napadli in zažgali veliko vas Ismi in tabore sedaj v bližini Preže, 30 km severno -->d 1 »raca. Govori se, da ima Prenk Bib Doda na razpolago 2200 mož. Posrečilo se mu ie podjarmiti že precejšen del vsta-ških naselbin.
Novi boji.
HRAC 22. (Kor.) Kljub sklenjenemu iu d< srede podaljšanemu premirju so napadli tudi vstaši ob 11 ponoči utrdbe Drača. Otvorili so strahovit ogenj s puškami in tc novi, kateremu so odgovarjali tudi branitelji mesta. Boj je trajal dobre pol ure, posledice boja še niso znane.
Poraz vladnih čet-
ijRAČ 22. (Kor. Ob 10 zvečer.) Pri reki Semeni so napadli vstaši vladne albanske čete. Podrobnosti o boiu še niso znane. Boj ie moral biti strahovit. Vladne čete so bile popolnoma poražene. Vstaši so pobili veliko vladnih vojakov in zaplenili veliko pušk in streliva. Med drugim so zaplenili tudi en top in eno mitraljezo. katera so imeie vladne čete. Ta poraz je za vladne čete zelo občuten.
Drač v nevarnosti.
DRAĆ 22. (Kor. Ob 10 zveč.) Snoči se je razglasilo po mestu, da morajo priti vsi prebivalci, ki imajo nože, lopate in puške na utrdbe, da bodo pomagali mesto še bolj utrditi. Major Kroon namerava utrditi tudi oni del mesta, v katerega bi bili vstaši že lahko udrli in potrebiti pred temi utrdbami celo planjavo pred mestom, da se ne bi mogli vstaši skrivati v gozdičevju in grmovju.
Vstaši zavzeli Efbasan.
DRAČ 23. (Kor. Opoldne rad. tel.) Sem je došlo poročilo, da so zavzeli vstaši po kratkem a hudem boju Elbasan. Vladne čete so s častniki vred popolnoma zajete.
Thomson.
DRAČ 22. (Kor.) Včeraj je dospel sem stotnik Thompson, brat padlega vojaškega poveljnika v Draču, polkovnika Thompso-na. da prevzame truplo svojega brata in ga odpelje v domovino.
Nemški mornarji v Draču.
BERLIN 23. (Izv.) »Lokalanzeiger« poroča iz Drača, da je nemški poslanik v Draču zahteval 60 mornarjev za varstvo poslaništva. Poveljnik križarke »Breslau« je prošnji takoj ugodil in izkrcal nemško mornariško četo.
Nenadni vpoklic grških rezervistov.
ATENE 23. (Kor.) Večerni listi poročajo: Mornariško ministrstvo je vpoklicalo zadnje tri letnike grške mornarice. Rezervisti morajo biti že v nedeljo na določenih mestih.
Grško-tardki spor in nakup ameriških vojnih ladij.
WASH1NOTON 23. (Kor.) Grški poslanik je prosil ameriškega predsednika, da naj ne prepreči nameravane prodaje dveh ameriških bojnih ladij Turčiji. Ta nakup ima samo namen, da napravi ravnotežje v Sredozemskem morju, s čemer se ohrani tudi mir. Predsednik VVilson je izjavil, da ga veseli ta odločna grška izjava, ki kaže neustrašenost, obenem pa tudi miroljubnost Grkov. On ni proti prodaji, na vsak način pa bi ne dopustil, da bi si pridobila Turčija ti dve bojni ladji, da bi jih porabila za predstoječo vojno, ki grozi Turčiji in Grški. V tem slučaju obdrži ladje v Ameriki.
Grški begunci na Kiosu. LONDON 23. (Izv.) »Daily Telegraph« poroča iz otoka Kiosa: Včeraj je prispelo semkaj 15.000 grških beguncev. Na otok je dospel tudi grški notranji minister, ki je zaslišal več beguncev. Oblasti so preskrbele begunce z obleko in živežem, ker so bili popolnoma zanemarjeni.
Grški odgovor na turško noto.
ATENE 23. (Izv.) Odgovor grške vlade na zadnjo turško noto je že izgotovljen in bo izročen Porti najbrže že tekom jutr-Šnjega dne. Vesti o neprestanem oboroževanju Turčije napravljajo v Atenah jako neugoden vtisk.
Cesar gre v Ischl.
DUNAJ 23. (Kor.) Cesar se odpelje dne 27. t m. ob 8 zjutraj s posebnim dvornim vlakom na letovišče v Išl. Vlak pride v Išl ob 1 uri 30 min. Predsedstvo hrvatsko - slavonsko - dalmatinskega deželnega zbora pri cesarju.
DUNAJ 23. (Kor.) Cesar je sprejel v Schonbrunnu ob 11 dop. v posebni avdi-jenci predsedstvo hrvatsko - slavonsko -dalmatinskega deželnega zbora in sicer predsednika Bogdana Medakoviča in podpredsednika dr. Petra Magdiča in dr. Ed. Lukiniča. Predsednik Medakovič je izročil cesarju od deželnega zbora sklenjeno adreso.
Imenovanje.
LVOV 23. (Kor.) Za rektorja lvovske tehnične visoke šole je imenovan profesor mehanike dr. M. Gruber.
Ban Skerlecz.
DUNAJ 23. (Kor.) Hrvatski ban baron Skerlecz je odpotoval včeraj iz Dunaja v Zagreb.
Zavrnjena pritožba.
DUNAJ 23. (Kor.) Kasacijski dvor je zavrnil ničnostno pritožbo delavca Jul. Tavčarja, ki je bil obsojen pri deželnem sodišču v Trstu vsled pregreška po § 303 (žalitev zakonsko priznane cerkve) na 10 dni zapora.
K veliki a v :a tiski nesreči pri Fischa-mendu.
FISCHAMEND 23. (Kor.) Danes dopoldne so prepeljali trupla ponesrečencev na osrednje pokopališče na Dunaju. Ponesrečenci so bili spravljeni v 9 kovina-stih krstah, krste so bile obložene in popolnoma pokrite z različnimi venci. Odigravali so se pri pogrebu zelo ginljivi prizori. Pogreba so se udeležili poieg sorodnikov, zastopnikov vojaških in tudi civilnih oblasti ter številne množice tudi ieldmaršallajtnanta Schleyer in Tertai in poveljnik vojaške aviatiške postaje podpolkovnik Uzeiac, častniki in moštvo aviatiške postaje. Pogreba so se tudi udeležili višji dvorni maršal knez Montenuovo in vojaški vikar knez Bjelik in častniki vseh avstrijskih aviatičnih postaj.
Spor med srbsko vlado in Narodno banko.
BELGRAD 23. (Izv.) Med dado in državno Narodno banko, ki ima pa privatno upravo, je prišlo do ostrega spora. Vlada je namreč o priliki pogajanj glede zvišanja kontingenta za bankovce, zahtevala večjo ingerenco na upravo banke, kar pa je banka odločno odklonila in so bila pogajanja takoj prekinjena. Banka je sedaj ustavila privatni eskompt in privatne kredite.
Vojvoda Putnik v avdijenci pri kralju Petru.
BELGRAD 23. (Izv.) Generalissimus vojvoda Putnik, je bil danes poklican h kralju v avdijenco. Avdijenca je trajala nenavadno dolgo in ji pripisujejo radi tega v političnih in vojaških krogih veliko važnost. Kralj je naročil Putniku, naj zastavi ves svoj vpliv, da odvrne častniški zbor od pogubonosnega vtikanja v dnevna politična vprašanja. Opozoril je vojvodo, da ti srbski častniki z vtikanjem v politiko le škodujejo na velikem ugledu, ki so si ga pridobili s svojim patrijotičnim delom na bojiščih. Častniki naj posvečajo pozornost le vojaškim vprašanjem in nalogam. Kakor se zatrjuje, je dal vojvoda Putnik kralju Petru zadovoljiva zagotovila, vsled česar je smatrati spor med civilnimi in vojaškimi oblastmi v Srbiji, sedaj tudi formalno za poravnan.
Bitka med roparji in karabinijerp.
RIM 23. (Izv.) V sardinskem pogorju Nurro je prišlo do pravcate bitke med roparji in karabinijerji. V boju je padlo več roparjev, med njimi tudi njih glasoviti po-giavar Succo in pa dva vojaka. Succo je bil najglasovitejši razbojnik v Sardiniji in so ga oblasti zasledovale že več let zaman.
Poštne defravdacije v Dalmaciji.
ZADER 23. (Izv.) V Stonu pri Zadru je bil danes aretiran poštni upravitelj Karel Vales, ki je osumljen, da je poneveril nad 10.000 K denarja. To je sedaj že četrti slučaj večjih defravdacij na poštnih uradih v Dalmaciji, čemer je kriva skrajno pomanjkljiva organijzacija dalmatinskega poštnega in brzojavnega ravnateljstva.
Delavsko gibanje na Ruskem.
PETROGRAD 23. (Kor.) V Putilovi tovarni je pričelo stavkati čez 3000 delavcev. Obenem z njimi so proglasili stavko tudi delavci tovarne za streliva Louis Vobel in Koppel. Število stavkujočih presega 5000.
Nesreča na Bodenskem jezeru.
BREGENZ 23. (Izv.) Nad Bodenskim jezerom je razsajal snoči močan vihar. Dva ribiška čolna sta se potopila; utonilo je pri tem 7 oseb, več ribičev pa še pogrešajo
Požar v Parizu.
PARIZ 23. (Izv.) Ob 2 ponoči je izbruhnil v predmestju la Villet, kjer so železniška skladišča, silen požar. Zgorele so ogromne zaloge raznega carini podvrže-
nega blaga. Požarnim brambam se je radi viharja, ki je divjal istočasno, posrečilo šele ob zjutraj ogenj toliko omejiti, da so bile izven nevarnosti vsaj sosedne hiše. Skoda znaša nad 2 milijona frankov. Odmev rešil parnik. NEW-YORK 22. (Kor.) Zanimiv slučaj, ki je edini v zgodovini paroplovbe, pripoveduje kapitan angleškega parnika »Isle of Muli«, ki je priplul včeraj iz Lis-bone. Kapitan je povedal, da se ima zahvaliti samo odmevu, da ni trčil njegov parnik v veliko ledeno goro, kar bi imelo za posledico gotov pogin, podoben slučaju Titanica. Dne 16. opolnoči se je približal s svojim parnikom fuudlandskim klečam. Dal je običajen signal z rogom. Signal se je odglasil in kapitan je mislil, da mu odgovarja parnik, ki vozi v smeri proti njemu. Ponovil je signal in zopet je čul takoj odgovor. Ustavil je parnik. Nato je dal znamenja z navadnimi rogovi. Tudi na te klice je odgovarjal dozdevni nasprotni parnik točno in takoj. Vendar so se čuli klici vedno bližje. V kratkem pa se je prepričal kapitan, kaj je na celi stvari. Namesto, da bi zagledal pred sabo, kakor je pričakoval, parnik, se je pokazala pred parnikom velikanska ledena gora. Njegov parnik je k sreči že stal. Odredil je takoj, da se je umaknil nazaj in s tem se je rešil.
Ameriška mirovna pogajanja.
NVAGARA FALLS 23. (Kor.) Vsled pritiska delegatov Zveznih držav, so se izjavili delegati Kuerte, da so pripravljeni udeležiti se posebne konference z zastopniki Carranze v nadi, da se s tem doseže mir v Mehiki.
cama Donadoni in della Raffineria, predlog za razširjenje ulice del Toro med ulicama Chiozza in Farneto in določitev stavbne črte za zemljišče tab. št. 324, Kolonja - mesto. V gornjem predlogu šolskega odseka se je oglasil k besedi svet. Ferluga, omenjajoč spomenice Slovenskega učiteljskega društva, ki je vsebovala razne prošnje. Prvi je ustreženo s sprejetim prvim predlogom, ostale pa priporoča toplo v uvaževanje.
Nato je župan zaključil javno sejo in je sledila tajna, v kateri so se izvršila razna imenovanja. Prihodnja seja s podrobno razpravo o proračunu bo v četrtek zvečer.
Mestni m\ fflm-t
Snočnja seja je bila navadna in ni bila oosvečena proračunski razpravi.
Zupan di. \r ~ i e r i o je otvoril sejo ob 8. uri. Po prečitanju zapisi«, zadnje seje in po priobčilih je prišel v razpravo pr©fi_ log šolskega odseka glede zistemiziranja mest učiteljev in učiteljic za občinske meščanske in ljud^k; šole v mestu in za ljudske šole v okolici.
Pred začetkom razprave pa je zahteval besedo
svet. C h i u s s i, zahtevajoč odgovora na njegovo že stavljeno vprašanje glede uslužbencev v oddelku za desinfekcije v mestni bolnišnici. Je več slučajev tifusa, a rečeni postrežniki svobodno hodijo po mestu. Čas je, da se vsi tisti, ki prihajajo v dotiko s temi bolniki, internirajo.
Potem je vprašal glede oblek, ki služijo pri raztelesenju mrličev, ki so umrli na nalezljivih boleznih.
Zupan je obljubil podroben odgovor v seji prihodnjega četrtka.
Protofizik Constantini je poročal o dogodivših se slučajih tifusa. Ukrenile so se radikalne odredbe. Kako so se okužili, je težko reči. Skrb za preprečenje širjenja bolezni gre mestnim in vladnim zdravstvenim oblastim. Te nosijo tudi odgovornost. Ali absolutna izolacija bolniških uslužbencev je težka. Mestni svet bodi uverjen, da se je storilo vse možno in nadeja se, da se bolezen ne bo širila.
Svet. C h i u s s i ni popolnoma pomirjen, posebno glede postrežnikov. Se boji, da se hoče pretirano štediti. Postrežniki, ki so transportirali nekega bolnika, se niso niti kopali po tem. Prosi odredeb, ki res pomirijo meščanstvo.
Svet. dr. d* O s m o odklanja kakor zdravnik insinuacije predgovornika. Ni govora o epidemiji, ampak so le sporadični slučaji. Uprava bolnišnice je ukre-uila vse, da bo postrežniško osobje opremljeno z vsemi potrebščinami, da je čim bolje zavarovano pred okuženjem in da ne bo raznašalo kali bolezni.
Ravnatelj bolnišnice dr. A s c o 1 i je dajal pojasnila o odredbah po nasvetih zdravnikov. (Prerekanje med govornikom in socijalnimi demokrati.)
Svet. Doff-Sotta je pripovedal slučaj, kako so sprejeli v bolnišnico dva po-strežnika, ne da bi se bili uverili, ali imata cepljene kozice. In v resnici sta potem v bolnišnici obolela na kozah. Ko sta ozdravila, so jima izplačali pripadajočo jima plačo. Pozneje pa so jima jo zopet odtegnili. Mestni svet stori le čin pravičnosti, ako odredi, da se jima dotična svota zopet izplača. Stavlja torej tozadevno nujni predlog. Ko pa je večina odklonila nujnost, je prišlo do burniji prizorov med socijalisti in večino. Socijalisti so kričali: »To je Vaš liberalizem!« in ko je nato svet. L u c a t e 11 i zaklical socijalistom, da govore le radi reklame, je postal vihar še bučnejši in socijalisti so klicali rečenemu svetovalcu: »Vi potrebujete reklame, ker bi brez nje ne mogli živeti!«
Nato je zbornica prešla k dnevnemu redu, to je: v razpravo o gori navedenem predlogu šolskega odseka. Ker se ni nik-do oglasil k besedi, je dal župan ta predlog na glasovanje, ki je bil tudi sprejet. Isto-ako so bili brez debate sprejeti: predlog za razširjenje ulice Ferriera med uli-
Usti z RlMnsKsga močvirja!
Došlo nam je z dežele pismo sledeče vsebine: »Gospoda pri uredništvu »Edinosti«! Usoda Albanije je, oziroma bo odločena s tem, da dobi Avstrija mandat ana-iGgno kakor je bilo za Bosno. Avstrija u-kroti Albance in zasede deželo, kar bo krivo, da pride med Avstrijo in Italijo do spora. Čez nekaj let (2 do 3) je vojna med njima neizogibna. To je mnenje preprostega kmeta iz goriške okolice. Se boste morda smejali, ali vseeno je to živa resnica.« (Sledi podpis.)
Ne, se ne smejemo g. dopisniku. Ze zato ne, ker smatramo za ugoden znak, če se naše ljudstvo po deželi zanima za svetovne dogodke, in razmišlja o njih. V drugo pa je predmet preresen ravno za Avstrijca! Naglašamo: »za Avstrijca« iz razloga, ki nas ie sklonil, da nekoliko reagiramo na mnenje dopisnika, kako naj bi se rešilo albansko vprašanje.
Analogije z Bosno si želi dopisnik, torej — evropskega mandata Avstro - Ogrski zaokupacijo Albanije. — Kar hitro povejmo, da je to najnesrečnejša misel. V pojasnilo naj posnamemo tu nekoliko, kar je napisal v praški »Union« g. Adolf Ver-bik na podlagi tega, kar je gledal na svoje lastne oči. Mudil se je bil namreč dlje časa -v Albaniji in pripoveduje:
Po balkanski vojni so velele vlasti: Albanija bodi svobodna! In sedaj pričakujejo »normalnega razvoja« svoje ustvaritve. Teoretično ne bi bilo mnogo oporekati temu, ali praktično? O tem govore dogodki tam doli. Kaj se briga Skaderčan za to, kar žele prebivalci Tirane? Kdo ovira Malisora, da ne bi ustrelil prebivalca ravnine? Vsak pas albanske zemlje, da, vsaka vas je politična sila za-se in v opoziciji proti vsej ostali deželi! Prebivalstvo Albanije je tolpa oboroženih otrok, ki mrze delo in ki se jih more le z največim pritiskom prisiliti, da kaj izvedejo, ali ustvarijo. Vsakemu prizadevanju v tej smeri je posledica: prevrat na prevrat, strašna zmešnjava v vsej deželi! Že domnevanje velevlasti, da bi mogel kak knez ustvariti iz Albanije državo 20. stoletja, je v najboljem slučaju stvar za predpustno številko kakega lista! Albanija ni nikaka narodno in krajinska enota, je le geografično-poli-tičen pojm!
Tako Verbik — očividec!! In dogodki teh dni ,blamaža velesil s princem Wie-dom, govore le preglasno, da so njegove trditve v polnem soglasju s taktičnimi razmerami in z resničnim položajem. Še sovražnik more privoščati naši državi takov mandat!! Kakor da ni še dovolj na milijonih, ki jih je naša država že — po domače bodi povedano! — neumno vrgla v — albansko morje, a sedaj naj bi si prevzela nalogo, ki bi po eni strani zahtevala novih nedoglednih milijonov, velikanskih žrtev od avstrijskih državljanov, ki se itak že sedaj upogibljejo pod bremeni, ki jih zahteva naša vnanja politika, a bi bila na drugi strani obsojena že a priori v brezvspešnost in ne bi prinesla nobenega druzega sadu, nego neprestano vznemirjanje v notranjem in nevarnost velikih ikomliktov na zunaj. Saj smo celo z Bosno potrebovali tri desetletja po prejemu evropskega mandata, predno je prišlo do aneksije, da-si ni bilo bosansko-hercegov-sko vprašanje niti od daleč tako komplicirano po navskrižju aspiracij raznih vlasti, kakor je albansko. In kraj vsega tega se državno-pravno razmerje Bosne in Hercegovine tudi danes še ne pripoznava z vseh strani kakor definitivno urejeno in dopušča še vedno možnost konfliktov ne le napram vnanjih stranem ampak tudi med obema polovicama monarhije.
Pa denimo tudi, da bi bil mandat za o-kupacijo Albanije po naši državi teoretično neoporečen. Kako pa je z vprašanjem praktične izvedbe, podeljenja evropskega mandata! Kje je tista Evropa, ki bi mogla in hotela podeliti Avstro-Ogrski ta mandat tako določeno in obvezno za vse strani, da bi bila izključena vsaka pozneja nasprotstva?! Oglejmo si sedanjo politično grupacijo v Evropi! Pred vsem imamo tu skupino držav, ki jej pripadata naša monarhija in — Italija: trozvezo! AH ni tu naravnost izključena misel, da bi Italija po vsem tem, kar je tekom dolgih let ziste-matično delala in žrtvovala za italijansko politično in gospodarsko infiltracijo v Albaniji: da bi ta Italija hotela prepustiti teren naši državi?! Ali govorimo konkret-
no: da bi hotela poveriti Avstro-Ogrski mandat za okupacijo — abdicirati v Albaniji?! Saj pravi dopisnik sam, da je vojna med Italijo in Avstrijo neizogibna radi — Albanije! In Berdik pravi: Kar se dogaja tam doli v Albaniji, je neprestana mala vojna med nami in Italijo! Avstrija more računati k večjemu na armado 120.000 katoliških miriditov pod zapoved-ništvom nezanesljivega Prenk Bib Doda. Tej armadi pa more Italija postaviti nasproti 500.000 fanatičnih mohamedanov pod vodstvom Esad paše, ki je sicer skoraj analfabet, ali v zločinstvih in ropanju največi Albanec! Tej armadi gre italijanski poslanik na roko s svetom in denarjem! In italijanski listi kar očitno priznavajo ekspanzijsko politiko in zahtevo Italije, da more tam doli prevladovati italijanski vpliv, da mora Albanija postati — italijanska provincija!
Torej od držav trozveze, od zaveznikov, ne more Avstro - Ogrska po zdravi človeški razsodnosti pričakovati mandata za okupacijo Albanije! Kaj še le od druge skupine držav, ki stoji trozvezi nasproti — od trosporazuma. Pri čemer pa bi bila najusodneja zmota ta, ako bi hoteli prezi-ratibalkanske države, ki so vendar važen komponent skupne balkanske politike. — Razpoloženje v teh državah napram naši monarhiji je vendar znano in je tako, da bi podelitev mandata Avstriji izzvala najhuje komplikacije.
Podelitev mandata za okupacijo utegne biti za navdušenega Avstrijca strašno lepa stvar, ki pa trpi na tej hibi, da je neizvedljiva, ali pa bi bila vsaj spojena z nevarnostmi, ki bi mogle zaključiti katastrofalno za našo monarhijo. Ne ne! Bog nas varuj! Saj smo se itak že s svojimi žrtvami in svojimi milijoni dovolj globoko zarili v to albansko močvirje; saj občutijo avstrijski državljani dovolj krvavo na svoji koži tisto nesrečno albansko politiko, ki je pritegovala Albanijo v svojo interesno sfero s tem, da je tam doli snovala — italijanske šole in povspeševala s tem aspiracije svojega najnevarnejega konkurenta, ter je naravnost delala na to, da nas je Italija vedno prehitevala'.'. Edina želja naša mora biti: ven iz albanskega močvirji! In tiste neštete milijone, ki naj bi jih naša država trosila še nadalje za Albanijo, naj porabi raje doma za kulturno in gospodarsko povztiigo svojih narodov! Ta manuat jej nalagajo lastni narodi, in če ga začne izvajati, jo bodo blagoslavljali in bo to največa zmaga za nje varnost in bodočnost!
Dnevne vesti.
Nemški tabor v Celovcu. Nemški tabor v Celovcu se lahko z vso upravičenostjo imenuje tabor obrekovalcev. Vsi govorniki so naglašali, da sta boj Slovencev za njihove narodne pravice in pa ideja jugoslovanskega edinstva Nemcem in Avstriji sovražna, in govorniki so kar tekmovali med seboj, kdo bo bolj udrihal po Slovencih in jih bolje denuncirah Sprejeta resolucija je bila prvotno sestavljena še veliko ostreje in je zlasti naglašala * polno solidarnost Nemcev in Italijanov v primorski politiki. Kakor se nam poroča iz zanesljivih krogov, se je vršila par dni pred »Volkstagom« na Dunaju konferenca nemških voditeljev, na kateri se je o imenovani točki v resoluciji, razpravljalo še posebej. V debato so posegali razni nemški politiki, ki so v zadnjem času opetovano konferirali z italijanskimi politiki. Po želji Italijanov naj bi prišlo v Čelovcu do pravega bratstva med Italjani in Nemci. Toda imenovana točka v resoluciji je morala izostati. Nemci so bili sicer pripravljeni akceptirati vse italijanske zahteve, naperjene proti Slovencem, izjavili pa so se odločno proti ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu.
O politični situaciji v Italiji piše Gugliel-mo F e r r e r o v milanskem listu » Se-colo« pod naslovom »Velika nevarnost , označujoč zadnji veliki štrajk in nemire kot posledico največjega političnega nezadovoljstva, ki mu je bila priča sedanja generacija. Dogodki v Jakinu niso bili nič drugega, nego izraz splošnega ozlo-voljenja radi sedanjih političnih razmer po vsej Italiji. Enega glavnih razlogov temu pojavu je iskati v oslabljenju državne moči, nastalega vsled libijske vojne, slabega gospodarskega stanja, poslednjih volitev, nepokornosti nižjega uradništva in duševne desorijentacije in nesloge v vladajočih krogih. Situacija v Italiji je tem resnejša, ker jej grozi še nova vojna z Abesinijo in tudi ista Libija ni še niti do polovice osvojena, a albansko vprašanje nerešeno! Treba se je pripraviti na to, da bodo državni izdatki od leta do leta naraščali na stotine milijonov več in to v času, ko vlada v deželi ministrstvo, ki ob vsej vrlini nekaterih svojih članov nima trdne večine. Edini človek, ki ima neomejeno moč v italijanskem parlamentu, občuti potrebo po miru. In tako se more govoriti o stalni vladni krizi v It&liji. Veliki del volilnih okrajev je v rokah milijonarjev, ki so svoje sedeže v parlamentu — kupili, ali pa zavzemljejo ta mesta intri-
Stran II.
»EDINOST« it. 141.
V Trstu, dne 24. junija 1914.
ganti. ali zastopniki krajnih organizacij, ali ljubimci vlade. Vladovina enega samega človeka je povzročila v Italiji to uje globoko politično zmešnjavo. Zistem nar-lanicctarne vlade je postal v Italij' Ore^-smiselna komedija. Vsi poizkusi, da bi se zrušila ta osebna moč. so ostali brezuspešni. ker je zmanjkalo potrebne sloge med ( ran kami. Stranke so odnehale od odbijanju (iiolittijeve diktature. Dokler ni bilo i7redni!i vnanjih dogodkovf in dokler so se ali te ve po davkih držale na isti višini, se jo mogel vzdržati ta sistem, ki je hudo r slabil državno moč. ali v razburkanih in :.lških časih je tak zistem največja nevar-ost. Ako ne nastopi parlament s svojo ločjo, da napravi temu konec, pride do atastrofe.
Saški kralj Friderik Avgust v Carsko-
,2ir selu. Saški kralj Friderik Avgust, ki biva kot gost v Carskojem selu, se je peljal v nedeljo po Nevi v spremstvu svojega spremstva, dodeljenih mu ruskih častnikov, vojnega ministra in poveljnika carjeve jahte »Polarna zvezda« in več drugih dostojanstvenikov, do morja. Tam si je ogledal ruski oklopnici »Sebastopol« in »Fetropaviovsk«. Ob 6.45 se je peljal kralj s svojim spremstvom z dvornimi carjevimi avtomobili v carsko zimsko palačo. Ob S se je udeležil slavnostne večerje pri nemškem poslaniku grofu Paurtalesu. Po večerji se je vrnil kralj zopet v Carskoje selo. Kralj Friderik Avgust saški je podelil šestnajst častnikom in enajstim vojakom svojega ruskega kotorskega polka različna odlikovanja, celokupnemu polku pa je daroval svojo sliko z ruskim in nemškim spominskim nadpisom. Dalje je podelil dvornemu ministru baronu Frederiku hišni red ^Rautenkrone«, ministrskemu predsedniku Goremykinu in nemškemu poslaniku grofu Pourtalesu veliki križec Albertovega reda z zlato zvezdo in s srebrno krono in dvornemu maršalu grofu Benkendorfu veliki križec Albertovega reda z zlato zvezdo. Ruskemu zunanjemu ministru Sazonovu in vojnemu ministru Suhomlinovu pa je podaril kralj krasne umetniške izdelke iz porcelana.
Romunski princ Karel obišče zopet carsko rodbino. Princ Karel, sin romunskega prestolonaslednika Ferdinanda, pride prihodnji mesec zopet na obisk k carski rodbini in sicer v Livadijo, da se še natančnejše izpozna s svojo bodočo zaročenko.
Ćeško-neniška spravna pogajanja. *Hlas Naroda poroča, da bodo volitve za češki deželni zbor razpisane tudi za slučaj, če se razbijejo tudi sedanja spravna pogajanja med Čehi in Nemci.
Proti zlorabe kupčije z zemljišči v novem srbskem ozemlju. Za nakup zemljišč v novopridobljenem ozemlju srbskem se je priglasilo v zadnjem času čez 1000 rodbin in sicer iz stare Srbije in tudi iz inozemstva. Med temi ponudniki so res potrebne in števi/noelane rodbine, ki potrebujejo zemljišča in ki bi ga tudi obdelovale. So pa med ponudniki tudi ljudje, ki si hočeio pridobiti za vredno ceno velika aroudirana zemljišča, toda ne da bi jih s svojimi družinami obdelovali, marveč da bi jih pozneje prodali ali oddali menj premožnim seveda za oderuške cene in obresti. Tega seveda srbska vlada ne trpi. Da prepreči to nameravano oderuštvo, je odredila. da sme kupiti zemljišče v novem ozemlju samo oni, ki ima dovoljenje od poljedelskega ministrstva; ubožnim in potrebnim rodbinam, a kojih oče je neoma-deževan in ki potrebuje grudo za svojo družino pa daje srbska vlada potrebna zemljišča zastonj. Brez zadostila tem pogojem se ne more nihče naseliti odnosno si ne more pridobiti zemljiške lastnine v novem ozemlju niti za drag denar, še manj pa za znižano ceno ali celo zastonj. Po-gubonosna špekulacija z zemljišči je s temi odločbami skoro popolnoma zabranjena.
Skrb za otroke padlih srbskih junakov. V zavetišču Sv. Helene je veliko otrok re-vežev obubožanih sinov in hčera padlih junakov srbskih bojišč. Uprava tega zavetišča ie prosila vojno ministrstvo, da bi se dala tem revežem, ki so brez očetov in kojih matere, kar jih Še živi so večinoma obubožane in reve. stalna invalidna podpora. Voino ministrstvo je tej prošnji ugodilo in že s prvim januvarjem se prične redno plačevanje teh invalidnih podpor.
Mp|le družbo sv. Drila in IMija
DomaČe vesti.
Visoka gosia. S parnikom »San Marco«
je "čeroi zjutraj dospel iz Pule v Trst nad-| vol .i4a Leopold Salvator, ki si je najprej ogledal ladjo »Oesterreich«, ki se pripravka na potovanje na južni tečaj. Opoldne se je nadvojvoda podal v namestni-štveno palačo, a snoči se je z vlakom državne železnice odpeljal v Bolcan. — Dane. z drugim brzovlakom južne železnice, se pripelje v Trst prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand, ki se vkrca na vojno ladjo »Viribus Unitis«, ki je včeraj okoli 1 popoldne priplula v naše pristanišče.
Tržaški mestni občinski svet. V četrtek, 25. t. m., ob 7.30 zvečer XXI. javna seja. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika XX. javne seje. 2. Nadaljevanje podrobne razprave o občinskem proračunu za 1. 1914.
Dodatno k poročilu o včerajšnji seji mestnega občinskega sveta naj natančno priobčimo predlog obč. svet. dr. S1 a-v i k a v stvari gradnje šole pri Sv. Mar. Magdaleni Sp. Predlog se je glasil: »Će se imate zgraditi dve ločeni poslopji, za italijanski in slovenski oddelek, potem se morate zgraditi po identičnem načrtu, v enakem razmerju in istočasno ter se morate na vsak način odpreti istodobno«. — Kakor znano, je bil ta predlog sprejet soglasno.
Renjikolsko vprašanje glede onih podjetij, v katerih se izvršujejo dela na račun države, se sicer rešuje, toda tako počasi, da je kar očividno, kako bi vendar radi obdržali na delu laške državljane, vkljub temu, da je morda prav zaradi njih največja nevarnost za koristi naše države. Tako je zlasti v onih naših ladjedelnicah, kjer se grade naše vojne ladje. Prva je prišla na vrsto ladjedelnica v Tržiču. Tamkaj so že izčistili ladjedelnico, kar je bilo res potrebno. Saj se vendar še spominjamo, kaki »delavcih so gradili prekoalpsko železnico! V Tržiču so v ladjedelnici odpustili, seveda po višjem ukazu, vse renji-kole. Prav enak ukaz je dobil tudi Tržaški tehnični zavod (Stabilirnento tecnico Trie-stino); toda v tej ladjedelnici na podlagi tega ukaza še niso odpustili nobenega re-njikola. Renjikolov je v Tržaškem tehničnem zavodu kakih 20 do 24. Kakor smo izvedeli, je ravnatelj pač poklical k sebi pred daljšim časom renjikole in jim naznanil, da jih bo moral odpustiti; toda odpustil pa dosedaj vendarle še ni nobenega, in še vedno so renjikoli zaposleni v tisti ladjedelnici, kjer se grade avstrijski dreadnoughti! Mislimo, da tu pač ni treba reči ničesar več. Će naša vlada ne zna bolje čuvati koristi države, potem se neha vse!
Dobro so jo prijeli v zaderskem »Narodnem Lktu« nekateri duhovniki sarajevsko »Vrhbosno«, to glasilo fanatičnih frankov-cev, ker je napisala to-le blasfemijo: »Pro-povedniki edinstva Srbov in Hrvatov so vsi brez izjeme sovražniki katoliške vere in po tem sumljivi delavci za našo rešitev in dobrobit«. »Narodni List« pa apostrofira sarajevskega fanatika tako-le: »Torei nesmrtni škof Strossmayer, barski škof O. Simon Milinovič, dubrovski škof Vodopie, mostarski škof Buconič, banjaluški škof Marković, splitski škof Kalogjera, tržaški škof Dobrila, pak djakovski škof Krapac, zagrebški nadškof Bauer, kotorski škof Uccellini, pak po vrsti vsi tisti odlični naši katoliški duhovniki in redovnki, ki so bili v svojem življenju, ali so še danes propo-vedniki edinstva Hrvatov in Srbov: vsi ti so torej brez izjeme sovražniki katoliške vere!! »Vrhbosna« naj se sramuje radi takega članka! — Res, čas bi bil že, da bi izvestni fanatiki med Hrvati in Slovenci prenehali s tem, da vsakega, ki se ne strinja žnjimi v vsaki politični in narodni stvari, proglašajo za sovražnika svete vere. To ni le krivica za osebo obdolženca, ampak tudi nevarno zastrupljanje, je izdajstvo na narodni stvari, je ubijanje narodnih idealov, je odvajanje nerazsodnih ljudi od narodnih ciljev. Narodno edinstvo Hrvatov in Srbov je in mora biti ideal za vsakega Jugoslovana, ako je res — Jugoslovan! Proti temu našemu narodnemu edinstvu delujejo vendar vse sile panger-manizma, ki ima svoje izhodišče v Be-rolinu, v središču — protestantizma. Ubijalci naše narodne sloge so potemtakem pomagači pangermanizma in protestantizma, dveh pojmov torej, ki sta nezdruž-
PODLISTEK.
Rdeči mlin.
Roman. - Spisal Xsvier de Monttpln.
Pavlina, ki je že imela popolnoma urejene lase. je nosila v težkih kitah svojih lepih plavih, ne napudranih laseh divno se lesketajoče in zelo dragocene demante, ki so bili last Tankredove matere; nasprotno pa je bila še oblečena v širok jutranji plašč iz bile volne, ki ga je imela o-koli svojega finega vitkega pasu prepasa-nega z modro svilo.
—	Pavel in Armand, tadva moja Ijub-Čka, sta me nocoj nekoliko dalje zadržala nego ponovadi, — je odgovorila smehljaje; — toda komaj pol ure bo zadostovalo, da dokončam svojo toaleto.
—	Pol ure: to je strašno! — je rekla Matilda z dražestnim kljubovalnim izrazom, zaradi katerega so se njena koradja-sta ustna kazala še dražestnejša. — Deset bo že, preden prideve k markizi de Lan-geve! ... Do tedaj bodo že veliko plesali! . . . Plesali brez mene! Kako me to jezi!
—	Kaj si tako neugnana?
—	Da, to prav rada priznam.
—	Saj vendar hodive že par tednov na plese ... Ali se ti ne zde te vedno enake zabave nekoliko monotone?
—	Ne samo, da se mi ne zde monotone, temveč se jih veselim vsak dam bloje. Ni moja krivda, sestrica da sem taka! Ples ljubim bolj, nego ti morem povedati
. . . Na vseh veselicah bi bila najraje prva, ki prihaja, in zadnja, ki odhaja!
—	Toda ko se omožiš . . . . — je začela zopet Pavlina.
—	Ko se omožim, — jo je prekinila Matilda z nebeškim smehljajem na ustnicah, — bo moj soprog pač moral imeti enak okus, kakor jaz, in bo moral ljubiti, kar ljubim jaz . . . Ko bi ne bilo tako, se bojim, da bi ne izhajala prav dobro drug z drugim. Sicer pa se dva ljubita, pa imata itak samo eno voljo . . . Saj vendar ni treba hoditi po dokaz tako daleč. Ali ne smatra Tankred za svojo največjo nesrečo, če ne more tebi pokoriti v vseh stvareh? Toda jaz brbljam in brbljam tu in te Še bol) zadržujem. Daj, podvizaj ses, ljuba sestra in dokončaj toaleto. Jaz vzamem le še rokavice, pihalko in plesni red in pridem pote v četrt ure.
Markiza je poljubila na čelo tega lepega, nedolžnega otroka in se je vrnila v svojo sobo.
Ijiva z našim jugoslovanskim mišljenjem! Pomagači pangermanizma in protestantizma si upajo druge dolžiti sovraštva proti katoliški veri in nimajo v svojem fanatizmu spoštovanja niti do tistih odličnih katoliških cerkvenih knezov, ki se kažejo slovanske patrijote! Žalosten pojav je ta fanatični strankarski — egoizem!
C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda v Puli, ul. delle Vigne naslednja dela proti pavšalu: 1. Stavbena dela za zgradbo dveh stanovanjskih poslopij za uslužbence s postranskim poslopjem in jamo za smeti. 2. Dela za instalacijo plina in vode ter dobavo in postavitev straniščnih in kopalnih oprav za to novo zgradbo.
—	Ponudniki stavijo lahko svoje ponudbe za obe razpisani deli ali Ie eno od obeh. Podrobni podatki o opremi ponudeb, vlož-nem roku itd. bodo razvidni iz ene prihodnjih številk uradnih časopisov. Predmetna pojasnila dajeta tudi oddelek III. c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu in c. kr. sekcija za vzdrževanje železnice v Puli.
Par nobile fratrum! Našla sta se zopet hinavski, zahrbtni Lah in sirovina Nemec, kakor se vedno najdeta, kedar gre proti nam Slovencem. Bombni atentat laške poulične sodrge na našo sokolsko prireditev ju je zopet združil ta lepa brata in zločinska druga v sovraštvu proti nam Slovencem, in sedaj že lažejo in obrekujejo vsi laški in nemškonacijonalni listi, da smo mi Slovenci sami aranžirali bombni atentat pri Sv. Jakobu, samo da bi mogli potem obdolžiti Lahe tega grozodejstva. Tako je pisal snočnji »Indipendente«, da je vsa stvar zelo »sumljiva«, a graški listi, tako »Tagespost«, kjer se za šifro njenega dopisnika »W« skriva »Piccolov« urednik, in prav tako tudi graški šuftenblat »Tag-blatt«, ki naravnost dolži nas Slovence atentata. Tako piše ta »W« v »Tages-posti«, da smatrajo italijanski krogi atentat za fingiran, češ, da so pred leti Slovenci tudi metali električne žarnice po tleh in potem dolžili Italijane, da so streljali Italijani z revolverji. Lump je našel lumpa, da bi oba skupaj opljuvala nas Slovence! — Da, to je bil fingiran atentat. Fingirani so tisti kosi bombe, ki so leteli preko našega veseličnega prostora in jih je našla potem policija še vroče in smrdeče po raznesilni snovi, fingiran je bil oni kos bombe, ki je v Vetničevi gostilni zadel Jermana in mu posreči raztrgal le rokav - če bi se bil po nesreči Jerman trenutek prej premaknil le za par centimetrov, pa bi ga bil ta »fingiran« kos bombe zadel naravnost v srce — fingirano je bilo ono nasekano železo, ki je frčalo po našern veseličnem prostoru.	Jc /,nf11"
rano1 Vs<» btto Hngirano, ker ni bl!o to' iiko in toliko naših ljudi mrtvih, razmesarjenih, kakor ie hotel oni prokleti laški lopov, ki ie vrgel bombo, in kakor so želeli in hoteli tisti prokleti laški zločinci, ki so ga najeli, da bi uničil toliko in toliko naših življenj! Vse je bilo fingirano, samo zato, ker ni cela kopica naših ljudi padla v svoji krvi mrtva, kakor bi želela rablja »Indipendente« in »Piccolo« ter tisti njuni podli obrekovalci, ki polnijo s svojimi nesramnimi lažmi in obrekovanji graške in druge njih vredne nemškonacijonalne liste.
—	Vedeli smo, da pride tako, in zato se tudi prav nič ne čudimo. Saj bi bili ti lum-pje pisali tudi tedaj, da smo mi Slovenci sami vrgli bombo, če bi bilo tudi par sto naših ljudi mrtvih in ranjenih. Ob taki peklenski zlobi ne moremo reči drugega nego edino to: Pazite, da ne posežete predaleč!! Naše ljudstvo je potrpežljivo, toda preveč napeta struna pa le poči! Za posledice boste odgovorni vi sami!
V poročilu o prvem javnem nastopu «$entjakobskega Sokola« smo pozabili o-meniti sodelovanje podružnice CMD oz. njenih članic in članov pri veselici. Konstatirati moramo sploh, da pri »Sokolu« sodelujejo vsa šentjakobska društva, kar je zelo razveseljiv pojav. Soglasje in edinost članov vseh društev nam je priča, da bo »Sokol« imel v svojem okrilju res vse Slovence pri Sv. Jakobu in bo, oziroma je narodnoobrambno društvo, pri katerem mora biti vse, kar je slovensko in ki deluje tudi za vse, kar mora biti slovensko.
Predavanje g. Zagorskega. V petek zvečer ob 8.15 se prične predavanje znanega predavatelja g. Zagorskega v Slovanski Čitalnici. Te dni je predaval gosp. Zagorski v Kotoru, Dubrovniku in Spljetu. Preden pride v Trst, bo predaval tudi na
V svoji sobi je našla Tankreda, ki je sedel ob kaminu.
—	Sem že par minut tukaj. Hišni ste mi rekli da si šla k Matildi.
—	Zakaj me nisi poiskal tamkaj?
Marki je zmajal z glavo.
—	Govoriti sem hotel s teboj, toda ne v Matildini navzočnosti, — je nadaljeval. — Gre namreč zanjo. Citaj to pismo, ki sem ga prejel pravkar.
Pavlina je vzela pismo, ki ga jej je izročil soprog in je hitro preletela sledeče vrstice:
»Grad Reilly Ie Vicomte, 14. decembra 17 . . — Ljubi marki, ali pravzaprav, dragi moj dečko, kajti moja starost mi dovoljuje,, da Vas imenujem tako. Nameraval sem vas posetiti v Parizu proti koncu tega leta, toda delal sem račun brez putike, ki me je brez usmiljenja privezala na posteljo in me najbrž ne izpusti tako Rmalu.
Hotel sem Vam in gospe markizi predstaviti svojega nečaka, grota Hektorja de Reiui ta Valu oba nafrortti, Oa bi mu bila naklonjena. Ker ga vkljub velikemu svojemu obžalovanju ne morem spremiti v P^-riz, sem mu naroČU, naj Vam izroče tp pismo. Predstavi se Vam torej sam in da ga zato ne sprejmete nič ipanje ljubeznivo, nego če bi ga Vam bU priporočal jaz osebno.
Reki. Pri nas bo predaval g. Zagorski o francoski ženi, kar bo gotovo posebno zanimalo tudi naše ženstvo. Namen g. Zagorskega, čigar prva zasluga je, da se je ustanovila na svetovnoznani pariški univerzi »Sorboni« tudi slovanska stolica, pri teh predavanjih je, da zbere potrebna sredstva za izdanje velikega literarnega dela o vladiki Strossmayerju v francoskem jeziku. Ker je namen tako lep in ker smo tudi mi Slovenci v marsičem dolžni hvale velikemu vladiki, ki je bil tako zelo naklonjen tudi nam Slovencem, upamo, da se naše občinstvo udeleži tega predavanja v številu, ki bo res častno za naš slovenski, jugoslovanski Trst!
Iz Sv. Križa nam pišejo: V nedeljo 14. t. m. je priredila tukajšnja podružnica CMD svoj cvetlični dan. Nabiralci in na-biralke so krožili po vasi in po stanovanjih, kakor spomladanske čebele, ter sprejemali od cenjenih darovateljev darove. — Neki nabiratelj in nabiralka, sta pa prišla v svoji »predrznosti« tako daleč: da sta stopila tudi v župnišče, ko je gospod župnik članice »Marijine družbe« poučeval v k u h a n j u. Ko je gospod župnik zagledal tega predrznega nabiratelja s pušico v roki, se je tako razburil, da je nahrulil nabiratelja z naravnost divjim glasom: »Kaj iščete tukaj, ko poučujem?« Naš nabiratelj je moral oditi praznih rok. Tako torej! Pride že tudi kmalu čas, ko boste tudi vi nabirali za svojo »Stražo«, ali, gospod župnik, zapomnite si dobro, kaj pravi pregovor: kakor se posojuje, tako se vračuje! — Mnogo nas.
Ravnateljstvo Slovenske trgovske šole s pravico javnosti v Trstu (ulica Stadion št. 21, I. nadstr.), naznanja, da se otvori na šoli s prihodnjim šolskim letom tudi I. tečaj dvorazredne dekliške trgovske šole, ako se oglasi vsaj 20 učenk. V slučaju, da se tega števila ne doseže, se uvrste učenke, kakor v tem letu, kot hospi-tantke v deški tečaj. Tozadevne prijave sprejema ravnateljstvo od 1. do 4. julija t. 1. od 9—12 dopoldne, katero da tudi natančna pojasnila glede sprejema. Vpisovanje učencev (dečkov) pa se vrši dne 16. in 17. septembra t. 1. od 9—12 dopoldne in od 3—6 popldne.
Dve javni nasilstvi. 451etni težak Ivan Martini, rodom Tržačan, stanujoč v ulici di Riborgo št. 35, je predvčerajšnjim popoldne iz same zlobnosti nagajal branjev-kam na trgu della Barriera vecchia ter bril norce žnjimi. Ko ga je pa neki redar posvaril in mu velel, naj neha, je Martini ozmerjal reriarja. in inu skušal izdreti sabija. Bil je aretiran.
— Vse drugače je pa napravil 28!etni dninar Mihael Schulz, tudi rodom Tržačan, a stanujoč v Pončani št. 53. Ta je pa šel v krčmo Martina Legovića v ulici deli' Arcata in se tam najprej pošteno najedel in napil, ko pa je prišel k njemu krčmar z računom, je vzel iz žepa nož in žnjim grozil krčmarju, da mu razpara trebuh. Krčmar je pa pozval redarja, ki je Schulza aretiral.
Tatica. Vsled ovadbe gospe Angele Fabbrove, stanujoče v ulici F. Denza št. 4, je bila včeraj zjutraj aretirana služkinja, 181etna Ivanka Babuder, doma iz Lok pri Materiji. Gospa Fabbro je namreč povedala na poiiciji, da je bilo tekom 6 mesecev ukradeno iz raznih omar njej, njenemu soprogu in njeni hčeri za 1500 kron denarja in mnogo obleke in perila. Fabbrova je osumila Babuderjevo zato, ker ima ta poslednja vedno denar, vzlic temu, da jej ni ona, Fabbrova, že pet mesecev plačala mesečne plače (!); poleg tega je pa tudi našla v služkinjini sobici več komadov njej ukradenega perila. Babuderjeva pa najodločneje taji, da bi bila Fabbrovi kaj ukradla: ono perilo jej je darovala njena teta, ki je zadela neko tombolo, a njen ljubimec, neki pomorski kapitan, jej je daroval 400 kron denarja.
Podlo maščevanje ženske. Natakar Ba-zilij Berboron, rojen v Aleksandriji v Egiptu a pristojen v Milan, je po »koruzni-ško« živel z 32 letno Heleno Zadkovičevo in je pred kratkim odšel ž njo na Reko, kjer je bil našel neko službo. Tam se je pa naveličal »koruzniškega« življenja in je zapustil Lenčko ter se vrnil v Trst, kjer ima brata Spiridijona, ki stanuje v hiši št. 414 pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji. — A še predno je Bazilij zapustil svojo »ko-
ruznico«, je prišla v Trst iz Velikih Mun neka Marija, soproga Ivana Dujmoviča, da se tu izuči za babico ter je šla stanovat k Spiridijonu Berboronu. — Ko je pa Zadkovičeva Lenčka to izvedela, je, v svrho maščevanja pisala Ivanu Dujmovi-ću, ki se je nahajal v Ameriki, da se je njegova žena poonegavila s Špiridijonom Berbaronom in da ž njim skupaj živi. Ivan Dujmovič je nato pisal svoji ženi, da pride v Trst in da ubije njo, njenega ljubimca in otroka. V tem se je pa vrnila v Trst tudi Zadkovičeva Lenčka, a prinesla je seboj dobro nabasan revolver, ki ga je kupila na Reki. — Te dni se je pa res vrnil v Irst Ivan Dujmovič, ki se je pripeljal iz Amerike s parnikom »Austro-Amerikane < »Argentina«, a njegova žena Marija, ki le vedela za njegov prihod, ga je šla čakat na obrežje, da mu pove, da je vsa obtož-ba Lenčke Zadkovičeve le navadno obrekovanje. Mej tem je pa Zadkovičeva kupila dolg in nabrušen nož in predsnočnjiin je šla čakat svojega prejšnjega ljubimca Bazilija Beubarona. Ko ga je vendar pričakala, je šla ž njim, kakor na sprehod, a v ulici delle Sette Fontane se je zagnala proti njemu in mu zasadila nož v prsi. K sreči je nož zadel na rebro in se tam zlomil, vsled česar rana, ki jo je Bazilij zadobil, ni nevarna. — Ženska je bila aretirana in ugotovilo se je tudi, da je bila njena ovadba glede Marije Dujmovičeve le podlo obrekovanje.
Umrli so: Prijavljeni dne 21. t. m. na mestnem fizikatu: Tiiller Ada, 26 let, ul. G. Donizetti št. 3; Bobek Karel, 5 let in pol, Vrdela Št. 385; Neubauer Ivan, 2 meseca, Piazza vecchia št. 4; Zornik Bruna, mesec dni, Carbola zgornja št. 42; Eva Viktor, 11 mesecev, ul. Montecchi št. 15; Skerjanc Marij, 10 mesecev, trg Sanserino št. 8; Zopoleto Peter, 37 let, ulč del Salice št. 20; Mahne Marija, 4 leta, Sv. Marij'i Magdalena zgornja št. 2; Mazzilli Marija, 70 let, ul. A. Caccia št. 10. Prijavljeni dne 22. t. m. na mestnem fizikatu: Demarchi Roma, 2o Ite, ul. Concordia št. 27; Pajer Ernanuel, poldrugo leto, Škedenj št. 326; Bonifacio Zorko, 60 let, Sv. Jakob št%7; Sturman Brunon, 2 leti, Rocol št. 48; Čeme Frančiška, 62 let, Rojan št. 794; Ko-čevar Anton, dva dni, Škorklja 399; Žni-deršič Peter, 39 let, ul. R. Marina št. 26. — V mestni bolnišnici dne 1Š. t. m.: Čer-nivani Peter, 5S let; Negodi Andrej, 70 let; Tomažič Josip, 35 let; 2nideršič Viktor, 15 let. — V mestni bolnišnici dne 19. t. m.: D'Orlanda Katarina 70 let; Erber Friderik, 36 let; Stihovič Leopold, 42 let; Bachetti Terezija, 47 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 19. t. m.: Verše Marija, 6 let; dne 20. t. m.: Busetti Ivan 52 let.
Hektor šteje sedaj štiriindvajset let. S svojo lastno častjo sem porok za njegovo. Sirota je že skoraj od svojih otroških let sem in ima sedaj dvestotisoč liver rente. K temu imetju pride še moje, ki ni manjše od njegovega in ki ga bo on sam podedoval po meni, ker mi bog ni dal lastnih o-trok.
Brez dvoma se boste povpraševal, ljubi marki, ko boste čital te stvari, čemu Vam toliko pišem o teh imovinskih razmerah, ki Vas morejo zanimati vendar samo od daleč.
Odgovorim naj Vam torej takoj sam in preidem naravnost k stvari.
Vi imate mlado, dražestno sestro. Ko bi imel moj netjak, grof Hektor de Rieux, neskončno srečo, da bi bil všeč Vam in go-spici d* Herouvillevi, bi ne imel jaz nobene Želje več, na tem svetu in bi rekel s svetopisemskim Simonom: »Nune dimittis!«
Moj nečak nikakor ne pozna vsebine tega pisma in ne ve ničesar o mojih željah in nadah glede na zvezo z Vašo rodbino.
Ako imate starejših načrtov, in še niste vezan na nobeno stran, izkažete iz ljubezni do mene Hektorju čast, da mu odprete svojo hifio, proučite ga in potem razsodite po svoji aepristranski pravičnosti, i ali ga smatrate za vrednega, da bi mogel
Društvene vesli,
Tržaška sokolska župa naznanja bratskim društvom, ki goje naraščaj, da se dobe za nastop določeni čevlji pri postrež-nici Sokola v Trstu, ulica Stadion št. 21, po 80 vin. par.
Telovadno društvo »Sokol« v Trstu.
Seja društvenega vaaiteljskega zbora se bo vršila v četrtek zvečer ob poklevetih v društvenih prostorih. — Načelnik.
Slov. akad. fer. društvo »Balkan« v Trstu. Danes, v sredo, ob 9 zvečer sestanek.
Ženska podružnica CMD. V četrtek. 2r. t. m., bo redna odborova seja ženske po družnice CMD v Trstu. Prosijo se vse odbornice, da se je polnoštevilno udeleže K seji se vljudno vabijo vse cenjene da me in gospodje, ki so sodelovali pri cvetličnih dnevih. Seja se bo vršila ob 7.30 zvečer v CM šoli na Acquedottu št. 20 II. nad.
Svetoivanska ljudska knjižnica. Opozarjajo se vsi Čitatelji, ki imajo doma kako knjigo več, kakor en mesec, naj jo v kratkem vrnejo. Knjižnica je odprta vsako nedeljo od 11.30 do 12.30.
Osrednji odbor »Zveze jugoslovanskih železničarjev« ima jutri, v četrtek, ob 8 zvečer v društveni pisarni izredno sejo. Ker je dnevni red zelo važen, poživljamo tovariše, da se seje polnoštevilno udeleže.
Ustanovni občni zbor podružnice Z. J. Ž. Trst H. V nedeljo, dne 28. junija, se ustanovi podružnica Z. J. Ž. Trst II. (južna železnica). Ustanovni občni zbor se vrši ta dan ob 3.30 popoldne v dvorani »Kon-sumnega društva« v Rojanu. — Tovariši,
misliti na roko gospice Matilde in poizkusiti, da bi si pridobil njeno ljubezen.
Naprosite v mojem imenu gospo marki-zo, da bi me vštela med svoje najvdanej-še in najvnetejše sluge in bodite zagotovljen, da goji napram Vam najprisrčnejša čustva Vaš stari prijatelj
vikont Denstan de Reilly«.
—	No, in . . .? — je vprašala Pavlina, vračajoč pismo svojemu soprogu.
—	Da! — je odgovoril Tankred, — grof de Rieux je bil nocoj pri meni prav tedaj, ko si ti z Matildo in otrokoma odšla iz salona.
—	Kako ti je ugajal mladi mož?
—	Zdel se mi je prav šarmanten. Težko se dobe elegantnejše oblike s tako prikup-ljivim obrazom. Na zunaj se kaže kot pravi plemič iz stare rodbine in najboljše vzgoje. V pogovoru je prav zabaven, dovtipen, vendar pa ni videti ošaben. Videl nisem prav ničesar na njem, kar bi se moglo ali moralo grajati.
—	Skratka, — je rekla markira smeje, — pridobil te je popolnoma zase?
—	Popolnoma sem zanj, prav rad ti priznavam to, in upam, da vtisk, ki ga napravi nate, ne bo nič mani ugoden.
—	Kedaj bom videla grofa de Rieux?
—	Jutri bo obedoval pri nas in predstavim ga tebi in Matildi še nocojšnji večer.
V Trstu, dne 24. junija 1914.
»EDINOST« |t 141.
Stran III.
agitirajte za čim največjo udeležbo. — Pripravljalni odbor.
nerodna delavska organizacija.
Slovenec Dolenc in ltalijanaš Ozioni sta, kakor znano, našega tovariša Prelogarja1 (in tudi Furerja) odpustila brez vzroka iz službe. Nič niso pomagale njiju prošnje in tudi ne prošnje njunih žen: kamenito srce se nikoli ne omehča. Tov. Prelogar je bil dolgo časa brezposeln. Vsled krivice, ki se mu je zgodila in pa dejstva, da je brezposeln in da kot tak ne more preživljati sebe in svoje družine s štirimi nedoraslimi otroki, je v zadnjem času precej upadel in bil razburjen. Dobil je končno službo. toda že drugi dan po nastopu službe je na delu ponesrečil in se nahaja sedaj na smrt bolan v mestni bolnišnici. Da se je zgodila nesreča, je to morda ravno gornjemu dejstvu pripisati. Človek, ki izgubi stalno ekzistenco in trpi v brezposelnosti, postane slab in ni se čuditi, če kot tak pade z voza in si precepi lobanjo, kakor se je to v zgornjem slučaju zgodilo. Ker je usmiljenja vredna žena tovariša Prelogarja s štirimi nedoraslimi otroki potrebna podpore, se obračamo na naše tovariše, da v ta namen kaj darujejo. Kdor le more, naj kaj da. Dolenc in njegov italijansko - nacijonaln i ravnatelj Ozioni pa naj si zapomnita, da svaka sila do vremena!
Sestanek delavcev mestne plinarne se bo vršil danes, v sredo, ob 6.30 zvečer v prostorih podružnice pri Sv. Jakobu.
Skupina delavcev tehničnega zavoda pri Sv. Andreju vabi na sestanek, ki bo jutri ob 8 zvečer v prostorih »Del. kons. društva« pri Sv. Jakobu.
Posredovalnica dela NDO. Iščejo se nemudoma 4 mizarski pomočniki. — Iščejo se tudi zidarji.
Vesti Iz Gorišlig.
Pohod Sokolov ob priliki župnega zle-ta v Št. Andrež je goriško okrajno glavarstvo prepovedalo isti dan. kot ljubljanska policija sokolski zlet. »Iz ozirov na javni mir in red« je prepovedalo glavarstvo pohod Sokolov. Kako neumestna je ta argumentacija smo že zadostno pojasnili. Pripomnili bi le sledeče. Sokol ima postavno priznan kroj. Ker je obenem telovadna organizacija, je nesmiselno, da bi korakali Sokoli posamezno, temveč je edino pravilno, da nastopijo, kadar so v kroju, le v skupini, pohodu. Prepoved sicer ne uniči Sokolov, je pa čisto nepotrebno šikaniranje Slovencev, ki gotovo ne more roditi najboljših uspehov. Ne samo pretirana skrb »za javni red in mir«, temveč tudi skrb za zadovolinost državljanov je koristna.
Slovenski starši! Ob vpisovanju v srednje šole opozarjamo vse slovenske starše, da nihče ne zanemari svoje dolžnosti. Ta ni Slovenec, kdor vpiše svojega otroka v laško ali nemško gimnazijo. Slovenski otrok spada v slovensko šolo! Starši, ki ravnajo nasprotno, greše proti svojemu narodu in proti svojim otrokom, ker le pouk v materinem jeziku privaja do popolnih uspehov. Goricam smo znani po svoji zavednosti, kje je torej sloveiftki oče ali slovenska mati. ki hoče vzeti nam naš dobri sloves! Zato še enkrat: slovenske otroke v slovenske šole!
Vreme pa tako, kakor da bi tudi med vremenskimi mogotci vladala albanska revolucija. Solnce, dež, ploha, toča, vse se vrsti, eno za drugim, ko da bi bili v najbolj hudomušnem aprilu. Včeraj pa se je vreme posebno potrudilo, da si je ohranilo letošnje prvenstvo konfuznosti. Ce pojde še kratek čas tako naprej, potem dobi še sv. Peter nezaupnico!
Porotna obravnava proti nekemu Flai-su. ki je obtožen, da je posilil svojo nedo-letno hčerko, še ni končana. Ker je porodniška klop mešana, je treba vsako reč prevajati, kar je nad vse zamudno. Zaslišanih je bilo cela vrsta prič, ki so izpovedale včasih zelo obtežilno. Obtoženec taji vsako krivdo. Razprava se je nadaljevala včeraj popoldne.
Krmin je rešen. Grozna nevarnost, ki je pretila italijanskemu Krminu. je odstranjena. G. Torosu so ukradli po noči laški nacijonalisti tablo s samoslovenskim napisom. Dejanje je v resnici nad vse junaško in častno, saj je s tem enkrat za vselej rešen Krmin »slovenske invazije«. Radovedni pa smo. če bo v tem slučaju državna oblast tudi tako pridno zasledovala krivce, kakor je svoječasno delala v Ljubljani! — Stavimo eno proti desetim. da se to ne zgodi. — Najlepše je pa sledeče. Dopisnik v ultra katoliški »L' Eco del Litorale« je ves iz sebe od veselja, da je, čeprav s tatvino, odstranjena ta tabla. »Pricipiis obsta«, kaj ne gospodje uredniki lista »Eco«.
Zakaj ne nadaljujete primere, gospodje pri listu »L'Eco«? V uvodniku tega lista se razpravlja rezultat zadnjih volitev v Tridentu, Kopru in Rimu. Največje zadovoljstvo seveda, da so premagani laški liberalci. Ali primera bi bila šele popolna, če bi gospodje upoštevali pri sedanji nerusko-laški zvezi še ono: »Nur nicht in die Ferne schweifen, sieh, das Gute liegt so nah in bi se spomnili tudi Gorice. Tudi tu bi jim bila dana prilika, da bi se veselili nad porazom laškega liberalca in celo laško - klerikalnega župana bi lahko pozdravljali, da niso tako hitro vsega pozabili. Ce bi laška ljudska stranka saj malo resno mislila, da konča krivice v Gorici, o katerih je včasih tako na dolgo in široko klobasarila, bi pač tudi s proporcem zleteli magistratovci s svojih prestolov. Trident — Gorica, ta primera briga Goričane — ne pa Trident in Rim, to bi tudi lahko vedela laška ljudska stranka.
Pevsko In glasbeno društvo v Gorici
priredi po svojem uspelem izletu v Ajdovščini — »voj drugi izlet v Tolmin in sicer na praznik sv. Petra m Pavla. Ob 5 popoldne priredi ob tej priliki v Tolminu v gledališki dvorani velik koncert s tem sporedom: 1- Ant. Lajo-vic: a) Napitnica. b) Vodica čista, c) Bolest-kovač; mešani zbori. 2. M. Hubad: Slovenske narodne pesmi: a) Je pa davi slanca pala, b) Luna sije, c) Bratci, veseli vsi, č) Ljub'ca povej, d) Skrjanček poje; izvaja mešan zbor. 3. O. Dev: Hrepenenje in D. Jenko: Na moru, možka zbora. 4. Jos. Prochazka: Ljubezen, mešan zbor. 5. St. Mokranjac: Srbske narodne pesmi, mešan zbor. — Cene: sedeži po 3, 2 in 1 K, stojišča 60 vinarjev. — Ker je zbor Pevskega in glasbenega društva prvovrsten in ker vlada že sedaj za koncert veliko zanimanje, bo obisk pri koncertu gotovo zelo dober.
Laški trgovci in »Lega Nazionale«. Goriški laški trgovci podpirajo v veliki meri znano potuj če valnico slovenskiia otrok »Lego Nazionale«, kar je razvidno iz izkazov darov za to društvo. Dne 29. t. m. bo na Telovadnem trgu v Gorici veselica za »Lego Nazionale« in laški trgovci po-setijo, kakor vsako leto, tudi letos to prireditev. Sicer vsak narod rad podpira svoje narodne institucije in laškim trgovcem bi mi radi tega tudi ne zamerjali, če posetijo svojo narodno prireditev. A nekaj drugega je še. Vsi Slovenci vemo, kaj po-menja za nas »Lega Nazionale«, ki ni ustanovljena zato, da bi ohranjevala laške otroke svoji narodnosti, ampak — in sicer v prvi vrsti — da potujčuje slovenske otroke in decimira slovenski narod celo v čisto slovenskih krajih. — Vemo pa tudi Slovenci, kakor Lahi, kdo podpira v veliki meri laške trgovce. Iti je treba zlasti v dneh, ko so semnji v Gorici, samo po Gosposki ulici čez Travnik v Raštelj in poslušati govorico ljudstva, ki nepremišljeno stopa v laške trgovine, ki so v omenjenih ulicah oziroma trgih. Celo ob takih dneh in ne le, kadar se hočejo Slovenci skupno zabavati v mestu, se čujejo žaljivi klici »Fora i s' ciavi« iz ust vročekrvnih trgovskih pomočnikov, pa tudi trgovcev samih, kadar ne morejo prodati predragega ali malovrednega blaga Slovencu. Slovenski okoličan pa gre v takih slučajih navadno naravnost v drugo — laško trgovino, kakor brezumna ovca v ogenj. Ko bi narodna društva na deželi in v mestu poučila nezavedno ljudstvo, kaj pomenijo one žaljivke, bi morda vendar kaj pomagalo. Nezavedni oziroma potlej zavedni Slovenci hi se vsaj izogibali tistih, ki jih preganjajo s »f ora« in »Abbasso«, mošnje, katere navadno nosijo pri sebi, pa bi tudi same ne frčale v blagajne laških trgovcev oziroma posredno v ono »Lege Nazionale«. Pripomniti pa je treba, da je v Gorici obilo slovenskih trgovcev, ki prodajajo svoje blago — zlasti v zadnjem času — po zelo nizkih cenah, ki pa ni nič manj vredno, morda celo boljše nego pri Lahih, in izdatno podpirajo slovenske šole in narodna društva v Gorici. In slovenskih trgovcev je celo na izbero; če se zdi komu kdo predrag, naj pa gre k tistemu, ki po njegovem mnenju prodaja boljše in cenejše. Žalibog. da pa večina slovenskih trgovcev in obrtnikov ne ve, da tudi slovenski listi priobčujejo reklamne oglase, ki so trgovcem in obrtnikom v korist in na katere se ljudstvo zelo ozira. — Sv. Ciril in Metod razsvetlita pamet nezavednemu slovenskemu ljudstvu!
Kmetski shod sklicuje »Gospodarska zadruga za Goriško okolico« za nedeljo, 28. t. m., ob 7 in pol zjutraj v Gorici pri Jerasu (na južnem kolodvoru). Dnevni red: Poročilo o trgovini s krompirjem. , Na shod so vabljeni člani in tudi nečlani pridelovalci krompirja za prodajo. Na sho-| du se bo poročalo o letini krompirja v Italiji, na Ogrskem in v Nemčiji, o tamošnjih razmerah in vplivu teli dežel na prodajo našega krompirja. Dalje se bo poročalo o moči in uspehih konkurence. Posebne važnosti in dokaz neupravičenega in za naš pridelek škodljivega postopanja trgovcev, bo sledeče poročilo: »Okrožnica trgovske družbe Bombič & Comp., Gorica«. Poročilo bo povsem stvarno, brez vsake osebne žalitve, tako, da se brez vsake skrbi udeleže nečlani, ki pridelujejo krompir za prodajo. Zadruga bo izplačevala krompir takoj po shodu, 28. t. m., do 3. ure popoldne in 29 t. m. na Sv. Petra dan od 7 zjutraj do 12 opoldne. — Načelništvo.
jahalna steza. Na Vel. Stpl (2239 m) Vdh. — Razgled s Stola po oeli Kranjski in Korote od tod najpreglednejši in najzanimivejši. Veleaanimiv je pot od koče preko Vajna&a po grebenih na Golico.
Dom mm Vršiču (1606 m). Dohod po kolovozni cesti skozi divjeromantično dolino Pišenco vrh sedla med Mojstrovko in Pri-sojnikom z železn. postaje Kranjska gora samo 2%h; planinska promenada. — Pristop na Mojstrovko (2332 m) lahek, l^h, na Prisojnik (2547 m) nekoliko napornejši. Sestop v Trento (izvir Soče) 2h.
Poleg navedenih so otvorjene že tudi večje stavbe SPD, ki se tako po neopisno krasni svoji legi in zelo ugodnih dohodih, kot po izborni hotelski oskrbi in postrežbi še predvsem priporočajo vsem prijateljem narave, izletnikom z rodbinami, društvom itd. Le-ta planinska letovišča z najpopolnejšo oskrbo, vedno svežimi jedili in dobro pijačo, ki so kaj pripravna in ugodna za daljše bivanje, so:
Bistriška koča ob izviru Kamniške Bistrice, iz osrčja Savinjskih alp. Dohod iz Kamnika po cesti kolovozni ali romantično izpeljani, dobronadelani jahalni stezi (velezanimive tesni potoka Bele) ob naravnem mostu »Predaselj« 2^h. Od tod se ti nudijo premnogi izleti in gorske ture. Najzanimivejše so: Kamniško sedlo (Kamniška koča — že oskrbovana — (1921 m), 3V&h, Grintovec (2559 m) 5h, Velika Planina (Koča na V. PI. 1555 m — že o-skrbovana —) 3h.
Aljažev Dom v Vratih (1010 m). Najin-pozantnejša stavba SPD — turist, hotel -tik pod 1000 m visoko znamenito Severno triglavsko steno! Dohod z železn. postaje Dovje-Mojstrana (2*4 h) po dobronadelani cesti mimo prekrasnega slapa Perični-ka in po vsej divjeromantični dolini »Vrata«, ki slovi kot ena izmed najlepših dolin v Alpah; sploh je planinska promenada brez primere in ti ostane vedno v hvaležnem spominu.
Turistovski hotel »Zlatorog« ob Bohinj, jezeru. Najnovejša planinska postojanka SPD ob gorenjem zahodnem koncu Bohinjskega jezera — bisera Julijskih alp! Krasne promenade ob jezeru (kopališče, čolnarna!)! Eno uro od hotela sloviti in tnnogoopevani slap Savice! Dohod z železn. postaje Bohinj. Bistrica peš 2M>h; vozni promet (omnibus trikrat dnevno, tja in nazaj). Zahtevajte brošuro, ki jo je ravnokar izdal Osred. odbor Slov. plan. društva v Ljubljani.
Dijaške izkaznice SPD za leto 1914. — Kakor vsako leto, izda tudi letos Slovenko nlaninsko društvo akademikom, dijakom srednjin,	obrtnih in podobnih šol izkaznice, ki jim dovu\wjoi0 pr0_ sto prenočišče po domovih in kočah S. p. D. Da se olajša na eni strani izdaja, na drugi strani razpečavanje izkaznic, se opozarjajo za bodoče vsi interesenti na sledeče: vsak razred posameznega zavoda naj sestavi seznamek dijakov, ki želč prejeti izkaznice; ta seznamek je predložiti pravočasno tekom šolskega leta, najmanj pa 14 dni pred zaključkom šol z nabranim zneskom (po 40 vinarjev od posameznika) razredniku, da ga predloži referentu v učiteljskem zboru. Ko prejme Osrednji odbor SPD v Ljubljani poslane izkaze, izstavi in odpošlje izkaznice na posamezne zavode, ter je tako vsa stvar rešena na najkrajši in najugodnejši način in so pota, poštnine i. dr. neprilike premnogim posameznikom prihranjene. Na sličen način naj si blagovole akademiki potom svojih akad. društev pravočasno preskrbeti izkaznice. — Kdor bi si iz kateregakoli vzroka ne mogel tem potem preskrbeti izkaznice, naj se zglasi edino le v trgovini Korenčanovi, Stari trg št. 5 v Ljubljani osebno aH pismeno. V zadnjem slučaju je poslati naprej poleg 40 vin. za izkaznico še 10 h za poštnino ter natančen naslov prejemnika, šole in bivališča.
refidrevftM
za v.
iMsta hranilnica In posojilnica v Trsta
■■I 11 ■ v Trstu, Via Torre bianca 21 (v lastni hiši) sprejema hranilne vloge in obrestuje po 47,%,
vloge na dvamesedtto odpoved po 4W ^^^r vloge na Šestmesečno odpoved po d*{e posojila proti poroštva mm zedotteico (menjice so uklm&ne), aH p* p* vkftjobo, oboja proti odplačevanju v poljubno določljivih obrokih na i&lj&o dobo.
U radnje a* reaJt delavnik cd 9. do m. dopoldne tu od 3. do 5. popoldm*.
r

Slovensko planlnsfuo.
Slovensko planinsko društvo javlja pt. svojim članom in drugim ljubiteljem slovanskih planin, da so otvorjene dosedaj že sledeče plan. postojanke:
Kadilnikova koča na Golici (1836 m), dohod a) iz železn. postaje Jesenice čez vas Planino (1000 m — gostilna pri Ko-pišarju — l*4h) ter po nemškem ali slov. potu na vrh 2V2—3h; ali pa b) iz železn. postaje: Podrožčica na Koroškem čez planino Kladje 3V2—4h. — Obadva pota dobra nadelana in markirana. Zelo priporočljiva lahka partija, brez vsake nevarnosti. Krasen razgled posebno na Triglavsko pogorje in Visoke Ture! Prostorna koča z mnogimi posteljami.
Prešernova koča na Stolu. Dohod iz zel. postaje Žirovnica 4h, do Prešernove koče na Mal. Stolu čez Žirovniško planino vodi popolnoma varna, izborno nadelana
Rožne vesii.
Drobne vesti. Parnik severoameriškega Lloyda »Bulo\v« je trčil v neko skalovje in je na prednjem delu težko poškodovan. Parnik je obtičal na Pečinah. Potnike so izkrcali v Weymouth odkoder so jih odpeljali s posebnimi vlaki v Southampon. — Angleški 600 tonski parnik Copsewood je prišel težko poškodovan v Co\ves. Trčil je med vožnjo v parnik »Etruria« Ham-burg-Amerika črte. Tudi parnik Etruria je precej poškovan. — Na ogrski železniški progi Lugos-Maros Illye je skočil s tira osebni vlak. Stroj in 9 voz so skoro popolnoma razbiti. K sreči so bili vozovi prazni. Pri nesreči so bili poškodovani samo štirje uslužbenci. — Ruski vojaški a-viaiik Stojakin je padel pri Garčinu iz višine par sto metrov in se je ubil. — V Londonu so pričeli stavkati kapitani in častniki parobrodne družbe Tyue-Tess-Steam-Ship-Company. Zahtevajo večjo plačo. Pet parnikov družbe, ki bi morali isti dan
USTfiEDNf BANKA ČESltfCH
SPORiTELEN PODRUŽNICA v TUSTU
vfa M Ponterosso S. . . vta Nuova IS.
Vloge na knjižice 431 Vil 01 pn*mlin na tekoti račun J |4"9 |4 I o m nki. Stalne vloge in vloge po tekočem računu ::: po dogovora najugodnejše. :::
VMUE 1 KAVCIJE — MEUAUICL
- II1/! tfap. I« 9.1/;.S. pop.
Advokat
Dr. EOON STARE
vljudno naznanja, da je
»tvoril odvetniško pisarno
v Trstu
lil. Nuova 20, II. (hiša Živnostenske banke)
Telefon 28-88.
♦m V dobroznani mesnici
Valerio Demarchil
Trst, Piazza Barriera vecchia 9, Tel. 26-561
Vse prodaja vedno prvovrstno • ■ goveje, telečje in koštrunovo I ■ • jančje in tudi kokošje meso. t m
OBRT: Kuhanje govejih vamp, zaloga su- H sih in osoljenih črev ter sličnih izdelkov, ^H
Postrelba na dom. - Zmerna cene. I
RESTAVRACIJA
1AURORA
Trst, ul. Carducci 13.
■SUM-
Od danes naprej
Vsak vefer od 1 do polnoči
PRVIKRAT V TRSTU L SLOVANSKI
Prodajainica ur in dragocenosti
G. BUCHER
(n drug Drag. Vekjcta)
Trst sarvsssss cono it. 35.
Bogati izber zlatanipe, srebrn ine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
Kabaretni - mm
UMETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE " ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE :
Dr. J. ČERHAK V. TUSCff ER
ZOBOZĐRAV- MflfUfl KONC. ZOBNI N1K I fU 1 TEHN9K
ULICA CASEUMA, 13 th nad.

priredjuje
Franjo pl. SlatfovK.
Nastop prve slovanske subretke ??? Muzikalni komik na eksotična godala DE FRANZtNI. Umetnik na ameri-kanskem Tubafoniju.
JOHANCA BZ VODIC
nastopi v pravi in čisto pristni obliki.
Za obilen obisk se priporoča
JOSIP DOMINES
Interesantne u veiie jg tuđi za privatnike I
Zaloga i
in (češliega) mm
trst. Via mmn Parim štv. 14. Točna postrežba. - Cene zmerne.
Prodaja na drobno In debelo.
;«ssse
l=li
•o;
o
Veiikassks zaleta pslililse In tcpeccrU
Paolo 6a§twirth, Tr§t
ulica Stadion it, 6 (bita tfeflalBts Me).
ncjaefl usoden vir za nairapouanle bodisi gie& cen kakor tod! kakooostl. Kolosalni izbor. - TefeE. 22-85
Vsled bližnje selitve trvdke
GIACONO MACERATA
Trst, ul. Chiozza it. 7-8
se proda
pohištvo in tapilariii
po nabavnih cenah.
UPORABITE TO PRILIKO I
UPORABITE TO PRILIKO I
ALLA CITTfl Dl LONDRA
Trst, ulica delle Peste iL 5 - IVO KROŠEL - (prel M. Salarini)
Okusna izbira pomladanskih oblek od navadne do najfinejie za gospode in dečke. Velika zaloga blaga za molke obleke, katere izdeluje moderna avtor, lastna krojač niča. Eleganten kroj po nizkih in poštenih cenah. — NB. Se ne izkorišča geslo : Svoji k svojim! — POSTREŽBA. NA DOM!
Stran IV.
»EDINOST« St 141.
V Trstu, dne 24. junija 1914.
odpluti so izostali. — Na Dunau so aretirali lastnika banke Th. I. Plewa Gustava Schoberja. ker je poneveril, kar prizna tudi sam poldrug milijon kron, tujega zaupanega mu denarja. Pasive banke znašajo čez 3 milijone kron. — Pri požarju rudnika Vielle M a riba ye so se rešili, kakor poročajo iz Bruslja vsi rudarji. Rudnik gori še naprej in je že skoro popolnoma uničen. Skoda je ogromna. — Glasom najnovejši poročil znašajo pasiva polomljene 'anke P!ewsa. katere šef in lastnik Gustav ^hober je bil te dni aretiran znašajo pava sedem milijonov, aktiva pa samo en »ilijon kron. — Pri eksploziji v angleškem idniku VVinnipeg se je rešilo samo 75 j Jarjev. 225 rudarjev pogrešajo, do se-ij so potegnili iz rovov 20 trupel. — V udempešti so aretirali tovarnarje za us-je brate Karla. Nikolaja in Sigmunda ohna in njihovo sestro Charlotto iz Lip-Kega, ki so napravili en milijon dolga in pobegnili. — Iz Ogrskega poročajo o silnih nevihtah, ki so povzročile v več mestih in vaseh strahovito škodo. Strela je zanetila nebroj požarov in ubila več oseb, posebno delavcev na polju. Na neki njivi so našli mrtve štiri plivice,katere je prehitela nevihta. Na poti iz Nyieregyhaza so našli mrtvega nekega posestnika ki se je peljal iz bližnjega trga. Ubita sta bila tudi dva konja, vprežena v voz. — V Italiji so se vršili v zadnjem času kot smo poročali velikanski izgredi, ki so se ode-vali pod odejo stavka, kar pa ni bila več stavka, marveč po trditvi laških uradnih listih popolna toda ponesrečena vstaja. V Jakinu, kjer je bilo skoro najhujše so aretirali sedaj glavnega kolovodjo nekega Malatesto, ki je priznal, da je član anarhistične družbe, ki stremi za popolnim preobratom v Italiji. — Iz St. Loisa poročajo: Parnik »Majestic«, ki je pripeljal sem 1000 izletnikov iz Altona v Illinoisu je trčil na povratku v stolp tukajšnjega vodovoda. Parnik se je potopil, izmed 70 mož posadke se jih je rešilo komaj 20. — Iz Bata vi je poročajo o strašni nevihti, ki je u-ničila cele dele ozemlja. Narasli so potoki in reke in preplavili cele pokrajine. Več oseb je utonilo. — V Coedpoethu pri \Vreshamu na Angleškem so požgale su-rražetke kolodvor. Pogorelo je več stavb in več železniških garnitur. Železničarji so se vsi rešili.
Med najboljše urejene tiskarne za list
se mora prištevati tiskarno »Leipziger Neueste Nachrichteru v Lipskem. Ima 24 stavnih strojev, med njimi 14 z dvojnim in 2 s trojnim magazinom. Ves tekst lista in vsi mali oglasi, poleg tega pa precejšnja množina večjih oglasov se stavi na stroje. To je obsegalo v letu 1913 okrog 6700 strani teksta, 7800 strani oglasov z 650.000 oglasi, med katerimi je bilo nekako 560.CHM) malih oglasov. Tiskarna ima za izdelovanje tega lista šest rotacijskih strojev za 32 strani, en stroj za 64 strani in en stroj za 96 strani. S temi rotacijskimi stroji se tiska naenkrat 352 strani. Toda to še ne zadostuje. Letos postavijo v tiskarno še tri stroje po 96 strani. Za prevoz teh treh ogromnih strojev je potrebno 18 železniških voz po približno 4200 stotov. Dva izmed teh strojev sta sedaj razstavljena na »Bugri«, mednarodni tiskarski razstavi v Lipskem, >seni ju postavijo v tiskarno; tretji stroj pa postavljajo tam sedaj. Ti stroji bodo porabljali potem v eni uri nekako 400 stotov papirja. Sedij porabljajo za ta list tiskovnega papirja: na leto 570 milijonov pol s štirimi stranmi, kar znaša okrog 2 in pol milijona kilogramov. Za prevoz tega papirja je treba 950 železniških voz. Ako napravimo primero z ekvatorjem naše zemlje, dobimo, da bi ga s tem papirjem več nego triinpolkrat lahko ovili. S papirjem, ki se ga porablja v dveh in pol letih, bi lahko napravili zvezo z luno. — V tej tiskarni se porablja za list vsak dan 11 stotov barve. — List ima 147.000 odjemalcev in 22 urednikov.
Porotno sodišče.
Od k v ar tanja eden v grob, drugi v ječo.
Včeraj je sedel na zatožni klopi pred porotniki 241etni kamnosek Marij Luke-žič, doma iz Trsta, ki je bil obtožen zločina ubojstva, izvršenega dne 16. maj-nika t. 1. v Skednju na osebi Justa Ger-Janca.
Dne 16. majnika t. L zvečer sta Marij Lukežič in Just Gerlanc kvartala v krčmi Ivana Petarona v Skednju. Pri kvartanju je pa prišlo med njima do prerekanja, ker baje ni Just Gerlanc pošteno igral. To je bilo okoli poldesetih zvečer. Nato sta šla oba v točilnico vina Roberta Ri-guttija v Skednju in tam sedla vsak k svoji mizi. Ob 10 sta pa šla iz tega prostora, in sicer prej Gerlanc in za njim Lukežič. Na cesti se je pa zopet vnel med njima prejšnji prepir radi igre, in to pot še hujše, nego prvič. Lukežič in Gerlanc sta se tudi parkat udarila s pestmi. Nato je pa prišel obtoženčev brat Ivan Lukežič. ki se je vmeša! in tudi parkrat udaril Gerlanca in mu celo zalučal kamen. Med tem je pa Marij Lukežič stopil nazaj v točilnico vina in se tam oborožil z nožem ter se vrnil proti Gerlancu. Ta je pa nato pobegnil, a Marij Lukežič je skočil za njim in ga zabodel z nožem v hrbet in inu zadal tako rano. da mu je presekal rebro in mu ranil leva pljuča. Vsled te rane je Gerlanc dne 25. majnika t. I. v bolnišnici umrl.
Tako opisuje dogodek obtožnica. Razpravi je predsedoval višjesodni svetnik dr. Andrich, a votanta sta bila deželnosodni svetnik baron Farfoglia in sodnik dr. Rocco. Državno pravdništvo je zastopal dr. Marinaz, obtoženca je bra-uil dr. Robba.
Porotno klo(i o tvorili gg.; Petnč Jo-fip, Amad^i Ognibene. Amoroso Aleksan-
der, Smrdel Ivan, Kovačič Alojzij, Loze j I Josip, Godnik Ivan, Ivanišević Matej, Ral-1 ca Josip, Calligaris Viljem, Petrič Fran, Ruzzier Jernej, a nadomestni porotnik ie bil g. Rizzi Artur.
Ko je bila prečitana obtožnica, je predsednik zaslišal obtoženca, ki je takoj priznal krivdo, a je rekel, da je zabodel Gerlanca le zato, da se mu ubrani. Ko sta se on in njegov brat Ivan pretepala z Gerlancem, je ta začel groziti, da uporabi nož. »Nato sem Sel nazaj v krčmo in sem vzel nož, da se morem uspešno braniti. Ko sem priSel ven, sta se bila Gerlanc in moj brat ravno spustila. Ker je bila prišla nato tudi moja zaročenka, je Gerlanc udaril njo po zobeh in se nato zopet spravil nad mojega brata in ker sem jaz skušal rešiti brata, je udaril tudi mene. Sele tedaj sem ga sunil z nožem!« Trdil je, da ni res, da je Gerlanca sunil z nožem zavratno v hrbet, ko je Gerlanc že bežal, temveč da ga je sunil stoje pred njim.
Predsednik je nato zaslišal pričo Ivana Petarosa, ki je povedal, kako je v njegovi krčmi nastal prepir med Gerlancem in obtožencem pri kvartanju. Po njegovem mnenju je zakrivil prepir Gerlanc.
Priča Marija Lukežič, ki je obtožen čeva sestra, je videla, kako sta se Gerlanc in njen brat prepirala in potem pretepala. Slišala je, da je Gerlanc rekel: »Kar sem sklenil storiti, to bom tudi nocoj storil!« Videla je, ko je njen brat Ivan padel in ga je Gerlanc nabijal in tudi ko je Gerlanc udaril obtoženčevo zaročenko. A ni videla, kdaj je oboženec ranil z nožem Gerlanca.
Priča JosipinaHrvatič je ona oboženčeva zaročenka, o kateri je govora. Priča je živela z obtožencem v divjem zakonu ter ima ž njim otroka. Povedala je, da jo je Gerlanc udaril po obrazu s tako silo, da se jej je pocedila kri iz nosa in iz ust. Slišala je, ko je obtoženčev brat Ivan vpil: »Marij, pomagaj!« kakor to trdi tudi obtoženec. Ni videla noža.
Priča Robert Rigutti, lastnik one točilnice, pred katero se je zvršil poboj, je slišal, da je Gerlanc grozil obtožencu še prej v njegovem lokalu. Videl je, ko je Gerlanc udaril s pestjo po obrazu Hr-vatičevo. Ni videl, kdaj je obtoženec ranil Gerlanca. Nož, s katerim je obtoženec ranil Gerlanca, je njegov.
Priča Ivan Lukežič, obtoženčev brat, ni bil zaprisežen. Povedal je pa, kakor obtoženec.
Priča Nazarij Eller je videl ves pretep. Povedal je, da je videl na svoje lastne oči, ko je Gerlanc pobegnil. Nato je skočil obtoženec za njim in ga sunil z nožem v hrbet.
Priči Ivan in Ernest Gerlanc sta prvi oče, drugi pa brat pokojnega. Povedala sta, kako sta ob 11 in pol zvečer našla pokojnega Justa na nekem travniku blizu njih hiše. Oba sta zanikala, da bi bil imel pokojnik pri sebi nož. Oče je zahteval, da mu obtoženec povrne pogrebne stroške.
Priča A 1 o j z i j L j u b i ć je policijski agent, ki je aretiral obtoženca. Ta mu je takoj priznal, da je Gerlanca ranil, in sicer mu je rekel, da ga je z žepnim no-žičem.
Priča Mihael M i h e 1 č i č je bil oni večer skupaj z Ivanom Lukežičem. Slišal je prepir, a pretepa ni videl.
Nato je predsednik prečital razne spise, med temi tudi informacije policije o obtožencu, ki so pa jako slabe.
Sodišče je porotnikom stavilo štiri vprašanja, in sicer eno glavno, da li je obtoženec kriv zločina ubojstva, dve dopolnilni in sicer eno, da li je zvršil ubojstvo v si-iobranu, ne da bi prekoračil meje upravičenega silobrana, in drugo, če je morda prekoračil meje vsled strahu ali prepla-šenosti, ter eno eventualno, če je kriv le pregieška proti varnosti življenja v smislu § 335 kaz. zak.
Potem ko sta govorila državni pravd-nik in branitelj, ter je predsednik reasumi-ral razpravo, so se porotniki umeknili v svojo posvetovalnico, odkoder so se vrnili v dvorano tri četrt ure pozneje. Na stavljena jim vprašanja so pa odgovorili: na glavno vprašanje z 11 »da« in 1 «ne«, na prvo dopolnilno zli »ne«, dočim se je eden vzdržal glasovanja, a na drugo dopolnilno z 9 »ne« in 2^ »da«, dočim se je eden vzdržal glasovanja. Eventuelno vprašanje je nato odpadlo, ker je bil na ta način potrjen zločin ubojstva, a zanikan silobran.
Sodišče je na podlagi tega pravoreka obsodilo Marija Lukežiča na 3 leta težke
ječe._._
Trgovina in gospodarstvo.
Zadružna zveza v Celju je imela dne 18. t. m. ob zelo veliki udeležbi v Celju svoj občni zbor. Iz predloženega poročila posnemamo sledeče:
Zadružna Zveza v Celju je v letu 1913 končala trideseto leto svojega delovanja med Slovenci in primorskimi Hrvati. Nje zasluge za razvoj slovenskega zadružništva v prejšnjih desetletjih so znane. V zadnji dobi, v dobi splošne gospodarske krize, je tudi ta organizacija trpela; neumornemu delu Zvezinega vodstva pa gre zasluga, da so se v organizacijo povrnile zopet redne razmere in da je Zveza danes na znotraj trdnejša, nego je bila kedaj poprej. Glede Šoštanja in Glavne posojilnice, teh najhujših ran iz zadnjih let, je Zveza popolnoma krita in ji ne preti iz tega no-
bena kriza več. Računski zaključek za leto 1913 izkazuje bilančno stanje 1,532.800.40 K, čisti dobiček 3.961 K, rezerve koncem poslovnega leta 72.012.15 K, deleži 93.200 K. V dobi najhujše krize je Zveza rabila visoke bančne kredite. Stanje istih je bilo koncem leta 1910 623.401.70 K, koncem 1912 334.000 K, koncem 1913 pa 80.000 K, iz česar sledi, da je Zveza izvršila v zadnjih letih tudi glede odplačevanja izposojil veliko razbremenilno delo. Blagovni oddelek se je pečal s skupnim naročevanjem umetnih gnojil in poljedelskih strojev ter skupno prodajo sena za vojaške dobave v Pragi. Denarni promet znaša v tem oddelku 75.872.34 K proti 30.340.22 K v letu 1912, dobiček pa 691.51 K. Blagovni oddelek se peča le s posredovanjem na račun članov. Je star še le dve leti in stori Zveza za izpopolnitev s potrebno previdnostjo vse, kar zahteva v tem oziru koristi članstva. Tudi v minolem letu je Zveza posvečala revizijskemu delu največjo pozornost. Redne revizije so se izvršile v 72 zadrugah ter se je porabilo za to 256 dni. Razen tega pa se je porabilo za to 256 100 izrednih revizij in kratkih nenadnih obiskov v posameznih zadrugah. Zvezini funkcijonarji in uradniki so v minolem letu obiskali skoraj vse članice ter se je vsaka prilika porabila v to, da so se z zadrugarji v posameznih zadrugah vršila posvetovanja o zboljšanju in poglobitvi zadružnega poslovanja. Kakor vsa prejšnja leta, je tudi lani Zveza storila za pouk izredno mnogo. Vršila so se tri velika okrožna zborovanja : prvo v Gorici za Goriško, kjer je bilo udeležencev 55, drugo v Mariboru s 30 udeleženci in tretje v Celju s 120 udeleženci. V teh velikih okrožnih zborovanjih se je razpravljalo o naukih krize s posebnim ozirom na zadružno delo, o sedanjem stanju kmetijskega zadružništva, o revizorjevih izkušnjah, o izpopolnitvi Zvezine denarne centrale, o zadružnem nakupovanju in zadružnem prodajanju kmetijskih potrebščin in kmetijskih pridelkov ter o drugih važnih zadružnih vprašanjih. Razentega se je vsega vršilo po zadrugah 41 manjših zadružnih poučnih sestankov. Izdala se je v minolem letu tudi knjižica, ki po poljudno razpravlja o važnosti posojilnic in sicer pod naslovom »Slovenci čuvajmo svoje posojilnice«. Te knjižice se je izdalo v 10 tisoč izvodih te je že vsa razpečana. Končno je za pouk skrbelo tudi Zvezino glasilo »Zadruga«. Kar se specijelno tiče organi-zatoričnega delovanja, snovanja novih zadrug, se Zveza v minolem letu še ni pečala s tem, kakor je bilo že omenjeno, pač pa je v obstoječih zadrugah pripravljala tla za skupno naročanje in prodajanje kmetijskih pridelkov. V koli^^ pokaže potreba	"J* samostojnih za-drutr Diagovm promet, se to delo izvrši
letos in v bodoče.
V	načelstvo so bili izvoljeni: dr. A. Božič, Celje, predsednik, dr. V. Kukovec, Celje, I. podpredsednik, Jos. Ulčakar, Trst, II. podpred., A. Mirnik, Celje, dr. E. Kalan, Celje, Josip Berk, Celje, Franjo Roblek, Žalec, L. Plavšak, St. Jur ob Taboru, dr. M. Gorišek St. Lenart v SI. gor., A. Gnus, Dol, Fr. Punčuh, Slap, posl. Fr. Miklavič, Kobarid, dr. K- Janežič, Volosko, M. Ver-bič, Sodražica, dr. R. Pipuš, Maribor, udje načelstva.
V	nadzorstvo so bili izvoljeni sledeči: J. Smertnik, Celje, predsednik, Fran Pirk-majer, Fram, podpredsednik, Feliks Robič, Lembah, Fr. Toplak, Ptuj, K. Schwentner, Vransko, Fr. Piki, Žalec. dr. Lj. Stiker, Brežice, M. Goričar, Mozirje, Fr. Kocbek, Gornjigrad, M. Turk, Borovlje, udje nadzorstva.	_
BORZNO POROČILO.
dne 23. junija 1914.
Efektna borza.
Dunaj, i pop. Avstrijska renta papir 80.65 avstrijska srebrna renta a0.70 avstrijska kronska renta 81.30 ogrska kronska renta 79 75, kre-ditke 601—, Anglobanka- 327.—, Union 571.-, Liinderbank 480.5'J. Bankverein 505.50 drž. žel. 088 50. Lombardi 85 25. alpinke 796.'0, turške srečke 214.—, Napoleoni 19 19, marke papir 117.83 London kratko 24.15. Pariz 96.91. Mirno.
Dunaj, 3.15 pop. Avstr. rent* papir 30 45, kre-ditke 600.25, Lloyd 565.—, drž. žel. 688.50, Lo * -b»rdi 85.50, alpinke 797.25, turške srečke 214—. cheques Pariz 95.9 ». Mlačno.
Trst, (urad.) Francija 95l»0-96. —, Nemčija 117.60 -118.1<\It. 95 40-95.70, London 24.10-24.18, 20 frankov 19.18-19.20, 20 mark 23.48 - 23.54, so-vereign 24.07-24.13. nemški papir 117.60 -118. i 0, italijanski papir 95 50 - 95.70, avstr. zlata renta 100.20 1' i avstrijska kronska renta 81.2 -81.60, ogrska zlata renta 96.40 - 96 80, ogrska kronska renta 79/ 0 SO.—, turške srečke 213- 216 — diskont za menice do 3 mesecev 3% - 474°/„ nad 3 mesece 4l/4 - 4*/*0'«-
Blagovna borza.
Budimpešta, 28. junija P š e n i c a za april 12.81, m.^j —.—, okt. 12.72, r ž za april 12.84. okt.
986; okt. 9.23; oves za april--. oktober 7.65
koruza za maj 7 28 juli 7.44 avg. 7.59 Ponudbe pšenice prednje, povpraševanje slabo. Tendenca mirna. Prodaja malenkostna.
Trst, 23. junija Kava. Santos gooJ. average
za. m:«j —.---.—, za juli —.— 56.aU, september
57--53. — , december 58 25 - 58.75, marec 59.--
59.25. Tendenca mirna. Good Rio za juli —.--
—.—, juli —.---.—, september —.---.—, december —.---.—, maj —.--57.—.
Sladkor. Centrifug, takoj 277*-28.— jani avgust 27V4 - 28 /. novem.-marec - 28 25 - 29
melis takoj 29--291/., juni-avgust 29V. 29.»^
oov.-mar. 29.75 - 29% concasse takoj 29»/,- 29', kocke 30 V a-31% kristal takoj 28'/4 28'/, juni-avgust 28%, okt-dec. 25% - Stalno.
|ss MAU OGLAŠTi:
III I	se računajo po 4 sto t- besedo-	I II I
-JJ-I	Mastno ti-kaoe beaede se raču-
pin	nago enkrat več. — Najmanjša	■ i* -i
* " 1	: pristojbina znaša 40 stotin k. :	L II I
UMI, velik sadni vrt, velik zeljnjak, njiva, vi-niMI, nogrmd, potre► no poslopje se zaradi bolezni takoj proda. Južno Štajersko v Savinski dolini nekoliko od Cel i a Ponudbe pod „Hiša", Pošta sv. Pavel pri Preholdu.___
M 111*1 lili stavbni polir, zmožen več jezikov in niiriJIV popolnoma san-ostojen delavec na stavbi kakor pisarni, trezen in energičen, ter je zmožen podjetnika nadomestovati, išče službe pod primernimi j ogoji. Gre tudi v druge države. Ponudbe se pros.jo pod „Delovodja" št 697 na Ins. oddelek Edinosti.	__697
Mlflrfftfltf s štirimi realkami želi dobiti službe niUuEnit v Trstu, v pisarni. Naslov pove Ins. odd. Edinosti pod št. 676.__676
llMlIll se prodajalna porcelane in stekla za K rillUll 300. Naslov pri Ins. odd. Edinosti pod „Izredna prilika" št 672.____672
ISflltfilrV kmetovalec (z družino) bi prevzel v UUrUlU najem kmetijo ali pa kako službo — Ponudbe pod ^Gorica* št 675 na Inseratni oddelek Edinost	__675
Altffll se takoj meblirana soba z dvema poste-UQQU yama na željo tudi hrana. Ulica Com-merciale 9. pritličje."	SOO
AffflfV 86 takoj soba in sobica meblirane s hrano. UQQU Ulica Boschetto št 40, vr. 2.	90C
Kuharica-Ma ^TS^r^
Delala bi za stanovanje in hrano. Naslov pove Ins. odd. Edinosti pod št 679.	673
15AfiMlitij*MM ki govori slovensko, italijansko in UOMlMICUr nemško (z kavcijo K 1000, ki je položiti ri pivovarni) se išče za gostilno buff-1. Acquedotto 9, Kremser.	680
Knilfl nnflnnlo 6 stanovanj, drugo staro 2 nUVU pUllUVJC stanovanji, se proda za saldo ceno K 15 OoO ali pa bi se zamenjale s posestvom v Furlaniji, Istri ali okolici.	681
CtnnAlIflflffl 3 pobe' kuhinja z vodo, vrt se jlUllUVIIlIJtS odda v najem, pripravno za leto višče. Gostilna Balkan nad Sv. Ivanom.	6s2
UmmIm Kaitna, babica, Trst ulica Torre Bianca liana 14, l nad. se priporoča.	682
Vrtftitfflift z 40—50 tisoč K se išče za že 2( HUPUUllSl let obstoječo trgovino (Eksporti Zagotovljen čisti dobiček letno 10.000 K. Pojasnila poStni predal 559, glavna pošta.	684
Mlrlrfflfltlf z pr°dajo zelenjave, piva in vina nidlvarna se zaradi odpotovanja po ugodni ceni takoj proda. Naslov pove Ins. oddelek Ed pod št 677.__671
ISČCin	^ranC Dolenc, mizar na Opčinah
Dlia sobi in kuhinja se oddajo pri moiju, tukaj UVK za sezijo. Ponudbe pod „Dvorec št. 671' na Ins. odd. Edinosti.	671
NAZNANILO.
Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, d« sem odprl popolnoma novo pekarno ^ ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež Najfinejše vrsti moke. Prepečene!, slaščice, mrzle pijače, kakor tuel vino in likerji UljuHno s* priporoča AlOJZlf G ulj, prej na trgu Caserma.)
i s¥AN: jommmmi
T2ST, ULICA GIUBJA 32, TRST
j 8	Prodajalna : ieiezntne in	9
|	predmetov za domaSo ra-	|
I	bo. Obrtni in poljski pred-	|b
j i	meti po smernih cenah. ::	19
Avtemobil - Oniversal
FORD 16-20 HP
Novi modeli 1913
Pomnoženo proizvajanje. Znižanje cen.
+—5 sedežev K 4300 ; 2 sedeža K 4300 Laudale s 6 sedežev 6300. - Popolna oprava Capote s stranskimi zavesami, steklo, pet tvetilk, generator za acet lenski plin, rog, kilometerski števnik, hitromer. Cene veljajo za voze prosto voznine in eolnine v Trstu.
ANTON SKERL
sodnijski izvedenec
Trst, Piazza Carlo Goldoni. Teleion 1734. Garage: Via dei Bacchi 18. Telefon 2247.
2oieMizHiamMi§fii
urejen po vseh higijeničnih predpisih
Trst, 0. Caserma 17. Tel. 27-42
Specijelen zavod za amerikansko ozobje „Brighte WorksM. Postavljanje (brez bolečin) trdnih umetnih zobov brez kavčuku zdravljenje zobov in ust brez vsake bolečine. Vsa tehnična dela se izvršujejo pod osebnim nadzorstvom j zobotehnika Hermana ScfcuiSze, | ki slovi v Trstu že 20 let. Zmerne cene. ! Sprejema od 9-12 in ©d 3-S, j
F^Malis
tylaana knjal na duujskm tfasa moda za piliij«—ji, z dnvljnjn sSjcavst. oso. Trst, ulica Tor San Mero 4.
Podružnice i v Nabreiini. .............
Krojatnice in velike zaloge sukne. - Obleke po meri. Solidna In vzorna izvrSi-
ftatf na imunih muh.
Odhajanje In prihajanje vlakov;
od 1. majnika naprej.
C. kr. drlavna Seleznlca.
V Pulj (zveza x Rovinjem) in naza]: Odhod iz Trsu: 5-00 (B) — »10 - *-42 — 8-24 (B). Prihod v Trst: »37 — 3J7 — 7j»	(BF
V Poreč in nazaj:	Do Buj nazaj:
Odhod : 5 50 — 2*40.	Odhod : 9-15 — 7-50.
Prihod: 12-40 — iHfc.	Prihod : 825 — V32.
Do (ali iz) Gorice (zveza z Ajdovščino): Odhod : 5-40 — 744.	Prihod: 7*25 — 10-10 (Iz Jesenic)
Na Dunaj (in nazaj): Odhod iz Trsta: 7*35» — 8'4I (B)** — 9U5** — 3-56 — 4-42«
5-30 f (E) — 8*34* (B) — 10-30. Prihod v Trst: 7To^ - frOl**75)"— I125T1E) — 4-321 (B)
__7*41** (B) — 8-16»* (B) — 10*24* (B)._
Opazka: • znači: čez Divačo - brez zvezde: Tež Oonco. , » do (ali i2) Beriina. _T ^ do (ali li) Pariza.___
Do (ali Iz) Beljaka (čez Oor'.co): Odhod : 7 30 (B).	Prihod : 625 - 2-00.
Do (ali iz) št. Vida na Glini (čez Gorico, Jesen!^~Čelovet Odhod: 12 48	Prihod: T00 — 11-37.
Čez Gorico, (lnomost), Solnograd v (Curich), Mo-nakovo, Pariz, (Berlin), London:
Odhod: 11-05 (B) — 8M0 (B).
___Opazka: Med oklepaji znači zvezo._
Zabavni vlaki ob nedeljah In praznikih Herpelje-DivaCa:	v Gorico:
Odhod : 9-10 — 2*25.	Odhod : 2*20.
Prihod: 9-41.	Prihod: <T5G.
Juina Železnica.
Na Dunaj (zveza z Reko in Zagrebom) Odhod Iz Trsta: 8 iO* (B) — 10*15 — 6-10— ^35** (B) —
8*45 (B)** — 11*50. Prihod v Trat: 6*15 — &25 (B) — 9-15 (B) — 10 30 — 3vJ5 9*10 (B)
Na Dunaj (samo od 28. junija do 16. julija in od 2fl. avgir'.j do 15- septembra). Odhod Iz Trsta: 700 (C) (sjmo 1. in II. razred). Prihod v Trst: 10-00 (E).
*	znači: Jedilni vozovi.	** znati: Spalni vosT
Do Gradca (Čez Ljubljano in .Maribor): Odhod : 2-00.	Prihod : 2*15.
Do Kormina: (čez Bivio-Triič): Do Gorice: Odhod: 6CO (razen nedelj).	Odhod: 6 35.
Prihod: 5^50 „
V	Italijo.
Odhod iz Trsta: 5*40* (B) — S20 (E) — 835 (B) — 9"C0 J2-30 — 1-10* — 4*10 — 7*05* — fM0 (B). Prihod v Trst: 7 35 — 8 50 (B) — 10-40 (B) 11*43	-
4*10 — 6*55* — 7-45 — 8M2 (B) — 9-Q0(E} -
TTSo.	_
* znači: čsz Ćervinjan — drugi vlaki: čez Kormin-
Zabavni vlaki ob nedeljah In praznikih do Kormina:	do Nabrežine:
Odhod: 2-45.	Odhod: 3*55.
Prihod : iTT7.	Prihod : 7-čO —
Opazke: podčrtane številke značijo popoldne; E (tkspresrv _B fbrzovlak).__
Vozni red parnSHov
v Dalmacijo. Odhod iz Trsta	Prihod v Trst
Nedelja; 5-00 (Dub.)	Nedelja: 1030 (L.)
1^00 (L.) B.	..	£00 (Dub)
Ponedeljek: 8*t0 (L.)	Ponedeljek: 6 30 tD >
5-00 (D.)	£00 (L.) B
Torek:	8-00 (L) B.	Torek:	6155 (D.)
Sreda:	800 (Dub.)	Sreda:	6-00(1.)
3-00 (L.)	„	4*00 (Dub)
£35" (D.)	Četrtek: 6 3<T (D)
Četrtek: if00"(L.) B.	4-GO (L) B
500 (D.)	Petek:	"T30 (Dub.)
Petek: S7!« (Dub.)	„	(L.)
„	5T53 (D.)	Sobota: 6-30 (D.)
Sobota: Soj (L.) B.	£00 (L.) B
5-00 (D,)
Opazke: L. znaci Lioyd — Dub. Dubrovačka plovilba -D. Dalmatia — B. brzi parnik. — Lloydovi brzoparniki < potujejo do Kotora od pomola Sv. Karla nedeljski (10 uri zv.v do hrfa (Corfu); ostali od pomola Giuseppiua. — Parniki d i „Dalmatia" potujejo do Metkoviča, oziroma Korčule od pomol Saniti. —Parniki družbe „Dubrovačka Dlovitba" potujejo do I).-brovnika od pomola Sanita.
V Istro.
V	Pulj (In nazaj): Odhod: 7*00 — 7'15 (B) - 3-00 (B). Prihod: 1030 (B) — 2<M "t£5b(B).
Opazke : B, brzi parniki ka tri odpotujejo vsaki dan ra?..
petek in pristajajo v sledečih lukah: Piran, Pore?, i-vinj in Brioni. — Postni psrnik odpluje vsaki d • (odp. 700 — prip. 2*00). — Pristajajo: Izola, Štruu; \ Piran, Portorose, Saivore, Umag, Cit anova, Por Vrsar, Rovinj. Fažana in Brioni. — Pomol: Peschet a _(Ribji trg).______
V	Umag (in nazaj): Odhod: 11CM — 5*00 — 7-30*
Prihod : S 30 — — 8-20«
*	Samo ob nedeljah in praznikih. Parniki odpotujejo vsaki d n in pristajajo v Piranu, Portorose In Saivore. Pomol Pescntrl i.
V	Piran (in nazaj): Odhod : 1CH30* — G* 15** — 7-30 — 8-30 f Prihod : 715 — 2*15"^- 3*30.
*	in Pontorose; ** sair.j ob nedeljah in prazn:kili; t ob del;:v-_niklh in praznikih. — Pomol Pescheria (vsaki dan).
V	Koper (in nazaj):
Odhod: 7-45 — 900 — 1100 — 12*10 — 2-30» - 3-00** —
5-30 — 7*30 — 3-80'* - - - ---
Odhod: 615 — ITUT — (RT— 1115 — 1*20* — 2-30** — 5 21 6*20*« — 7_-15 — 8-15*	-----
*	samo ob delavnikih. — ** samo ob nedeljah in prazniki!]. _Pomol: Riva Mandracchio.
V	Milje (in nazaj):
Odhod : 3*00 — 1005 — IZ 60+ — 12-15* — 2-20 t 2-3D* -2*401 — 3-50+ — 5-45 □ —TTggf —^~Ti5fl —'"EH«)
fRHJa
Prihod: fjo — 930 — H iS — ^00 — 3^+ 3-45* — H'j
5-501 — 7-00 fl — Čv00*_
+ znači: samo ob nedeljah ia praznikih. + ,, samo ob delavnikih. □ „ ob nedeljah in pravnikih od 5. majnika. £ „ ob nedeljah in praznikih do 5. majnika. „ ob delavnikih do 5. majnika. oinol: Riva Mandracchio.
V	Tržič (Monfalcone), Sesljan (Sistiana) in nazaj:
Odhod: 6 00* — 1000 — 12-30 f — 3-09+ — 3-15* — 6-G0fl —
8*00. -
Prihod: B00A — 930» — 2*30 — 7*15* —	_ jy-w
*	znači: ob nedeljah in praznikih — f znači: samo od nedJijjir fl „ samo v četriek. — Pomol Sv. Karla.
V Gradež (Grado) in nazaj:
Odhod: 8 0G* — 1000 _ 12001 — 3*00* — 5-00i Prihod: 7 00 — £30+ — 3-451 — 8*03~—
+ znači: ob nedeljah in prazn. — t znači: samo ob celavnikfiiT _Pomol Pescheria._
Tržaško obrežje.
V	Grljan-Miramar (in nazaj). — Parnik „Vida". —
Pomol Sv. Karla Odhod Iz Trsta: 9 15 — 2*45 — 4-15* — 6-30 f Odhod Iz Grijana: 12*1.5 — 3-3'j"?~- 5-45?* — 7-30 ! — 8-43.
+ znači: ob nedeljah in praznikih; f „ eventuelno vožnje
V	Italijo. V Benetke:
Odhod iz Trsta: (Parniki paropl. družbe Tripcovich - .Venczia* (Pomol S. Karla) in .Gral ^'urmbrand") vsaki dan ob H zjutraj (parnik .Venezia*) vsako soboto on 'i pop. in vsako nedeljo ob 5 pop. (parnik ,G. Wurmbrand*) (Parniki austr. Lloyda . Almiss*" In „Metcovich") vsaki dan o polnoči. Prihod v Trst« (Parniki paropi. družbe Tripcovich) vsaki dan ob 5*45 pop. in vsako nedeljo v majniku ob 10-45Tv juniju ob 11*45 po noči. Parniki atistr. IJoyda: vsaki d: n ob 6 zjutraj. (Ob nedeljah in praznikih po ebni izleti.)
V	Jakin (Ancona).
Odhod U Trste: t (Paralk G. Wurmbrand družbe TnpcovichJ vsaki torek ob 9 zvečer (Pomol S. Karla). IL (Parnik Cyclops družbe Tripcovich) vsake soboto ob 4 pop. (Prosta luka).
Prihod r Trst: I. vsako sredo ob 6 zj.
IL vsaki torek ob 6 z j.
Avlom obilne zveze
Trst—Bazovica—Lokev
Odhod Iz Trate: 715* - 8 15 - »30* - 12*15 - 2 00* - 3-00 — 4-15*— 7*15* — 8*30 — TU*
Odhod Iz Lokev: 6 00 — B 3G* — 1015 — t-OJ* — 1*45 — 3-15* — 6*13» —7*45 — 8-45*
* znači ob praznikih. Razun tega bode vozil ob praznikih pa po potrebi še en avtomobil takoj neposredno za tem, in •lcer 2e do Bazovice, oziroma do Lipice.
TRGOVCI! PEKI1
Drože (Kvas) Iz odlikovane trgovine drož, so dosegle dGseda] .vsepovsod naji-oijši sloves. — Fiaročtijie torej pri MM, M Vam postreže po konkurenčnih cenah.	spollonlo & Giannf, Trst. £