8554 A A skednja knjisn1Ca p. p 126 PRIMukSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ . . ,, Abb. postale 1 gruppo LitMlH 4U(j llF Lelo XXXVIII. Šl. 105 (11.233) TRST, sobota, 22. maja 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi IZJALOVILI SO SE VSI POSKUSI ZA MIROLJUBNO REŠITEV BRITANSKO-ARGENTINSKEGA SPORA 0 FALKLANDSKEM OTOČJU Britanski vojaki so se izkrcali na Falklandskih otokih Silovit argentinski letalski napad na britansko floto Nasprotujoče si vesti obeh taborov - Pet britanskih ladij poškodovanih, Britanci pa so sestrelili 14 argentinskih letal - Velika Britanija organizirala prve postojanke na otočju - O številu človeških žrtev ni nobenih uradnih poročil FALKLANDSKO OTOČJE — Vsi poskusi, da bi na miren način rešili britansko - argentinski spor o Falklandskem otočju so bili zaman. Od včeraj je na tem območju zavladala popolna vojna. Z britanskih ladij se je izkrcalo najmanj tisoč marincev, ki počasi prodirajo v notranjost otočja, skoraj istočasno pa je argentinsko letalstvo sprožilo močno ofenzivo proti britanski floti. Vse kaže, da je število človeških žrtev na obeh straneh veliko, čeprav ne eni, ne drugi o tem ne poročajo, kot je sicer običaj pri vseh vojaških biltenih. Kljub protislovnim vestem kaže, da Britanci niso imeli velikih težav i, izkrcanjem in da so tudi na kopnem dosegli določene vojaške uspehe, po drugi strani pa so Argentinci s svojini letalskim napadom zadali britanskemu ladjevju hude udarce. Sliko, ki je verjetno precej blizu resnici, je sinoči podal britanski zunanji minister John Nott. Na tiskovni konferenci je dejal, da so se britanske čete, sedem tednov po argentinski agresiji, ponovno umestile na Falklandskem otočju. Isto- V MEDNARODNIH ODNOSIH PONOVNO PREVLADALA LOGIKA SILE Zaskrbljenost Zahoda in pozivi za mir zaradi spopadov na Falklandskem otočju Varnostnemu svetu ne bo uspelo doseči premirja, kot mu ni uspelo izsiliti argentinskega umika - SZ krivi za vse Washington in London NE\V YORK — Kot ob samem začetku krize z. argentinsko invazijo Falklandskega otočja je tudi sedaj ob britanskem vojaškem poskusu uveljavitve svoje suverenosti nad otočjem prevladala logika sile. Generalni tajnik OZN Perez, De Cuellar je razočarano sporočil, da so bila vsa njegova diplomatska prizadevanja zaman. Kljub dosedanjim neuspehom svetovne organizacije pa so oči vsega miru žejnega sveta še vedno oprte v Stekleno palačo, kjer se jc sinoči na sedežu OZN začela seja Varnostnega sveta o argentinsko-britanskem spopadu. Kot kaže pa je imel varnostni svet že pred samim včerajšnjim sklicanjem vezane roke. Seji je odločno nasprotoval predstavnik ZDA, ki je trdil, da bo razprava še poglobila argentlnsko-britanski spor. Britanski veleposlanik pri OZN Parsons pa je jasno povedal, da se bo Velika Britanija poslužila pravice Veta, če bi varnostni svet glasoval o resoluciji, ki bi zahtevala prekinitev sovražnosti brez jamstev, da »e Argentinci umaknejo z otočja. Britanci pri tem pripominjajo, da bi lahko spopad preprečili, če bi Ar- gentina spoštovala resolucijo varnostnega sveta 502, ki je zahtevala takojšen umik argentinske vojske s Falklandskega otočja. Kot je tedaj resolucija 502 naletela na gluha ušesa argentinskih genera- BESEDNI SPOPAD MED PSI IN P SPI Polemike med strankami zaradi falklandske krize lov, ki so z vojaško pustojovščino | ln prav iz zahodnih držav priha-odvrnili pozornost svojega javnega jajo v teh urah pozivi k strpnosti, ' ' za mirno reševanje spora. S spo- RIM — Britanska ofenziva pri Falklandskem otočju je bila včeraj v ospredju komentarjev vseh italijanskih političnih sil. Pri tem je Iteba omenili, da je predsednica britanske vlade Margaret Thatcher ynesla razdor v italijanski laični *a socialistični tabor Skratka v svojih komentarjih o britanski ofenzivi sta tajnika PSi Craxi in PSDI Longo zavzela zelo različna stališča ter odprla žolčno polemiko. Tajnik socialistične stranke je na Predvolilnem shodu v Sulmoni že ostro kritiziral politiko londonske v>ade, ki ji ni mogoče izraziti nobene solidarnosti in proti kateri aarašča odpor angleških naprednih Političnih si). Menimo, da gospa ^hatcherjeva. je rekel še tajnik PSI Craxi, nima pravice pošiljati svojih vojakov, da ubijajo ali u-birejo, ne v obrambo ozemlja svo.e angleške domovine, temveč na zadnji ostanek nekdanjega velikega kolonialnega imperija . Bettino Craxi je odločno zagovar jal stališče, ki ga je italijanska vlada zavzela v okviru Evropske Sospodarske skupnosti, ko se je iz-rekla proti obnovitvi sankcij zoper Argentino: sklep italijanske vlade jo bil pravilen, je dejal socialistični lajni k in dodal, da je nesprejemlji vo. da nekateri odpirajo napadalne 'n celo žaljive polemike, tudi v o-kviru vladne večine, ne da bi pri lem imeli toliko poguma, da bi po visokoletečih besedah dosledno prešli k dejanjem. Politični opazovalci *o to zadnjo trditev tolmačili kot 'zrecen namig na socialdemokratko stranko, ki je bila še do pred kratkim vezana na socialiste s sporazumom o posvetovanju. Socialdemokrati so v zadnjih dneh postali hajbolj zagrizeni zagovorniki brionske politike. Kaže. da je na zadnji seji ministrskega sveta prišlo do žolčnega besednega spopada med Socialdemokratskimi in socialističnimi ministri. S tvoje strani je socialdemokrat- ski tajnik Longo, ki je govoril na predvolilnem shodu v Trstu imel dokaj grozeč nastop. Predvsem je poudaril, da je bilo italijansko stališče v okviru EGS «nepopravljiva napaka*. Po njegovem mnenju je sedaj treba preprečiti, da bi sprožili verižno reakcijo nasprotij in razkolov znotraj vladne večine. To bi pripeljalo, pravi Longo. do popolnega brezvladja v državi m do gotovih predčasnih političnih volitev. Omeniti gre tudi sporočilo predsedstva vlade, ki ga pripisujejo samemu predsedniku Spadoliniju, v katerem odločno demantirajo, da bi v vrstah ministrov prišlo do nasprotij in prerekanj. Nasprotja v vladi pa so kljub temu bila in so prišla jasno do izraza. Socialdemokratska in liberalna ministra Ni-colazzi in Altissimo sta po televiziji jasno izrazila njuno kritično stališče do italijanskih sklepov. Po njunem mnenju je bilo neobhodno potrebno podpreti odločitev gospodarske skupnosti, da podaljša sankcije proti Argentini še za teden dni: ker se je Italija ločila od teh sklepov, je spravila v nevarnost, pravita Nicolazzj in Altissimo, evropsko enotnost. Glasilo komunistične partije Uni-tš pravi v svoji današnji številki, da je spopad v Južnem Atlantiku po zadnjih britanskih napadih za-dobi) grozljive razsežnosti ter da je postal zelo nevarna mednarodna kriza. Zato je treba takoj zahtevati od obeh strani, da prekineta ogenj in da rešita spor z miroljub nimi pogajanji. Unitš še dodaja, da si nihče ne sme delati utvar, da bo spopad ostal omejen izključno na Veliko Britanijo in Argentino ter zaprt v ozke meje Južnega A-tlantika. Komunistično glasilo pravi tudi, da se strinja s sklepom i-talijanske vlade, da ne podpre odločitve o podaljšanju gospodarskih sankcij proti Argentini. R. G. mnenja na pereče notranje zaplete tako bo bržkone tudi morebitno resolucijo o prekinitvi sovražnosti Velika Britanija odločno zavrnila. Ob tem ni še popolnoma jasno, kakšno stališče bodo zavzele ZDA. Argentinsko - britanski spopad je spravil Reaganovo administracijo v hudo zagato. VVashington je že odkrito računal, da bo argentinski fašistični režim postal neke vrste žandar na zelenem kontinentu. Predsednik Reagan je pred argentinsko invazijo postavil na kocko ves svoj vpliv, da bi generala Galtierija odvrnil cd njegove pustolovske zamisli, ko pa so spodleteli tudi mirovni poskusi državnega tajnika Haiga se je morala Reaganova administracija kljub težkim posledicam odločiti za Veliko Britanijo. V Washingtonu so včeraj ob izbruhu sovražnosti poudarjali, da bo imel sedanji spopad za Zahod še hujše posledice kot padec iranskega šaha. Bržkone so take ocene pretirane, kljub temu da vsa Latinska Amerika obsoja vashingtonsko podporo Veliki Britaniji, ki ni samo moralna temveč tudi materialna. V takem položaju zveni skoraj groteskno matematično prepričanje Sovjetske zveze, da so vsega krive ZDA in seveda Velika Britanija. Ob tem pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj je SZ glasovala za resolucijo 502, ki je zahtevala argentinski u-mik in se ni poslužila pravice veta. S svojo matematično gotovostjo o krivcu pa posredno Moskva dokazuje, da bi se rada vmešala v vso zadevo in še bolj zapletla kri- j zo. In prav o tem je včeraj v Washingtonu razpravljal svet za nacionalno varnost, ali bol.ie rečeno »krizni štab*. Bržkone Reaganova administracija že pripravlja načr-1 te za «povojno obdobje*, saj bo tre-1 ba ob morebitnem argentinskem porazu zamenjati Galtierijevo garni- j turo. I padom ni EGS več vezana, da na-deljuje sankcije proti Argentini, saj so se izkazale kot neuspešne. Ves Zahod pa upa, da bo drugim uspelo, kar ni uresničil De Cuellar. Včeraj je novi mirovni načrt predložil perujski predsednik Terry. Papež Janez Pavel H. pa se je včeraj sestal z argentinskimi in britanskimi kardinali. Danes bo z njimi daroval mašo za mir na južnem Atlantiku. Tudi Vatikan se namreč nahaja v precejšnji zagati, saj bi moral papež pred koncem meseca obiskati Veliko Britanijo. časno pa je Nott dejal, da je bilo pet britanskih ladij poškodovanih, od teh sta dve utrpeli veliko škodo. Britanci so, vedno po izjavah Notta, uničili 14 argentinskih letal. Nott pa ni govoril o britanskih človeških izgubah. Dejal je le, da so Argentinci sestrelili dva britanska helikopterja in da so Argetinci utrpeli izgube ter so britanski vojaki zajeli več jetnikov. Kar zadeva napad, ki ga je utrpela britanska flota je minister Nott dejal, da je bil to izredno množičen letalski napad. Minister, kot že rečeno, o žrtvah ni hotel govoriti in je dejal, da bo treba počakati še nekaj ur. da bodo imele oblasti popolno sliko o dogajanjih. Vsekakor pa je priznal, da so tudi Britanci utrpeli človeške žrtve. Veliko razburjenje je v zvezi s tem povzročila objava petih telefonskih številk, na katere se lahko obrnejo sorodniki vojakov, ki so odpotovali z odpravo na Falklandsko otočje, da izvejo, kako je z njihovimi svojci. Minister Nott pa je bil mnogo natančnejši, ko je govoril o izkrcanju samem. Dejal je, da so poleg vojakov izkrcali tudi težko opremo, topove, oklopna vozila in podobno. S tem. je dejal, imajo britanske čete zopet svoje postojanke na Falklandskem otočju, kjer jih je v zadostnem številu, da lahko vztrajajo. Baje se argentinski vojaki na Falklandskem otočju niso upirali. Drugačne so seveda vesti iz Buenos Airesa. V argentinskem glavnem mestu sprva sploh niso objavili informacij o izkrcanju, ampak jili je prebivalstvo izvedelo preko tujih radijskih postaj. Tudi kasnejša uradna poročila govore izključno o letalski ofenzivi, kar verjetno potrjuje resničnost britanske verzije dogodkov na otočju samem. Po trditvah argentinskih oblasti je prišlo do pomorsko - letalske bitke v prelivu med obema otokoma. Tam naj bi argentinska letala napadla britansko floto in zadela pet ladij, od katerih naj bi eno potonila. Argentinsko protiletalsko topništvo pa naj bi bilo sestrelilo tudi dve britanski letali in s tem močno okrnilo že itak šibko letalstvo, s katerim Velika Britanija razpolaga na območ- ju Falklandskega otočja. O dogajanjih na otočju samem pa ni vesti, razen bežnega namiga, da so Argentinci zavrnili vse napade. Po včerajšnjih spopadih je le malo verjetno, da bi bila uspešna morebitna nadaljnja pogajanja za mirno rešitev falklandske krize, kajti sedaj je že skoraj povsem jasno, da sta na otočju že obe vojski in da se ne ena ne druga ne bo u-maknila. ker bi to dejansko pomenilo predajo otočja nasprotniku. NAIROBI — Kenijski predsednik Daniel Arap Moi je izključil iz vladne stranke (KANU) svojega najnevarnejšega tekmeca, bivšega podpredsednika Oginga Odinga. Obtožil ga je, da je bojkotiral vlado in napadal strankino delovanje ter poskušal ustanoviti samostojno stranko. V Keniji imajo enostrankarski sistem. Margharet Thatcher zapušča vladno palačo po odločitvi o izkrcanju na Falklandskih otokih (Telefoto AP) iiiiiiiiiiitiiiiiHMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMminiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiHiiiiiiiiiiiiniiiiNiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiMiii ■iiiiiiiiiiiiiiifia DELOVNE POGODBE SE VEDNO NA MRTVEM TIRU Včeraj neuspešno srečanje Spadolinija z delodajalci Confindustria vztraja v napadu na draginjsko doklado - Sindikalna zveza CGIL-CISL - UIL se pripravlja na ostrejši boj RIM — Tudi včerajšnji več kot triurni pogovori predsednika vlade Spadolinija* z zastopnik) zasebnih in ie.nih delodajalcev niso premaknili z mrtvega tira vprašanja nujnega začetka pogajanj za obnovitev delovnih pogodb, na katere čaka že od konca lanskega leta več kot 4 milijone delovnih ljudi. Spadolini se je po|>oldne najprej srečal s predsednikom združenja državnih podjetij In-tersind Massaces:jem, na katerega more vlada seveda močneje vplivati, nato pa se je sestal s predsednikom Confindustrie Merlonijem, nakar je sledil nov pogovor z Massacesijem; zdi pa se. da se tudi po teh sestankih kočljiva zadeva ni premaknila niti za ped k rešitvi. Predsednik vlade se je baje trudil prepričati sogovornike, da bi spre odpravnin, ki naj bi omogočil pre- LetaJo harrier, s katerim razpolaga britanska flota (Telefoto AP) ....................................... Kraigher o načrtih za gospodarski razvoj BEOGRAD — Centralni komite zveze komunistov Jugoslavije je na včerajšnji 27. seji obravnaval -Izhodiščne temelje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije*, ki jih je izdelala komisija zveznih družbenih svetov za probleme gospodarske stabilizacije. O pomenu tega dokumenta je govoril član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher, ki je med drugim dejal: «V javnosti je pogosto slišati vprašanje, ali naša družba lahko vnovič omogoči delovanje gospodarskih zakonitosti m njihovo logiko, pri čemer opozarjajo na družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje kot vir volootarizma. Pri tem pozabljajo, da je praviloma nevarnejši vir voluntarizma centralizem države oziroma njenih organov in to na vseh ravneh. Pozabljajo tudi, da objektivne gospodarske zakonitosti v naši družbi, kot v vsaki drugi, de lujejo s svojo logiko in na svoj način, ne glede na to, koliko se tega zavedamo. Do kler smo lahko nekatere negativne posledice njihovega delovanja reševali z emisijo in zadolževanjem v tujini, jih nismo nepo sredno čutili v vsej njihovi nujnosti, te zakonitosti pa so se maščevale med drugim z vedno nižjo produktivnostjo in vedno slabšo konkurenčno sposobnostjo gospodarstva*. »CK sem želel samo spomniti,* je nadaljeval govornik, »na ta zdaj najbolj aktualna vprašanja iz nekaj razlogov: prvič, ker je potreba odpiranja našega gospodarstva sve tovnemu tržišču in njenega razvoja pod večjim in neposrednim vplivom več produktivnih gospodarstev in pod takimi pogoji opi ranje svojega gospodarskega in splošnega družbenega razvoja in življenjskega standar da na lastne moči, vključno na lastno inovacijsko in znanstveno raziskovalno delo, ena izmed poglavitnih postavk izhodiščnih teme ljev, kot rdeča nit. Drugič, ker se prav v nujnih in nespornih nalogah zagotavljanja zunanje likvidnosti in obenem občutnega zmanj sanja rasti cen in inflacije, najbolj jasno kažejo nujnost uresničevanja teh nalog v vseh njihovih posameznih elementih in odnosih, ki njihovo uresničevanje zahtevajo kot sestavni del in kot celo prvi pogoj, brez katerega ni stabilizacije. In tretjič: ker postavljanje teh nalog v vsej njihovi kompletnosti in nujnosti in njihovo uresničevanje kot pogoja gospodarske stabilizacije jasno kaže da to zahteva od vseh, posebej pa od najbolj odgovornih dejavnikov naše družbe, popolno spremembo njihovega obnašanja.* Sergej Kraigher je poudaril, da morajo republike in pokrajine ter vsa podjetja izkoristiti vse možnosti za povečanje izvoza, da bi Jugoslavija že letošnje leto končala brez primanjkljaja v plačilni bilanci, pa čeprav se danes to zdi težko in neuresničljivo. Jugoslavija je doslej že dosegla precejšnje uspehe pri povečanju izvoza, vključno na konvertibilno tržišče. Nato pa je Sergej Kraigher še podčrtal: «To pa morajo spremljati tudi ukrepi za ustrezno gospodarsko motiviranost gospodarskih subjektov za izvoz. Sprejeti je treba vse varčevalne ukrepe na področju voza, od naftnih derivatov do uporabe odpadkov in sekundarnih surovin, ki jih uvažamo, kot se uvaža papir, krpe in različni odpadni material. Prav tako je treba veliko dosledneje sprejemati varčevalne ukrepe pri neblagovnem odlivu deviz za različne storitve in potovanja v tujino ter podobnem. V tej zvezi je treba obdelati varčevalne načrte, ne samo v ZIS. ampak predvsem v republikah in pokrajinah ter sprejeti potrebne administrativne ukrepe, da bi preprečili odliv deviz prek naših sposobnosti.* (dd) jeli začetek pogajanj o pogodbah, in da bi hkrati odprli pot razgovorom med sindikati, delodajalci in vlado o splošnješem vprašanju stroškov za delovno silo. Kot je znano, Confindustria zavrača vsako pogajanje o novih pogodbah, če sindikati ne sprejmejo predhodnih pogovorov 0 vseh komponentah stroškov za delovno silo (vključno z draginjsko doklado), ki nai bi skunno ne narasle več kot za 16 odstotkov. To v bistvu pomeni, kot izjavlja sam Mer ioni, da je treba »prilagoditi* (seveda na slabše) draginjsko doklado, ali se pa odpovedati vsakim poviškom plač. Sindikati se pa seveda temu upira jo, ker bi tako prva kot druga rešitev pomenila v bistvu, v časih hude inflacije, sprejeti dejansko znižanje delovnih prejemkov, kloniti pred ofenzivo gospodarjev, ki hočejo naložiti vse breme krize na delovne ljudi. Lama. Carniti in Ben-venuto zato vztrajajo, da je treba nujno začeti pogajanja o pogodbah in pri tem zagotavljajo, da zahtev-! ki posameznih strok (kovinarji, tek-' stilci, kemijski delavci, državno o-sebje) že odgovorno upoštevajo smoter zajezitve inflacije pod 16 odstotki. Izražajo pa pripravljenost razpravljati o splošnejših vprašanjih gibljivosti delovne sile, urnikov, boljšega izkoriščanja strojev in delovni storilnosti, kar vse vpliva na proizvodne stroške. V tem času pa nisc sindikati pripravljeni sprejeti popravkov pri draginjski dokladi, ki je navsezadnje prava tarča ofenzive del oda ialcev. Po zadnjem srečanju s sindikalnim vodstvom je baje Spadolini obetal nekaj novih vladnih predlogov, ki naj bi delodajalce omehčali. Kot 1 vse kaže pa včeraj tega ni storil i (tako je vsaj izjavil po srečanju iMerloni), zaradi česar ni opaziti v tem kočljivem vprašanju, ki je že močno zaostril družbeno napetost, nobenih premikov. ’ Uradno sporočilo vlade namreč le ponavlja njene gospodarske smotre in potrebo, da se hitro začnejo pogajanja med sindikati in delodajalci «tako glede pogodb, kot glede sočasnih soočanj v zvezi s stroški za delovno silo* in nazadnje obeta v kratkem novo srečanje s Confindustrio in In-tersindom. V tem vzdušju je enotna sindikalna zveza naslovila delavcem poziv k največji enotnosti in pripravljenosti za zaostritev bojev, da prisili jo. Confindustrio k pogajalski mizi pred velikimi poletnimi dopusti. Pomemben prispevek k tej smeri bi lahko prišel prav od združenja državnih podjetij, ki ga je včeraj zveza storitvenih podjetij krajevnih uprav Ci-spel pozvala, naj začnejo pogajanja s sindikati, kot so že odločile organizacije malih industrijcev, veleposlanikov in sam Cispel, kar bi popolnoma osamilo »jastrebe* pri Confindustrii. Sindikati vsekakor pripravljajo prvi odgovor Merloniju z vsedržavno stavko industrijskih delavcev 28. t.m., kateri bodo morale bržkone slediti še ostrejše oblike boja. RIM — V tekmi s časom se nadaljuje v poslanski zbornici neprekinjena razprava o 5 členih vlad- klic referenduma 13. junija. Vlada je že drugič prejela zaupnico pri glasovanju o 2. členu, ki zadeva jamstveni sklad za izplačilo odpravnin v podjetjih, ki bi morebiti zašla v stečaj. Minister Andrcalta ne daje računov o državni blagajni RIM — Ker zakladni minister An-dreatta ni predložil parlamentu, kot bi bila njegova dolžnost po zakonu, niti 20. februarja niti 20. maja državnih blagajniških računov, je Protiteroristična akcija poiieije RIM, NEAPELJ - Italijanski policijski organi so včeraj izvedli dve uspešni protiteroristični akciji, v teku katerih so aretirali šest domnevnih rdečih brigadistov v Neaplju in bi v Rimu. Kaže. da je mnogo bolj pomembna bila akcija v Neaplju, kjer so odkrili dve skrivališči, v katerih so našli večjo količino denarja, ki je baje del odkupnine, ki so jo plačali za osvoboditev demokristjanskega odbornika Cirilla ter mnogo o-rožja in zanimivih dokumentov. Med drugim kaže, da so aretiranci pripravljali drzno ugrabitev v središču Neaplju, nedaleč od kvesture. Za sedaj se ne ve. kdo bi moral postati žrtev te ugrabitve, baje pa. da je. šlo za visokega državnega funkcionarja. Teroriste, ki so jili aretirali v Neaplju obtožujejo tudi, da so bili prisotni in da so sodelovali pri uboju deželnega od* bornika Delcogliana in njegovega šoferja ter da so 'se udeležili napada na telovadnico na Foro Italico v Rimu, na predvečer odprtja procesa zaradi Morovega umora. Slednja obtožba velja tudi za rimske aretirance, ki so bili tesno povezani z neapeljskim vodom rdečih brigad. sklenil predsednik »odbora za mnenje* poslanske komisije za proračun Gambolato (KPI) ustaviti delovanje tega odbora. Ob takem pomanjkanju podatkov odbor namreč ne more oceniti, ali imajo predloženi zakoni finančno kritje, ugotavlja Gambolato v pismu predsedniku komisije La Loggii (KD), medtem ko s; sledijo protislovne izjave ministrov o dejanskem finančnem primanjkljaju države, ki naj bi krepko presegel predvidenih 50.000 milijard lir. BEOGR.AD — Naprave seizmološkega zavoda SR Srbije v Beogradu so včeraj ob 3.59 zabeležile potres sto kilometrov jugozahodno od Beograda. Magnituda potresa je bila 4,4 po Richterjevi lestvici, medtem ko je intenzivnost znašala < nega zakonskega osnutka o reformi stopenj po Mercallijevi lestvici. IZ GOVOROV NA VOLILNIH ZBOROVANJIH Skoraj splošna ocena ostalih strank: Lista za Trst ni zmožna upravljati Danes tiskovna konferenca senatorja Fontanarija (PPTT) na sedežu SSk - Vsedržavni tajnik PSD! Longo včeraj govoril v Avditoriju - Vrsta manifestacij K Pl Ko nas od volitev ločita še dva tedna, je volilna kampanja iz dneva v dan bolj živahna. V mestu se je včeraj mudil vsedržavni tajnik PSDI Pietro Longo, prihodnji konec tedna pa bodo Trst obiskali tudi vsedržavni tajniki PSI, KPI in KD Craxi, Berlinguer in De Mita; obisk ministrskega predsednika Spa-dolinija še ni bil uradno potrjen. Na povabilo Slovenske skupnosti bo danes v našem mestu senator PPTT (tridentinsko - tirolsko ljudske stranke) Sergio Fontanari, ki je v senatu predložil zakonski o-snutek SSk o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Na strankinem sedežu v Ul. Machiavelli 22, bo ob 11. uri imel tiskovno konferenco. Na Goldonijevem trgu pa bo ob 18.30 govoril član vsedržavnega vodstva Democrazia proletaria Massimo Gorla. Na Šentjakobskem trgu bo ob 19. uri manifestacija KPI, na kateri bo govori) Gianfranco Borghini, ki je v vsedržavnem vodstvu stranke odgovoren za vprašanja industrije, državnih soudeležb in energije, predstavila ga bosta Ugo Poli in Boris Tretjak. Ob tej priložnosti je departma za gospodarstvo in delo tržaške federacije stranke izdal tiskovno sporočilo, v katerem opozarja na težko tržaško in vsedržavno stanje v teh sektorjih. Vsedržavni tajnik PSDI Pietro Longo je včeraj popoldne govoril v Avditoriju: tudi v našem mestu je predstavil svojo stranko kot braniteljico problemov upokojencev in emarginiranih in zato je dobršen del svojega posega posvetil prav tem vprašanjem. Kar zadeva u-pravno in politično bodočnost Trsta, pa je Longo, podobno kot je pred dnevi že storil pokrajinski tajnik PSDI Berce, predlagal sporazum med PSI. PLI, PRI in PSDI in to, kot je sam izjavil v »protiutež* politiki KD, LpT in KPI. Sekretar PSDI je še precej ostro polemiziral z listarji, ki po njegovem niso rešili in niti niso zmožni rešiti nobenega bistvenega vprašanja Trsta ter izrazil odločno nasprotovanje PSDI gradnji premogovnega terminala v tržaškem pristanišču. V okviru predvolilne kampanje KPI je bil včeraj v Trstu Renato Degli Esposti, odgovorni delovne skupine pri vsedržavnem vodstvu stranke za vprašanje starih ljudi. Degli Esposti je o problemu ostarelih, o pokojninah in o odpravninah najprej spregovoril na Trgu Goldoni, nato pa se je srečal z operaterji in gosti ljudskega zavetišča «G. Gozzi*. Popoldne je med tiskovno konferenco poudaril, kako pomembno je, da se v našem mestu, ki je med prvimi v Italiji po odstotku preko 60 let starih ljudi, takoj začne s stvarnim reševanjem problemov, ki pestijo ostarele. Pri tem je opozoril na neučinkovito upravljanje prejšnjih me-lonarskih odborov in tudi na sek-torialno predstavništvo Stranke u-pokojencev, ki dejansko predstavlja le nekatere, elitne krope upokojencev. Ob 17. uri se je na Šent- jakobskem trgu udeležil debatnega srečanja z upokojenci te četrti, ki je ena najrevnejših v Trstu. Volilno zborovanje je na Trgu sv. Antona včeraj imela tudi Lista za Trst; na njem so govorili bivši župan Cecovini, tajnik stranke Giu-ricin in posl. Gruber Benco; iz njihovih govorov ni bilo slišati nič novega poleg že običajne mere protislovenske in protiosimske gonje in seveda praznega samohvalisanja o zaslugah LpT, ki naj bi za Trst veliko naredila in ki naj bi bila edina sila, ki lahko reši vse njegove probleme; o vprašanju slovenske narodnostne skupnosti ni bilo slišati niti besede, pač pa so vsi trije govorniki govorili o nastopu 15 list, iz česar bi se dalo sklepati, da so jim nekatere o-čitno v napoto. Po mestu in okolici je tudi več letečih shodov; na enem od teh je Ravel Kodrič, kandidat KPI za izvolitev v pokrajinski svet med drugim dejal, da bo samo volilna a-firmacija KPI omogočila, da se tudi v Trstu sproži demokratična alternativa slabemu upravljanju KD in alternativa do tistih, kot je LpT, ki so tako slabo upravljanje samo z besedami obsojali, v resnici pa so ga ohranili in še večali. VOLILNA ZBOROVANJA K P I Ob 10. uri v Ul. Capodistria (Rai-ni). v Ul. Montecchi (De Rosa in Gatti), v Ul. Lamarmora (Staleni in Ermetici); od 10. do 12. ure v Ul. Aldegardi (Poclen in Sandrin); ob 10.30 Scala Bonghi (Staleni in Ermetici); ob 11. uri v Ul. s. Pa-squale (Staleni in Ermetici). v Ul. Orlandini (Calabria); ob 11.30 pri Melari (Staleni in Ermetici), na Trgu Puecher (De Rosa); od 12. do 13. ure na Trgu Marconi v Miljah (Donadel); ob 18. uri na Trgu Stare mitnice pred veleblagovnico UPIM (Monfalcon), v Ribiškem naselju (Kodrič in Depangher); od 18. do 20. ure v Ul. degli Archi (Figoli in Poclen), na Trgu Cavana (koncert skupine »Istra Nova* v okviru manifestacije o kulturi, šoli in prostem času); govorili bodo Groppi, F. Cuf-faro in Olivieri; ob 19. uri v Seslja-nu - center tDepangher in Kodrič), na šentjakobskem trgu (Borghini in Poli). V organizaciji miljske, dolinske in koprske občine Konec junija manifestacija Mednarodni dnevi za mir» V soboto, 26. junija, prireditev na milj-skem stadionu z Eduardom De Filippom Miljska, dolinska in koprska občina bodo priredile konec junija veliko dvodnevno prireditev za mir z naslovom »Mednarodni dnevi za mir in za krepitev sožitja med narodi*, h kateri je že sedaj pristopila Vsedržavna zveza italijanskih občin ANCI, skupno z občino Mar-zabotto. mestom herojem osvobodilnega gibanja. Organizatorji želijo z manifestacijo poudariti še enkrat potrebo po miru, in to predvsem na obmejnih področjih, kjer bi morala ob obojestranskem poznavanju značilnosti obeh narodov vzplamteti prava »kultura miroljubnega sožitja*. Prireditev se ne bo omenjala na problematiko našega področja, imela bo širši pomen, saj so prireditelji povabili k sodelovanju vse obmejne občine Italije in Jugoslavije, da bi tako skupaj dale še večji doprinos k uspehu manifestacije. Dvodnevno srečanje se bo začelo v petek, 25. junija z razpravo na temo; »Ustanove — mir — kultura sožitja*, ki bo v gledališču Prešeren v Boljuncu. Razpravi bo sledil nastop pevskih zborov Rlersberg in Obala. Veliki manifestativni moment bo doživela prireditev dan kasneje na miljskem občinskem stadionu, kamor bosta prispela sprevoda udele- ■lllIlllIlulIllIilllIllllllinilllllHIMIIIMinllimililiimiilillllllilllinilllu...nilllililillliillllllllllll.. Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNE SKUPŠČINE VEČINA ODOBRILA ENOTNO BESEDILO 0 RAZVOJU STANOVANJSKIH GRADENJ Svetovalci KPI, PdUP in DP so glasovali proti, LpT, MF in MSI pa so se vzdržale - Kritična ocena sindikalnih organizacij * Zadovoljna izjava odbornika za javna dela Riasuttija in poročevalca Specogne Po treh dneh intenzivnega dela — seje so se vrstile tudi popoldne — je deželna skupščina sinoči z večino glasov odobrila zakon o javnih stanovanjskih gradnjah. Kakor smo zabeležili že v včerajšnji številki, gre za enotno besedilo, ki združuje, poenostavlja in v dobri meri tudi obnavlja dosedanjo deželno zakonodajo s področja ljudskih gradenj. Norma obsega skoraj 150 členov ter urejuje materijo, s ka tero se je doslej ukvarjalo 33 deželnih zakonov. Pomembna je zlasti zaradi tega, ker posebej upošteva stanovanjske potrebe določenih slojev deželnega prebivalstva (priletne deželane, mlade družine, handi-kapirance), ker dopušča pri prosilcih za dodelitev stanovanj višji dru žinski letni dohodek in ker uvaja tudi konkretno pomoč deželne u-prave pri delnem kritju obresti na bančna posojila in pri direktnem podeljevanju posojil iz posebnega de želnega »krožnega* sklada. Za novi zakon se je izrekla večina deželnih svetovalcev; svetovalske skupine KPI, PdUP in DP so glasovale proti, svetovalci LpT, Furlanskega gibanja in MSI pa so se vzdržali. Po obravnavi posameznih členov in številnih popravkov, ki so jih predložile svetovalske skupine, so z glasovalnimi izjavami nastopili svetovalci Ermano (PSI). Pel-lis (LpT), Puppini (Furlansko gibanje), Casula (MSI), Barazzutti (Pd DP), Štoka (SSk), Cavallo (DP), Pascoiat (KPI), Turello (KD) in Dal Mas (PSDI). V zvezi s pravkar sprejetim zakonom je deželna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL izdala poročilo, v katerem- ugotavlja, da sestavljavci enotnega besedila niso v pol ni meri upoštevali mnenj, ki so jih sindikalne organizacije izrekle o posameznih določbah novega zakona med predhodnim posvetovanjem s predstavniki socialnih sil iz Furlanije - Julijske krajine. Poročilo nadalje naglaša, da bodo sindikalne organizacije zaradi tega sedaj pregledale možnost odpovedi svojega neposrednega sodelovanja v novih organih, ki jih predvideva enotno POGOVORI S SLOVENSKIMI KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET LOKAR (SSk): PRIHODNOST TRSTA JE MOČ GRADITI SAMO NA SODELOVANJU MED ITALIJANI IN SLOVENCI Na naša vprašanja danes odgovarja univerzitetni profesor Aleš Lokar, ki je nosilec kandidatne liste SSk. VPR.: Junijske upravne volitve bodo za Trst velika preizkušnja. Odločalo se bo o sestavi občinskega sveta ter istočasno o tem, kako se bodo v prihodnje reševali določeni problemi, ne samo družbenega in gospodarskega, ampak tudi narodnostnega značaja. Kakšen pomen jim pripisujete glede na sedanji splošni krajevni položaj? ODG.: Znano je, da so te volitve posledica dejstva, da med prejšnjim obdobjem ni bilo mogoče uresničiti večinskih koalicij, ki bi lahko vladale mestu in pokrajini. Dejansko se je LpT prikazala kot nesposobtia, da bi sodelovala z o-stalimi skupinami, ki so dovolj velike, da bi takšno sodelovanje o-mogočale, to se pravi s KD, oz. s KPI. Po mojem mnenju pa je vse to posledica osnovne razklanosti me sta, kjer dobršen del volivstva ne zaupa več tradicionalnim stran kam, češ da so se te izneverile svojim volivcem. Ti ljudje so ra zočarani iz najrazličnejših — pogostokrat celo nasprotujočih si — razlogov in se zatekajo pod okrilje melonov. Čim njihovi voditelji dajo znak. da bi se radi premaknili v eno smer ali drugo, reagirajo »ra zočaranci* iz nasprotne strani in jih prisilijo na umik. Simptomatično je bilo to, kar se je zgodilo z Gruber-Bencovo. ki je svoj za konski osnutek o zaščiti Slovencev vložila iz idealnih razlogov, a ni vse skupaj nič zaleglo. Kako bo v prihodnje? Težko je reči. Če bo lista še pridobila na glasovih je možno, da bomo v kratkem zopet imeli nove volitve, saj bo verjetno ponovno nezmožna povezave s komerkoli. Če bo pa lista začenjala izgubljati glasove bo pa verjetno kmalu sledil njen konec, saj, dejansko, ta formacija, razen resentima-jev, nima pokazati kaj pozitivnega n razvoj Trsta. VPR.: Kaj bi po vašem mnenju bilo treba storiti, da bi se uresničevala politika poglabljanja sožitja med obema narodnostnima skup-nostima in odpiranja meje med obema sosednima deželama in državama? ODG.: Menim, da kljub opisanim težavam ne smemo vreči puške v koruzo. Prej ali slej bomo zagledali dnevno luč tudi iz tega tunela; pripravljeni moramo biti na tisti dan. Prej ah slej se bo tudi melonom, ali pa njihovim sedanjim volivcem posvetilo, da je moč prihodnost Trsta graditi le na sodelovanju med Slovenci in Italijani. Mislim, da bo treba ustvariti neko novo vrsto kulture, ki ne bo več asimilatorična za eno stran, ampak bo znala obe strani, vsako s svojimi značilnostmi in posebnostmi, uporabiti v korist celotnega mesta in pokrajine. Ko bo dovolj ljudi prišlo do tega spoznanja, tedaj bo problem Trsta rešen. VPR.: Urbanistični instrumenti, ki so sedaj v veljavi, še posebej pa načrt za ljudske in cenene gradnje, so med slovensko narodnostno skupnostjo vzbudili veliko zaskrbljenost in ji povzročili že veliko škodo, ki je ne bo moč popraviti. Kako gleda vaša stranka na vsa ta vprašanja in kaj namerava predlagati v občinskem svetu, da bi se spremenila dosedanja praksa glede uporabe teritorija in prostorskega načrtovanja? ODG.: Izhajati moramo iz dejstva, da smo Slovenci sicer manjšina. kar se števila ljudi tiče, a večina po lastnini prostora, okoli našega mesta. Naš interes je, da spremenimo prejšnji urbanistični načrt, ki je predvideval širjenje ljudskih gra denj na prostranih zemljiščih v mestni okolici. To zahtevo smo postavili že v prejšnjem občinskem svetu in prisilili melone, da so spremembo načrta tudi obljubili. Nato je uprava padla. Mislim, da so v prihodnje dobri obeti, da se kaj takega uresniči: podobno zahtevo so, namreč postavile tudi druge stranke, celo meloni. Na splošno je glede tega vprašanja SSk mnenja, da je ozemlje osnovni narodnostni in gospodarski atribut neke narodnostne skupnosti, ki mora za njeno izgubo prejeti v zameno kaj takega, kar tej skupnosti omogoča nadaljnji razvoj. Zemlja je gospodarski fak tor, namesto zemlje naj manjšina dobi kak drug faktor. Na Kolonkovcu recimo, zahtevamo, da tamkajšnji Slovenci, ki so jih razlastitve hudo prizadele in razpršile med tuje prebivalstvo, prejmejo multifunkcionalni center ali središče, kjer bi se lahko zbirali in gojili najrazličnejše dejavnosti od šolskih, do športnih, kulturnih, verskih in dru gih. V sklopu centra bi lahko tudi postavili obeležje padlim v NOB. Na podoben, praktičen in funk cionalen način bi morali vedno reševati probleme razlaščanj. Se veda, do odtujitve zemlje naj pri de le tam, kjer je to neobhodno nujno. Zemlja postaja vse redkej ša dobrina, predvsem še v Tr s tu, treba jo je obvarovati tako iz narodnostnih, kakor iz elioloških razlogov. Slovenci smo že doka zah, da jo znamo ohranjati. besedilo o ljudskih stanovanjskih gradnjah. Deželni odbornik za javna dela Biasutti in poročevalec za večino Specogna pa sta nasprotno sinoči dala za tisk izjavo, v kateri nagla-šata svoje zadovoljstvo ob uspešnem zaključku tridnevne razprave o zakonu, ki sicer «ne rešuje celotnega stanovanjskega problema v deželi, a ki vendarle vnaša vrsto konkretnih in pozitivnih novosti*. Na njegovi podlagi — sta še nagla sila Biasutti in Specogna — bo na vseh področjih mogoče pospešiti ljudske gradnje in ponovno izkoristiti že obstoječi stanovanjski kapital. Posebno pomembna sta v tej zvezi ustanovitev deželnega odbora za ljudske gradnje, ki bo skrbel za načrtovanje novih posegov na tem področju, in pa finančna pomoč de žele posameznikom in gradbenim zadrugam — sta še dejala Biasutti in Specogna. Deželni svet je sinoči z večino glasov sprejel tudi zakon, ki določa hitrejši postopek za izvedbo del, ki spadajo v pristojnost posebnega tajništva za obnovo krajev, prizadetih po potresu. Proti so glasovali svetovalci DP, PdUP in MSI, predstavnica Furlanskega gibanja pa se je vzdržala. Skupščina se bo ponovno sestala v torek, ko bo na vrsti razprava o zakonskem osnutku, ki daje na razpolago 50 milijard lir za razvoj pristaniškega sistema Furlanije - Julijske krajine. Med igranjem nogometa na športnem igrišču pri Sv. Ivanu si je 20-letni univerzitetni študent Franco Sergo iz Ul. Ovidio 4 včeraj zjutraj zlomil desno nogo. V bolnici, kjer so mu napovedali, da se bo moral zdraviti 40 dni, je izjavil, da je do nezgode prišlo med prijateljsko tekmo univerzitetnih študentov, ki pa je kot kaže imela tudi zelo vroče trenutke. žencev pohoda za mir (na katerega vabijo organizatorji vse prebivalstvo naše dežele in obmejnih jugoslovanskih občin) in kjer bo nato zaključna slovesnost z recitalom dosmrtnega senatorja, umetnika E-duarda De Filippa in nastopom mladinskega pevskega zbora Glasbene matice. Novost pri vplačilu prometne takse Od danes lahko vozniki uporabijo tekoči račun za vplačilo prometne takse tudi pred okenci avtomobilskega kluba (ACI). Doslej so po tekočem računu poravnali takso, kot znano, samo v poštnih uradih. Zadevne obrazce lahko dvignejo v iz-terjevalnicah ACI, na njih so tudi navodila glede izpolnjevanja. Konzorcij za prevoze odobril nakup 20 novih avtobusov Včeraj se je ponovno sestala skupščina pokrajinskega konzorcija za prevoze. Poleg številnih upravnih sklepov je skupščina tudi odobrila sklep o nakupu 20 novih avtobusov za mestni promet. Gre za avtobuse tipa INBUS, kakršni že krožijo po mestnih ulicah in ki stanejo 140 milijonov lir vsak. Od skupnih 2 milijard 800 milijonov bo dežela s prispevkom krila 70 odstotkov. Z včerajšnjim sklepom je število novih naročil naraslo na 32 in baje bodo vse avtobuse prejeli že pred poletjem. Pri konzorciju za prevoze načrtujejo nakup nadaljnjih deset avtobusov, s katerimi bi znatno posodobili avtobusni promet v mestu. Novi avtobusi bodo vozili na mestnih progah. KUD J. Kerenčič jutri v Zgoniku Po kakovostnem nastopu, ki ga je imela folklorna skupina Kočo Racin iz Skopja v sredo v Briščkih, se nam v zgoniški občini obeta še ena zanimiva prireditev. KD Rdeča zvezda iz Saleža ima jutri, 23. t.m., v gosteh člane kulturnega umetniškega društva Jože Kerenčič iz Zgornje Kungote pri Mariboru. Društvo je pobrateno s krajevno skupnostjo Komen (njuni stiki segajo v leto 1979), ki je navezala stik tudi s KD Rdeča zvezda in tako. se--je.porodila misel, da bi KUD Jože Kerenčič gostovalo v Zgoniku. Prireditev bo, kot rečeno, jutri, in to ob 17. uri na dvorišču pri Petelinovih. Kungovčani, ki se danes SINOČI V GLEDALIŠČU cFRANCE PREŠEREN* MEŠANI ZBOR IZ ZR NEMČIJE ZAPEL PESEM PRIJATELJSTVA MED NARODI Sinoči je bil v gledališču *Fran-1 Mihalič. Pred županstvom je zbor ce Prešeren» koncert mešanega pev-' zapel pozdravno pesem, nato je šla skega zbora «Bauerscher Gesang-vereim iz Giessna v ZR Nemčiji. Zbor vodi Johannes Gustav. Koncert je priredilo kulturno društvo uValentin Vodnik» iz Doline pod pokroviteljstvom občine Dolina in Zveze slovenskih kulturnih društev. Opoldan so gostom iz Nemčije priredili sprejem na dolinskem županstvu, kjer so zbor pričakali župan Edvin Švab. podžupan Marino Pe-čenik in odbornik za kulturo Boris delegacija v občinsko sejno dvorano. Tu je goste uradno pozdravil župan Švab, ki je med drugim po udaril, kako so v dolinski občini ljudje zadnjič slišali nemško pesem med vojno. Bili so to strašni časi, danes pa prihaja zbor iz Nemčije v prijateljstvu in vaščani bodo prav v duhu prijateljstva poslušali nemške pesmi. Švab je nato seznanil delegacijo z značilnostmi dolinske občine in seveda omenil, da v njej S SESTANKOV PRIZADETIH NA PROSEKU IN V DOLINI KDAJ SE MISLIJO ODZVATI ZAHTEVAM RAZLAŠČENCEV? Potreben močnejši pritisk na oblasti in stranke Ob trbiški cesti (državna 202) pri Proseku so zgladili prostrano jusar-sko zemljišče, po katerem bodo speljali hitro cesto. Pripravljajo se, da postavijo barake za delavce in za orodje ter razno opremo. Podobno se dogaja na številnih drugih parcelah, ki so jih pobrali našim lastnikom za gradnjo omenjene ceste. Razlastitelji so torej pridno na delu, naši ljudje pa potrpežljivo čakajo, da se javni upravitelji odzovejo upravičenim zahtevam, ki so jih bili razlaščenci iznesli tudi v imenu vse naše narodne skupnosti skupaj s Kmečko zvezo in Slovensko kulturno gospodarsko zvezo ter ob podpori okoliških občinskih uprav, o-beh kraških rajonskih svetov in Kraške gorske skupnosti. O tem je bil govor te dni na sestanku, ki ga je Kmečka zveza sklicala na Proseku z domačimi razlaščenci in ki se ga JČ' udeležil tudi phedsedhik zahodno-kraškega rajonskega sveta Slavko Štoka (KZ je zastopal tajnik Edi Bukavec), ter na srečanju v Dolini — ravno tako v navzočnosti zastopstva KZ — med županom Edvinom Švabom in podžupanom Marinom Pe- predstavijo komenski publiki, prihajajo med nas z ženskim pevskim j čenikom ter člani koordinacijskega zborom, ki bo izvajal polurni pro- odbora razlaščencev, ki mu predse- gram, in dramsko skupino, ki bo odigrala komedijo Milana Grgiča «Jimmy odhaja*. S. P. duje Jordan Zahar (v njem so še Žarko Hrvatič, Klavdij KofoL Fa-bij Kuret, Enij Kuret in Stanislav Živec). Razbita avtomobila po slovitem trčenju na Trbiški cesti Predstavnikom političnih strank in javnih uprav z deželnim odborom na čelu so bile postavljene, kot znano, med drugim sledeče zahteve: razlaščencem takoj in pravično poravnati odškodnino; omogočiti jim dohod do parcel tudi po izgradnji hitre ceste Sesljan - pomol VII; priskrbeti jim po potrebi drugo obdelavno zemljo v zameno za razlaščeno; tako posameznikom kot vaškim in celoviti slovenski narodni skupnosti nuditi trajne protivrednosti gospodarske, kulturne in socialne narave; kmetijstvu zajamčiti jasno prihodnost z drugačno politiko do zemlje, teritorija, Slovencev. Na obeh sestankih je bila izražena zaskrbljenost, ker pristojni dejavniki še vedno niso zajamčili vsaj delnih protivrednosti, s katerimi bi' ublažili nepopravljivo škodo vsaj naši narodni skupnosti po odtujitvi njene zemlje. Ugotovljeno je tudi bilo, da politične stranke, ki tvorijo vladno večino v deželnem odboru, niso doslej pokazale dovolj posluha za ta vprašanja. Nujno je torej povečati in pomnožiti prizadevanja vseh zainteresiranih in njih organizacij za dosego konkretnega odziva na njihove upravičene zahteve. Zastopnika dolinske občinske u prave sta vzela na znanje zahteve krajevnih razlaščencev glede protivrednosti, ki bi jih občina v okviru svojih pristojnosti lahko zagotovila. Predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta pa se je zavzel za prilagoditev prvotnega načrta o gradnji hitre ceste, tako da bi prizadete lastnike čim manj oškodoval. Proseški razlaščenci so tudi ustanovili lasten koordinacijski odbor, v katerem so Andrej Nabergoj, Boris Puntar, Drago Cibic, Marino Albi in Alojz Germani. Finančni minister Formica je na ustrezni poseg predsednika trgovin ske zbornice Modiana zagotovil, da bo ministrstvo v kratkem poskrbelo za povečanje števila finančnih straž nikov v službi v tržaškem pristani šču. Za dodaten kontingent stražnikov pa bo treba dobiti primerne prostore v okviru same luke, o če mer je bilo vodstvo luške uprave že obveščeno. V SILOVITEM VERIŽNEM TRČENJU TREH AVTOMOBILOV Dva mrtva na trbiški cesti pri Križu živijo v sožitju Slovenci in Italijani. Vodja zbora *Bauerscher Gesang-verein* je omenil grozote vojne in dejal, da je čas na svoj način udeležujeta tudi zbot Vasilij Mirk in Tržaški oktet se je včeraj pri-' čel s tiskovno konferenco in t sprejemom v čudovitem dvorcu princa Alberta Giovanellija. Prisoten je bil župan iz Clusoneja Mer-letti, predstavniki oblasti pokrajine Bergamo in dežele Lombardija ter številno predstavništvo domačih i-tali;anskih in tujih zborov in umet niških skupin, ki nastopajo na fe stivalu. Po uradnih pozdravih pred sednika zbora Idika Raimonda Ma rinonija, tajnika Ferrarija in župa na Merlettija so spregovorili tudi predstavniki gostov. Za Vasilij Mirk in Tržaški oktet je pozdravil Boris Pangerc, ki je na kratko omenil prisotnost Slovencev na festivalu ter njihovo življenje v mejah italijanske republike. Pangerčev poseg je spremljalo dolgo in bučno ploskanje. Popoldne so se zbori in organizatorji srečali pod ogromnim šotorom sredi Clusoneja. Spregovoril je spet župan Merletti, ki j« še posebej poudaril prijateljske vezi med pevci in ljudmi številnih držav ter z veseljem ugotovil, da se je prebivalstvo Clusoneja povečalo še za 1200 prijateljev. Nato so organizatorji vsem pevcem in zborovodjem podelili spominske značke, še prej pa je sledil krajši koncert zbora ldilca, pod vodstvom dirigenta Curta Dubjenskega. Predstavniki zbora Vasilij Mirk so organizatorjem podelili spominsko plaketo. Zvečer pa so bili po vaseh bergamske pokrajine koncerti gostujočih zborov. Oktet je nastopil v Parri in kraju Fino del Monte, Vasilij Mirk pa v kraju Sovere skupno še z italijanskim zborom Rondinelle iz Padove in francoskim mladinskim zborom. Slovenska pesem je ogrela lombardijsko občinstvo, ki je slovenske pevce nagraJ dilo z dolgim ploskanjem, tako da so morali dodati še nekaj pesmi. Šolske vesti Na šoli Marica Gregorič pri Sv Ani bo danes, 22. t.m., ob 10.30 za ključna šolska prireditev. Vabljeni Osnovna šola F. Milčinski na Ka tinari vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, ob 18. uri v šolskih prostorih. Razstava ročnih del v osnovni šoli »Lojze Kokoravec - Gorazd* v Saležu, bo danes, od 16. do 20. ure in jutri od 9. do 20. ure. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustila naša draga mama, sestra, nona in pranona REZI GLAŽAR vd. KRALJ Pogreb drage pokojnice bo danes, 22. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti — Bazovica 59 v cerkev in nato na domače pokopališče. Žalujoči hčeri Nada in Magda z družinama ter drugi sorodniki Bazovica, 22. maja 1982 Gledališča VERDI Danes ob 18. uri (red B) šesti koncert spomladanske simfonične sezone, ki ga bo vodil Pinchas Stein-berg. Na programu Beethovnove skladbe in sicer uvertura «Coriola-no» in Koncert št. 3 za klavir in orkester. Pri klavirju Michele Campa-nella. Kino Ariston 17.30 — 22.00 «Possessiom». Režija Zulavvski, igra I. Adjami Ritz 17.00 «11 giustiziere della notte II.*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 18.00 «Ciao nemico*. J. Do-relli, G. Gemma. Grattacielo 16.30 «Sul lago dorato*. Fenice 17.30 «Nell'anno del signore*. Barvni film :a vse. Nazionale 16.30 «ACDC - Koncert rocka*. Aurora 16.30 «Sballato, gassato, com-pletamente fuso*. Cristallo 17.00 «Banana Joe*. Moderno 16.00—22.00 «Due gocce d’acqua salata*. Filodrammatico 15.00 «Furia eroti-ca di una porno moglie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Ricche e famose*. Vittorio Veneto 16.30 «11 turno*. Zabavni barvni film. Igrajo V. Gass-man, P. Villaggio, L. Antonelli. Mignon 15.30 «Reds». Barvni film za vse. Radio 15.00 «Le quattro ragazze porno*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 »Dracula*.*. Barvni film za vse. KD LONJER - KATINARA ŠD ADRIA 5. RAZSTAVA DOMAČIH VIN Danes, 22. in jutri, 23. t.m. na dvorišču društvene gostilne v LONJERJU PROGRAM: Danes — ocenjevanje vin ob 21. uri nastop čarovnika Stena Schafferja Jutri — ob 14. uri kolesarska dirka ob 17.30 nagrajevanje najboljših vin, nato bo zabava z VESELIMI GODCI iz Boljunca. Jutri bo v kriškem Ljudskem domu zborovska revija «PESEM NE POZNA MEJA* Začetek ob 17. uri. KD SLAVEC — Ricmanje - Log' vabi danes, 22. maja, ob 20.30 na VEČER ZBOROVSKEGA PETJA s sodelovanjem mešanih zborov: LIPA iz Bazovice, PRIMOREC iz Trebč in SLOVAN iz Padrič. Vabljeni! p Čestitke Danes se poročita na Repentabru učiteljica BONIJA KOREN in WAL-TER ROMANO. Iskreno jima čestitajo učenci, učiteljice in starši osnovne šole F. Venturini iz Boljunca. Danes stopata na skupno življenjsko pot VValter Romano in Bonija Koren. Obilo sreče, zdravja In skupnega razumevanja jima želita Damjana in družina. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE VESELICA JUTRI, 23. maja 1982, od 17. ure dalje v dvorani in na dvorišču kina verdi v MILJAH je'na sporedu: nastop otrok iz vrtca — nastop učencev” celodnevne' šole — nagrajevanje učencev za spise natečaja «Spoznavaj-mo svoj kraj in njegovo preteklost* — nastop mladinske skupine — pevski zbor JADRAN — folklorna skupina «KLUB OMLADINSKIH STVARA-LACA* iz Pulja Danes se poročita BONIJA KOREN in VVALTER ROMANO Čestita jima KD SLAVEC Ricmanje - Log Danes se poročita GORDANA in DAVID STEPANČIČ Vso srečo v skupnem življenju jima želi KD Primorsko Mačkolje Danes stopita na skupno življenjsko pot CINZIA STARC in SERGIJ ŠKABAR Iskreno jima čestitajo mama Klara, oče Angel ter sestri Suzana in 1 ’ * '' SKD IGO GRUDEN NABREŽINA vabi danes, 22 .t.m., ob 20.30 v društveno dvorano na Recital poezij CIRILA ZLOBCA v izvedbi dramske skupine KD Vesna - Križ. Sodeluje: MARKO FERI Režija: M. SOSIČ Scena: J. ŽERJAL Vabljeni! Razna obvestila VSI DELAVCI SO BILI ODPUŠČENI Za sedaj ni na vidika rešitev za podjetje kand v Doberdobu Na pobudo doberdobskega županstva so zadevo preučili s sindikalisti in industrijci VČERAJ V VIDMU Za sedaj ni izgledov za hitro slali predsedniku deželnega sveta in- J^OVENSK° ““^GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM FEDER1CO GARCIA I.ORCA KRVAVA SVATBA Danes, 22. maja, ob 20. uri IZVEN ABONMAJA Jutri, 23. maja. ob 16. uri - ABONMA RED G (popoldan na dan praznika). Prosveta SKD Tabor — Opčine priredi danes, 22. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah zabavno igro «BUTALCI» F. Milčinskega. Skupino vodi prof. Marija Peterlin por. Sussi. Vabljeni! Izleti Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 22. maja MILAN Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.36. — Dolžina dneva 15.09. — Luna vzide ob 5.15 in zatone ob 19.42. Jutr, NEDELJA, 23. maju VNEBOHOD. ŽELJKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,7 stopinje, najnižja 17.7, ob 18. uri 24,7 stopinje, zračni tlak 1018,9 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 58 odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 19,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Mateja Bogateč, Luca Maricchio, Angela Palme, Gio-vanna Amico, Giorgia Colonna, Mas-similiano Danieletto. Marco Glavina. UMRLI SO: 73-letna Onorina Bor-ghes vd Allegretto, 70 letna Gisella Vidich vd. Bonasso, 85 letna Ottilia Adami vd. Zerial. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41. Opčine, Žavlje. (od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia como 1 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5. Čampo S. Gia como, Opčine. Žavlje. LEKARNE V OKOLICI Bot tunec: tel 228 124; Bazovica tel 226 165; Opčine: tel. 211 (Kil; Prosek, tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Seslja n: tel. 209 197: Žavlje tel 213 137: Milje- tel 271 124 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-44L KASTA prireja v soboto, 5. junija 1982, avtobusni izlet v Anhovo z ogledom Soške elektrarne ter Vin-Ute kleti v Dobrovem. Vpisovanje v Tržaški knjigarni vsak dan po 18. uri do 25. t.m. Slovensko planinsko društvo Trst priredi v nedeljo, 30. maja. avtobusni izlet v Rezijo na vsakoletno srečanje s planinci pobratenega društva Integral. Iz Zamlina nas bodo rezijanski vodiči spremljali skozi Solbico na izredno razgledno planino Pusti gozd, kjer se bomo ustavili in nato vračali v Ravenco po grebenu hriba Tulsti ter skozi pianino Goslo. Skupno je tri in pol . ure prijetne hoje — torej je izlet primeren za yse. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI še danes. 22. maja. SPDT prireja jutri, 23. maja izlet na Vremščico ob priliki »Srečanja mladih planincev Primorske*. Zbirališče je na železniški postaji na Opčinah ob 18. uri. Povratek je predviden za 19. uro spet na železniški postaji na Opčinah. KD Rdeča zvezda priredi v četrtek, 27. maja, v zgoniški cerkvi koncert mešanega pevskega zbora Igo Gruden iz Nabrežine. Planinski odsek ŠZ Sloga v sodelovanju s ŠD Primorec, Gaja in Zarja ter KD Primorec, Slovan in Lipa organizira družinski izlet na tradicionalno srečanje mladih planincev Primorske na Vremščici, jutri, 23. t.m. 1982. Zbirališče v Bazovici ob 8. uri; odhod z osebnimi avtomobili. Srečanje ob 11. uri na vrhu Vremščice. Društvo slovenskih naravoslovcev In tehnikov, Slovenski raziskovalni inštitut, Narodna in študijska knjižnica - Odsek za zgodovino vabijo slovenske dijake na 2. mladinski raziskovalni tabor «Doberdob 82» 30. avgusta - 11. septembra 1982. Delo bo potekalo v petih skupinah: etnološka, geografska, naravoslovna, sociološka, zgodovinska. Prijave in vpis udeležencev na sedežih: SLORI, Trst, Ul. Gallina 5/IV, od 8. do 13. in od 15. do 17. ure; NŠK OZ, Trst, Ul. Petronio 4, od 8. do 13. ure; ZSKD, Gorica, Ul. Croce 3, od 12. da 14. in od 16. do 19. ure. Kulturno društvo Rdeča zvezda priredi jutri, 23. t.m. kulturni večer z umetniškim društvom Jože Koren čič iz Zgornje Kungote pri Mariboru. Na sporedu bo dramska skupina s komedijo Jimi odhaja in koncert ženskega pevskega zbora. Prireditev, s pričetkom ob 17. uri, se bo odvijala v Zgoniku na dvorišču pri Petelinovih. KD Lonjer • Katinara in ŠD Adria priredita danes, 22. ' in jutri, 23 maja 5. razstavo domačih vin na dvorišču društvenega sedeža v Lonjer ju. Program: danes ocenjevanje vin in zabava ob zvokih domačega ansambla, v nedeljo pa razstava, kolesarska dirka in ob 17.30 nagrajevanje zmagovalcev vinogradnikov. Sledila bo zabava z Veselimi godci iz Boljunca, delovali pa bodo tudi kioski. Sindikat slovenske šole obvešča učitelje, da je na sedežu sindikata v Trstu Ul. Filzi št. 8 vsak torek in petek od 16. do 18. ure na ogled ministrska okrožnica št. 125, ki obravnava letne in začasne suplen-ce. Zainteresirani učitelji dobijo na sedež.u tudi obrazce za prošnje. Pripravljalni odbor za poimenovanje osnovneJsoJ^s v Cerovljah, po pesniku,, skladatelju,, in narodnemu buditelju Miroslavu Vilharju obvešča, da bo slovesnost poimenovanja šole jutri, 23. maja, 'ob 16. uri na šolskem dvorišču. Vabljeni vsi ljubitelji slovenske šole! KD Slovan — Padriče obvešča pevke in pevce, da so pevske vaje za bližnji nastop, ob torkih !n petkih (skupno). Prosimo za točnost! Zadruga pridelovalcev vin tržaške občine «Kriški breg* priredi 25., 26. in 27. junija letos 15. razstavo vin. Vinogradniki iz tržaške občine, ki bi radi razstavljali svoj pridelek na razstavi so naprošeni, da telefonirajo najkasneje do 26. maja na št. 220495. KD Rovte - Kolonkovec priredi danes, 22. t,.m., ob 20.30 v društvenih prostorih družabni večer z Veselimi godci iz Boljunca. Vabljeni! Društvo Slovencev miljske občine prireja jutri, 23. maja, od 17. ure dhlje, v dvorani in na dvorišču kipa Verdi v Miljah, Veselico. Na stopajo: otroci iz vrtca, učenci celodnevne šole, mladinska skupina, zbor Jadran ter folklorna skupina «Kluba omladinskih stvaralca* iz Pulja. Delovali bodo tudi dobro založeni kioski. Sindikat slovenske šole - Trst, obvešča učiteljice, da je na sedežu sindikata Ul. Filzi 8, vsak torek in petek od 16. do 18. ure na ogled MO št. 134, ki obravnava podeljevanje začasnih in letnih suplenc v državnih otroških vrtcih za šolsko leto 1982/83. Zainteresirane dobijo na sedežu tudi ustrezne obrazce za prošnje. obnovo proizvodnje v doberdobski tovarni Icand čeprav se vsi zainteresirani za to precej zanimajo. Na pobudo doberdobske občine je bil v četrtek zvečer v Gorici, na sedežu zveze industrijcev, sestanek med zastopniki doberdobske občine, sindikalne zveze ter zveze industrijcev. Doberdobski župan dr. Lavrenčič je še enkrat povedal, da bi izguba 24 delovnih mest pomenila hud udarec za gospodarsko problematiko male občine kot je doberdobska. Župan je povedal tudi, da se je sestal z odvetnikom, ki upravlja stečaj podjetja. Izvedel je, da so vsi delavci odpuščeni, kajti tako podjetje kot je Icand ne sodi v državni seznam podjetij, ki so v krizi. Vprašati se je pri tem treba zakaj je podjetje zašlo v stečaj, ko so imeli vendar naročil za dobri dve leti. Župan je nakazal edino možnost, da bi nekdo prevzel podjetje, seveda vzel v najem, v njem bi lahko zaposlili ponovno odpuščene delavce. Dr. Lavrenčič je še nakazal nujnost, da ostane podjetje v Doberdobu, kajti čujejo se glasovi, da hočejo nekateri drugi podjetniki odkupiti licenco za izdelovanje hišne opreme, ki so jo izdelovali v tovarni Icand, in izdelovati to opremo v drugem kraju, izven naše pokrajine. V razpravo so posegli še sindikalni zastopnik Donda, predsednik družbe Indusvi Guerra in zastopniki zveze industrijcev Tamaro. Povedali so, da je stečaj precej kompliciran, da je treba tudi ugotoviti čigav je patent izdelovanja opreme. Pregledali bodo tudi proizvodni postopek, kajti nekateri industrijci, tudi domači, se zanimajo za prevzem proizvodnje tega podjetja. terpelacijo, v kateri nakazujejo nekatera vprašanja v zvezi s tržiško tovarno Ansaldo in hočejo vedeti, kako bo z nadaljnjim razvojem te tovarne. V tej tovarni ne jemljejo več nikogar v službo, ljudi niso poslali v dopolnilno blagajno, ker so izvedli nekatere notranje premike delavcev. Interpelanti hočejo tudi vedeti kako bo z nadaljnjo usodo te tovarne, kjer manjkajo naročila, ker ni bil uresničen vsedržavni načrt za razvoj energetike. Hočejo tudi vedeti kaj je napravila deželna uprava v trenutku ko prihaja do pomembnih sprememb v organizacijskem ustroju italijanske elektrotehnične industrije. Svetovalci KPI menijo tudi, da ne sme priti do zmanjšanja zaposlitve v tej tovarni, saj bi to pomenilo nadaljnje obubožanje gospodarstva goriške pokrajine. Danes v Kulturnem domu posvet CGIL o slovenski manjšini V Kulturnem domu v Gorici bo danes zjutraj, od 9. do približno 13. ure, zanimiv in pomemben posvet sindikata CGIL o vprašanjih slovenske narodnostne manjšine in o delu Slovencev v sindikatu. Goriški posvet, na katerem bodo spregovorili tudi zastopniki naše manjšine, sledi podobnemu, ki je bil v Vidmu v četrtek, kjer je bil govor o furlanski narodnosti. Pomembno srečanje CGIL o vseh manjšinah v Italiji pa bo v Trstu sredi junija. PREDAVANJE PROF. IVANOVA 0 REZIJANSKEM VPRAŠANJU Večer je pokazal, da politika skuša izpodrivati znanost iiiiiiiiitiiiniiimmiiiiMiiiiiiiitiiiiuiiiMiiiiiiiMiiiMiiitntHiiHmiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiitiiitiiiin KRITIKE OSNUTKA PRORAČUNA GORIŠKE OBČINE V dokumentu ni postavke za igrišče v Standrežu Rajonski svet predlaga, da se v finančni načrt vnese postavka 200 milijonov lir za nakup in ureditev nogometnega igrišča Sestanek PSI-PLI Pozitivno sta se izrekla o novi realnosti v deželni upravi, kjer skupno sodelujejo socialisti in liberalci, predstavniki PSI in PLI goriške pokrajine. Sestala sta se namreč pokrajinska tajnika obeh strank Trom-betta in Pranci ter tajnika sekcij iz Tržiča Di Todaro in Sluga. Poudarili so, da prihaja do sodelovanja med socialisti in liberalci v trenutku, ko je bolj kot kdaj potrebna preobrazba italijanske družbe, in da obstoji možnost za napredovanje laičnih sil v državi ter prevzem uprave v državi s strani teh sil. Zanimivo je, da je bil govor o tržiških vprašanjih. V Tržiču bi morale namreč biti občinske volitve prihodnje leto. Komunisti* o tovarni Ansaldo Komunistični deželni svetovalci Bratina, Battello in Scampolo so po- lž goriškem občinskem svetu se še ni pričela razprava o finančnem proračunu za tekoče leto, vendar bo vprašanje na dnevnem redu že prav kmalu. Občinski odbor je sicer že sestavil osnutek finančnega načrta, slišati pa je že tudi prve pripombe in kritike ter predloge za prilagoditev. Tako je predsednik rajonskega sveta v Standrežu, Valter Reščič, te dni pisal županu pismo, v katerem opozarja na dejstvo, da v finančnem načrtu ni predviden znesek za odkup in ureditev nogometnega igrišča v Standrežu, ki naj bi ga v bližnji prihodnosti dokončno uredili in opremili z vsemi potrebnimi strukturami. Reščič v pismu opozarja na pomen, ki ga ima za standreško skupnost obstoj in delovanje športnega društva Juventina, ki po nastanku sodi med najstarejša športna dru-$t,ya,„y občini in, ki s pridom uporablja nogometno igrišče. Reščič opozarja nadalje, da obstaja za u-reditev igrišča že okvirni načrt, o katerem se je ugodno izrazil tudi rajonski svet in predlaga naj bi finančni načrt spremenili, oziroma dopolnili, z vključitvijo postavke 200 milijonov lir. Ob tem velja pripom- niti, da je bila postavka zapopa-dena v finančnih dokumentih za leto 1979, 80 in 81. Znanstveno-raziskovalno delo s področja hidrobiologije Zavod za ribištvo namerava skleniti dve pogodbi za znanstvene raziskave s področja hidrobiologije v vodnih tokovih Furlanije - Julijske krajine. V poštev pridejo zlasti mlajši raziskovalci, ki so univerzitetni študij (naravoslovje in biologija) končali v zadnjih dveh, treh letih, vsekakor pa po 31. decembru 1979. Predvideni sta dve raziskavi z o-menjenega področja, prošnje z u-streznimi dokazili o opravljenem študiju ter drugimi dokumenti pa je treba vložiti najkasneje do 31. decembra letos,, pri • zavodu • za -ribi. štvo — Ente Tutela Pešca v Vidmu, Drevored Volontari della Li-berta 37. Na istem naslovu prejmejo interesenti tudi podrobnejša pojasnila. V dvorani tehničnega zavoda Ma-lignani v Vidmu je kulturno društvo Rosojanska dolina v sodelovanju z univerzo v Vidmu sinoči priredilo predavanje univerzitetnega profesorja Alessandra Ivanova, ki poučuje na fakulteti za jezike v Vidmu, predavanje o vedno aktualni rezijanski temi, ki so ji dali naslov »Slovensko zakulisje rezijanskega vprašanja*. Za to priložnost so se v dvorani zbrali številni Rezijani, ki živijo v Furlaniji in tudi v svoji dolini. Prišli so župan Antonio Barbarino, Aldo Madotti, pesnica Silvana Paletti, iz Ljubljane pa proučevalec Rezije Milko Mati-četov. Prisoten je bil tudi univerzitetni prof. v Vidmu Frau, velik prijatelj Rezijanov. Sestanek je odprl predsedni! društva Sergio Barbarino, takoj za njim pa je prof. Ivanov v svojem kratkem toda zgoščenem govoru bolj nakazal stališča kot pa da bi se do njih opredelil. Povedal je, da Rezijani pripadajo slovenskemu deblu, potem pa je podrobno govoril o zgodovini Slovencev od naselitve do danes, kar bi lahko bilo razumeti tudi kot zgo- vprašanju močno čuti vpliv politike. Toliko je res, da jih hitro proglasijo za »titine*, brž ko se izjavljajo za pripadnike slovenskega naroda. Za pisanje s slovenskimi pismenkami se je zavzela tudi pesnica Silvana Paletti. Očitno je bilo, da je način pisanja še vedno odprto in pekoče vprašanje. • Mestna godba iz Tržiča, ki jo vodi Piero Poclen, se bo danes udeležila srečanja pihalnih orkestrov istrskega območja. Srečanje bo v Lovranu pri Opatiji. Stane Raztresen danes v Ul. della Croce V predavalnici v Ulici della Croce 3 bo danes popoldne, ob 17. uri, večer slovenske umetniške besede v izvedbi gledališkega igralca Staneta Raztresena. Kulturno prireditev prireja društvo slovenskih upokojencev dovino Rezijanov. Svoje izvajanje je i jn vabi člane ter prijatelje na obil- sklenil z ugotovitvijo, da je tako v Benečiji kot tudi v Reziji zelo občutiti vpliv italijanske kulture. O-menil je prizadevanja Slovenije in še zlasti Milka Matičetovega, da bi rešila, kar se s kulturnega vidika v tem kraju rešiti da. Navedel je odločno Cronijevo stališče, da so Slovenci na Videmskem bolj otok slovenskega jezikovnega prostora, in dodal, da zaradi bližine meje vprašanje Rezije povzroča provokacije. Prof. Ivanov je nadalje dejal, da ima trditev a ruskem izvoru Rezijanov svoje korenine v letu 1799, ko so Kozaki z Avstrijci po porazu Napoleona prišli v Rezijo. In ker so jih kot Ukrajinci Rezijane dobro razumeli, so rekli: »To so naši*. Od tistih časov dalje se je v ljudeh ohranilo prepričanje, da so potomci Rusov. V diskusiji, h kateri ga je povabil prof. Ivanov, je Matičetov rekel, da se razprave o rezijanskem vprašanju razvijajo brez poznavanja bogate bibliografije in dokumen tacije, zaradi česar se dajejo psev doznanstvene izjave. Zavrnil je Ivanovo trditev, da bi imeli ob naši meji slovensko - hrvaško in srbsko narečje, in dejal, da gre za slovenska narečja, ki so se oblikovala v specifičnih geografskih pogojih. Prof. Frau je izzval polemiko in jezo pri nekaterih, ko je brez ovinkarjenja poudaril, da so zdaj Rezijani del slovenskega naroda in da bi rezijanščino morali pisati s slovenskimi, ne pa z italijanskimi pismenkami. Takšno je pač mnenje jezikoslovcev, je-dejal. Pisati rezijanščino v italijanščini bi za profesorja pomenilo delati nepotrebne akrobacije. Zelo odločno se je za resnični interes Rezije zavzel mladi Di Le-nardo, ki je dejal, da se v tem no udeležbo. Hlinili—■ V spomin na Antona Tomšiča darujejo prijateljice Olga Zavadlav. Marija Kovic in Gizela Devetak, 30 tisoč lir sovodenjskemu društvu krvodajalcev. Razna obvestila Na županstvu v Sovodnjah bodo 26. t.m. od 9. do 11. ure pobirali davke. Sovodenjsko županstvo obvešča, da bodo od 24. t.m. sprejemali davčne prijave od 10. do 14. ure. Razstave V razstavni galeriji avditorija bo danes ob 18. uri odprtje razstave bolonjskega patra slikarja Fio-renza Gobba. Kino B D BREG priredi, DANES, 22., JUTRI, 23. in v PONEDELJEK, 24. maja v DOLINI PRAZNIK BREGA DANES, 22. maja ob 18. uri — otvoritev praznika ob 20. uri — PLES JUTRI, 23. maja ob 11. uri — ženska odbojka KOČEVJE - BREG ob 16. uri — nogomet KOČEVJE - BREG ob 18. uri — koncert godbe na pihala BREG ob 20. uri — PLES PONEDELJEK, 24. maja ob 18. uri — odprtje kioskov ob 20. uri — PLES Vse tri večere bo zabaval ansambel POMLAD Vino domačih kmetov ter dobre jedi na žaru. VABLJENI! STROGA OBSODBA MLADEGA BEOGRAJČANA Dve leti zapora za kra jo dvaindvajsetih kavbojk Dragoljubu Komazecu je sodišče zavrnilo tudi prošnjo za izpustitev na začasno svobodo - Obsojena tudi 27-!etni Drago Drekonja in 24-letni Ivan Perger zaradi poskusa ropa EMLMA (GRADBENI MATERIAL, KERAMIČNE PLOŠČICE, SANITARIJE, KAMINI) bo danes. 22. t.m., ob 17. uri odprla NOV RAZSTAVNI PROSTOR V UL. BOVETO 33 VABUEN1 VSI ODJEMALCI, PRIJATELJI IN ZNANCI' Pred goriškim okrožnim sodiščem so včeraj sodili (in obsodili) 24-letnemu Dragoljubu Komazecu iz Beograda zaradi kraje 22 parov kavbojk iz trgovine Mukuku na goriškem Travniku. Poskus prisvojiti si 22 parov hlač je fanta drago stal. 12. maja, kmalu po ponesrečenem podvigu v omenjeni trgovini so ga prijeli v bližnji Ulici San Giovanni ter ga aretirali, včeraj pa so mu na goriškem okrožnem sodišču naprtili še razmeroma strogo kazen: dve leti zapora. Poleg tega bo moral plačati 150 tisoč lir globe ter poravnati sodne stroške. Sodišče je tudi zavrnilo prošnjo za izpustitev na začasno prostost. Dogodek, ki je Beograjčana spravil na zatožno klop se je pripetil v sredo, 12. t.m., v omenjeni trgovini na Travniku. Fant je vstopil v lokal z veliko torbo, kamor je v rekordnem času strpal kar 22 parov kavbojk. Zapletlo se je pri izhodu, kajti njegovo početje ni ostalo neopa ženo. Torba s kavbojkami je sicer ostala v trgovini, medtem ko je Komazecu v prvem trenutku uspelo pobegniti. Prijeli so ga kmalu zatem v bližnji ulici. Najbrž je na raziheroma strogo obsodbo vplivalo dejstvo, da je obtoženec na obrav navi trmasto zanikal krajo. Po hitrem postopku so včeraj sodili tudi 27-letnemu Dragu Drekonji z Jesenic ter 24-letnemu Ivanu Per gerju iz Ptuja. V zaporu sta sicer presedela nekaj več dni, kakor Komazec, potem ko so ju proti koncu letošnjega marca aretirali v Podgori, kjer sta zagrešila vlom v vsaj dve garaži, ukradla, oziroma odnesla pa samo nekaj nepomembnih stvari. Kljub temu je bila na njun račun sestavljena dokaj težka obtožnica: poskus ropa. Fanta je namreč okrog 3. ure zjutraj v garaži presenetil lastnik. Medtem ko je enemu od dvojice uspelo pravočasno pobegniti (sicer so ga kmalu zatem izsledili) je drugi s pestjo udaril lastnika garaže, v poskusu, da bi pobegnil. Odtod obtožnica za poskus ropa. Sicer pa sta se oba obtoženca še kar dobro izvlekla: Drekonjo so obsodili na leto dni zapora in 100 tisoč lir kazni, pajdaša pa na 9 mesecev zapora in 80 tisoč lir kazni. Kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list. ZADEVA, KI JE DOLGO RAZBURJALA DUHOVE V TRŽIČU Z oprostilno razsodbo končana afera glede plinskega omrežja Nekdanji predsednik pokrajinskega nadzornega odbora in izvedenec Zimanyi nista zakrivila kaznivega dejanja Ugodni pogoji za agrolurizem v deželi Na vsedržavnem shodu Agriturista je bil v deželni delegaciji tudi odv. Michele Formentini iz števerjana. Na tem shodu je Formentini obrazložil možnosti kmečkega turizma v naši deželi še posebej v trenutku ko je na vidiku glasovanje o novem zakonu o kmečkem turizmu. Na shod je prišel tudi minister za turizem Si-gnorello. prišli so tudi številni časnikarji. Na zakuski so gostom ponudili briška vina, sir in pršut iz naše dežele. DEŽURNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. i nci aezui I Carducci, tel. 84268. V POČASTITEV 20-LETNICI NJEGOVE SPOMINA PROF. MIRKA FILEJA OB SMRTI PRIREDI MOŠKI ZBOR »MIRKO FILEJ*, KI PRAZNUJE TUDI 15-LETNICO SVOJEGA DELOVANJA KONCERT V KATOLIŠKEM DOMU. DANES, 22. MAJA 1982, OB 21. URI Po sedmih letih je bil o nepravilnostih, ki naj bi se pojavile ob oddaji del za zgraditev plinskega omrežja v Tržiču, spet govor na sodišču. Včeraj je o tem vprašanju, ki je svoj čas dvignilo obilo prahu in celo privedlo do razbitja koalicije KD PSI pri upravljanju tržiške občine, razpravljalo okrožno sodišče v Gorici. Na zatožni klopi sta se od šestih obtožencev znašla le 53-letni dr. Eldere Bon, nekdanji predsednik pokrajinskega nadzornega odbora in Rodolfo Zimanyi, geometer po poklicu, v sredi sedemdesetih let pa predsednik študijske komisije, ki je zbirala dokumentacijo (in ponudbe) za plinsko omrežje. Ostali obtoženci so bili oproščeni že v preiskovalnem postopku. Naj ob tem zabeležimo, da je o zadevi že razpravljalo tudi okrajno sodišče v Tržiču in to februarja leta 1977 in se izreklo za nepristojno. Proti obema obtožencema je bila vložena precej huda obtožba: pri o previjanju javne funkcije naj bi zasledovala zasebne koristi. Dr. El dere Bon pa naj bi pri opravljanju funkcij predsednika pokrajinskega odbora zakrivil še drugo kaznivo dejanje: v javnem aktu naj bi navedel neresnične izjave in s tem skušal posredno vplivati na odločitve občinskega sveta. Bralcem moramo vsekakor, za boljše razumevanje zadeve, osvetliti ozadje. V ožjem izboru konkurentov za zgraditev in režijo plinskega omrežja sta o-stali dve podjetji: Societš Italiana per il gas iz Turina in Societš Lam po Gas iz Verbanie. Medtem ko so se krščanski demokrati, ki so takrat imeli glavno besedo pri upravljanju tržiške občine ogrevali za ponudbo prvega podjetja, so bili njihovi zavezniki (socialdemokrati) bolj naklonjeni podjetju Lampo-Gas. Po odločitvi občinskega sveta je izbira padla na prvo podjetje, čeprav je z ekonomskega vidika ponudilo nekoliko slabše pogoje. Proti taki odločitvi je vložilo priziv podjetje Lampo-gas. Pokrajinski nadzorni odbor je pred zavrnitvijo sklepa in priporočilom občinskemu odboru in svetu v ponovno preučitev vprašal za mnenje deželni tehnični odbor, Mnenje je res prišlo, vendar, ka kor je bilo slišati na včerajšnji ob ravnavi, formulirano v precej ne jasni obliki. Pokrajinski nadzorni Gorica VERDI 18.00-22.00 «11 giustiziere della notte n. 2». Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »D paramedico*. E. Montesano in E. Fenech. VITTORIA 17.00-22.00 »Lo squart*-tore di New York». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »Pierino medico della Saub*. PRINCIPE 18.30-22.00 »Sballato, gassato, completamente fuso*. Aowj Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 »Mazoh*. Italijanski film. 22.00 «Tri švedinje*. Švedski film. SVOBODA 18.00-20.00 »King Kong*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Imperij vrača udarec*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARN/ V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, ul. Fratelli Roselli, tel. 72340. odbor je sklep občinskega sveta za vrnil in v motivaciji sklepa zapisal (spet nekoliko svojstveno tolmačeno), da je ponudba podjetja Lampo gas vsekakor ugodnejša. Na srečo je zadeva potem za ne-*aj le obstala na mrtvi točki. Pri- i šlo je do zamenjave pri upravljanju I občine in nova levičarska uprava je J odločila, da prevzame napeljavo in ; vzdrževanje plinskega omrežja v ne- ( posredni režiji, kar se je tudi dejansko zgodilo. Neko čudno vlogo, ki je tudi izjave na včerajšnji obravnavi niso pojasnile, je imel danes 73-letni Giuseppe Novali, ki si je menda zelo prizadeval, da bi pogodbo sklenili s podjetjem Lampo-gas. «Od tedaj je minilo že skoraj sedem let in težko je sedaj ugotavlja ti, kaj se je pravzaprav zgodilo in kakšni so bili nameni obtožencev. Težave so še večje, ker sta medtem umrli tudi dve priči, razprava pa nikakor ni pripomogla k ugotavljanju večje ali manjše odgovornosti obtožencev*. Tako je predlog, naj se obtoženca oprostita zaradi pomanjkanja dokazov, utemeljila javna tožilka. Razprava se je pričela predpoldne, popoldne pa se je proces nadaljeval s posegoma zagovornikov, odv. Maja in Devetega, ki sta predlagala popolno oprostitev tako za Bona, kakor za Zimanyia, ker da kaznivega dejanja nista zakrivila. Sodišče je po krajšem posvetu v celoti osvojilo predlog zagovornikov ter obtoženca oprostilo. Aldo PoEicardi Klavirji rabljeni - - novi in posojanje Glasba — Plošče — HI-FI T R 2 I C — Ul. Roma 47 tel: 72167 I BOLTERIARREDAMENTI OPREMA ZA 00M • URAD • TRGOVINO SKUPNOST ZASTEKLITVE IN PREMIČNE STENE IZ ALUMINIJA Ulica Trieste • nasproti letališča v Gorici Telet. 0481/83873 PREJŠNJO SREDO V BRIŠČKIH iPREJŠNJO NEDELJO SO TAM ODKRILI SPOMINSKO OBELEŽJE PADLIM BORCEM Skopska skupina «Koto Racin* Prebivalci naselja Brezovo brdo v Brkinih požela uspeh med občinstvom so prispevali velik delež v boju proti nacifašizmu Prvi partizani so prispeli v vas januarja 1943 - Skupina VOS napadla nemški blindirani avtomobil in ubila znanega nacističnega krvnika - Pri zdravljenju in negi ranjencev so se posebno odlikovale mladinke in žene Folklorna skupina iz Makedonije odhaja na turnejo v Francijo Kulturno življenje v našem mestu je zadnje čase izredno pestro, vendar dolgo časa nismo zabeležili obiska tolikih jugoslovanskih in drugih skupin, kot ta teden: sarajevsko gledališče, skopska folklorna skupina in nemški pevski zbor v treh dneh so pravi rekord. Nastop folklorne skupine «Kočo Racin» iz Skopja v Briščkih sodi v okvir stikov, ki jih ima Zveza slovenskih kulturnih društev že dolga leta s skopskim u-melniškim društvom. Pogostejši so bili sicer nastopi pevskega zbora istega društva, vendar je tudi folklorna skupina že nastopala pri nas pred petimi leti. Letos je skupina nastopala kot gost kulturnega društva Rdeča zvezda iz Saleža, nastop pa je bil spet izredna priložnost predvsem za tiste, ki se tu pri nas bavijo s folkloro. Prav gotovo pa je nastop makedonskih folkloristov privabil tudi domačine in tiste, ki jih folklorna predstava zanima. Makedonski neparni ritmi, ki so našemu ušesu nekoliko tuji, so privlačni že sami po sebi. Če k temu dodamo večje število izurjenih plesalcev je efekt zagotovljen. In to je občinstvo dokazalo z bogatim ploskanjem, ki je sledilo vsakemu izvajanju makedonskih gostov. Plesna skupina je prikazala šest spletov. Ob teh lahko rečemo, da so bili kljub uigranosti plesalcev plesi iz Suni adi je stilno netočni, spremljava teh pa izkrivljena zaradi prisotnosti tapana, ki je pretirano poudarjal ritem. Očarljiva je bila prva točka, ki so jo sestavljali elementi raznih makedonskih plesov. Izredno privlačna so bila dekleta, ki so predstavila obredni ples iz okolice Bitole. Lepoto plesa so še posebej poudarile bogate noše. Ne moremo pa reči istega za točko Sedevka. kjer so bile ni savske noše kar precej stilizirane. Samo v dveh točkah se je pojavil zurlaš, to je v Kalajdiskem kolu iz okolice Kumanova in v spletu iz Povardarja, ki je zajemal znana plesa Baba Durda in ČučuJc. Ostri zvok zurle, ki spada med najbolj tipična makedonska izvirna glasbila ni potrebo- val mikrofona, pričaral pa je posebno vzdušje. Za zurlo je značilna to. da mora biti godec še posebno spreten in da lahko nauči nanjo igrati kot otrok, ker zahteva posebno tehniko istočasnega vdihavanja zraka in pihanja v glasbilo, kar je izredno naporno, četudi tega ni bilo občutiti pri makedonskem godcu. Posebno v zadnji točki, ko se je na odru pojavilo največ plesalcev v najbolj znani beli makedonski noši, je skupina iskala efekt z nastopi so listov — ki so bili izvrstni — in tako nekoliko zanemarila izvirnost plesov. To je sicer lahko tudi zavestna izbira skupine, saj ni redek pojav pri jugoslovanskih reproduktivnih skupinah, ki iščejo v hitrosti korakov in spretnosti plesalcev tisti efelet, ki ga pri izvirni folklori nudita eleganca, melos ali druge osnovne karakteristike posameznih področij. Spored so dopolnjevali Penčo Haskov, Raško Velkovski, Jovan Jovčevski in Aco Andonov. N Mihovo izvajanje je bilo sicer izredno prijetno, vendar so nekatere pesmi tstarogradskega» izvora bile na robu popevkarstva. Skopska skupim se je ustavila v našem mestu na poti v Francijo, kjer jo čaka desetdnevna turneja, med katero bo predstavila plese skoraj vseh narodov Jugoslavije in bo prav gotovo žela prizmnje, saj spada jugoslovanska folklorna zakladnica, med najbogatejše v Evropi, (mk) Zborovski koncert Kulturna društva Lipa iz Bazovice, Slovan s Padrič in Primorec iz Trebč so vzpostavila v tej sezoni tesnejše stike v prepričanju, da lahko s skupnimi močmi odločneje prispevajo k rasti kulturnega življenja v vaseh, kjer delujejo in obenem okrepijo prijateljske odnose med člani sosednjih društev in vaščani, Letos so se v sodelovanju uresničile že nekatere zamisli, pred zaključkom sezone pa prirejajo še en skupni večer. Drevi bodo namreč mešani zbori Primorec, Lipa in Slovan gostje kulturnegr društva Slavec iz Ricmanj. Svobodoljubni brkinski človek je kot zaveden Slovenec bil že sam po sebi upornik proti osovraženi fašistični okupaciji, zato je organiziran boj za svobodo bil samo še vprašanje časa. Ko je ta dozorel in je na čelo tega boja stopila Komunistična partija s svojimi prekaljenimi kadri in borbenimi izkušnjami, je tudi skozi Brkine završalo kot ob viharju, ko so prvi partizanski borci in V nedeljo, 16. maja so v znanem partizanskem naselju Brezovo brdo v Brkinih odkrili spominsko obeležje padlim vaščanom in pripadnikom VOS Osvobodilne fronte. Slavje je sodilo v sklop letošnjega praznika varnostnih sil SFRJ. O dogajanjih med NOB v tem borbenem naselju v Brkinih govori naslednji članek. aktivisti Partije zanesli upor v ta del naše domovine. Brkini so poslej dajali zavetje borcem za svobodo in tudi sami sodelovali v tem boju ter s prelito krvjo, trpljenjem in žrtvami dali ogromen prispevek v boiu za svobodo in zmago socialistične revolucije. Eno najzavednejših ia borbenih naselij v Brkinih je prav gotovo bilo Brezovo brdo — mala vasica s komaj dvajsetimi hi ami ob začetku velikega boja. Že leta 1942 so po Brkinih šušljali o partizanih v Jugoslaviji, ' ki so se uprli fašistični okupaciji in nemški zasedbi. Prve dni januarja 1943 pa so tudi na Brezovo brdo prišli prvi borci za svobodo. Pripeljal jih je sekretar okrožnega komiteja KPS za Materijo - Ilirsko Bistrico Brkine (Rudi Mahnič), bili pa so Boro Kladivar (Franc Se-gulin), Branko (Anton Dolgan), Jadran (Jože Zidar) in Vidko (Hla;). V vasi sta tedaj že aktivno delovala kot aktivista OF domačina Jakob Frank in Nini vse od junija 1942. zdaj pa so v vasi priredili partizanski miting in skoraj javno izvolili terenski od- bor OF. Vsa vas je začela kot en človek organizirano delati za partizane. Že 21. februarja 1943 je iz vasi šlo v partizane osem borcev. Sprva na to korak ni bilo hujših posledic, toda že 1. marca je v vas pridrla kolona fašistov. Ko so s svojim divjanjem dodobra vse prestrašili, so s seboj v Trst odpeljali vse svojce vaških fantov, ki so šli v partizane — potem, ko so jili oropali tudi vsega premožen^. Preostali vaščani pa so še na prej brez strahu delali v OF in skrbeli za partizane, ki so se bolj ali manj stalno zadrževali v o-kolici. Žal je prišlo do izdaje in na Brezovo brdo so 10. julija 1943 spet pridivjali fašisti in pobrali domala vso vas, kakor so tudi sicer zanesli grozo in trpljenje v vse Brkine. Aretirane domačine —- med njimi je bilo največ mladink — so odpeljali najprej v Divačo in jili tam zasliševali ter soočali z izdajalko, vendar pa ni nihče ničesar izdal in tudi ne priznal, da sodeluje s partizani, čeprav so jil) pretepali in mučili na vse načine. Nato so jil) odpeljali v Trst, kjer so z mučenjem in zasliševanjem nadaljevali. Ko na noben način niso mogli ničesar izvleči iz ljudi, so jih po mesecu dni trpljenja poslali v zloglasno koncentracijsko taborišče Fraschetti v pokrajini Fro-sinone v notranjosti Italije, odko- Folklorna skupina »Kočo Racini iz Skopja med izvanjem makedonskega plesa moškega kola Teškoto ob spremljavi uzurlci (makedonsko pihalo) aiM||||||j|H||nH||JHinl|lmlllIlllfll,IIHIII,„l,h,............................muli m imiii iiHin,minit............................................... Lep koncert Tržaškega okteta na srednji šoli «/. Cankar» Učenci srednje šole «1. Cankar* so »e v soboto 8. maja zbrali v telovadnici, ki se je ob tej priliki spremenila v koncertno dvorano. Prisotna je bila tehnična ekipa radia Trst A, ki je nastavila mikrofone, da bi posnela prijetno glasbeno srečanje: nastopil je Tržaški oktet, katerega sestavlja skupina navdušenih amaterjev, ki že več let ubirajo svoje glasove pod u-metniškim vodstvom Janka Bana. Objektivne težave, s katerimi se srečujejo zaposleni ljudje, kadar skušajo usklajevati svoj prosti čas. so privedle do večje rotacije članov. Oktet sestavljajo sedaj: Rudi Žagar, Rudi Stopar, Ladi Komar, Vinko Milič, Niko Glavina. Marko Ar-duini, Valter Kovačič in Boris Pangerc. Ko je slednji predstavil svoje tova riše, so dijaki hoteli o njih marsikaj izvedeti. V prijetnem kramljanju je oktet naštel svoje dosedanje uspehe, med temi gostovanje v Liguriji, pa tudi svoj repertoar, ki posveča po-posebno pozornost domačim sklada tel.iem. Glasbeni program je obsegal različna področja: najprej polifonijo, katero je zastopal Jacobus Gallus. Janko Ban je smiselno prikazal nastanek vzporednih melodičnih .linij, (ako da so bile 400 let sta)-e cerkvene pesmi dijakom bližje, kljub latinskemu besedilu. Nadaljevali s, s skladbami dveh živečih tržaških avtorjev, Aleksandra Bevilacque in Zorka Ilareja, nato so pa odpeli še dve pesmi Antona Lajovica in Kamila Maška.1 j Pred vsako pesmijo so dijaki Albina Tedeško, Martina Strajn. Andrej Pressburger. Ivo Con a, Peter Šu ligoj recitirali besedilo. Učenci so to izjemno glasbeno uro pozorno spremljali, najbolj navdušen aplavz je pa požela znana Vodopivčeva cžnhja svatba*. Oktet se jim je oddolžil z veselim dodatkom. Želeli bi, da bi to pohvalno sodelovanje med osrednjo glasbeno ustanovo GM in slovenskimi šolami prišlo v navado, saj le tako bomo vzgojili generacijo glasbenih poslušalcev, ki bi polnila slovenske dvorane. To je bilo razvidno iz pozdrava, ki sta ga goston. izrekli ravnateljica prof. Vera Bedendo - Semenič in prof. Anka Prinčič. K. K. *Jl Q(dadnfo^lio s. a. c. Avtorizirana mehanična delavnica VAM NA RAZPOLAGO 20-LETNA IZKUŠNJA 34128 TRST UL. ALFONSO VALERIO 148 TEL.: 54432 Patronat KZ INAC svetuje Pravila o plačevanju družinskih pokojnin VPR.: 'sPred šestimi meseci sem ostala vdova in sem takoj vložila prošnjo na INPS za družinsko pokojnino; Moj mož je pre jemal minimalno pokojnino in zato sem si pričakovala, da bom dobila 60 odstotkov moževe pokojnine. V resnici pa so mi v teh dneh likvidirali le 50.000 lir pokojnine na mesec. Je to sploh mogoče? Ne gre morda za pomoto, saj bi po mojih računih morala dobiti okoli 150.000 lir na mesec. Povedati vam moram tudi, da prejemam poleg moževe tudi lastno pokojnino.» Z. K. Ko INPS izračunava višino tako neposredne (starostna ali invalidska) kot družinske pokojnine, ILATARNA URARNA «Svizzera» d! A Soroce DOXA T RS T Ulica S Spiridione 12 Tel. 60-252 vselej upošteva zavarovančevo pokojninsko dobo in višino zavarovalnih prispevkov oziroma prejemkov v zadnjem obdobju. Na tak način dobimo efektivno pokojnino, do katere ima pravico u-pokojcnec. Po zakonu pa je vsakemu upokojencu zagotovljena minimalna pokojnina, seveda če prejema le eno pokojnino. Kaj to pomeni? Če bi dejanska pokojnina bila nižja od minimalnega pokojninskega zneska, jo INPS integrira na minimalni znesek, ki ga določa zakon. To pa ne velja za družinsko pokojnino, če upravičenec prejema tudi lastno pokojnino. Na osnovi razsodbe ustavnega sodišča štev. 34/81 je bilo precej nejasnosti prav giede pravice do minimalne pokojnine. Da ne bi bilo dvomov, naj navedemo interpretacijo in usmeritev upravnega odbora INPS. ki predvideva naslednje primere: 1. Neposredna pokojnina odvls- DE SANTI C0L0RI UL. MOLINO A VENTO 70/B (blizu Trga Pesialuzzi) ■ barve za dom — avtomobile — čolne ■ okvirji — vse za slikarstvo ■ posebna ponudba zidnih tapet in plastičnih podov ■ dostava — izvršitev del IZREDNA MAJSKA PRODAJA OD 8. DO 31. 5. 82 @1 'CCT C4MTi«> CONCESSIONARIA AUTO RICAMil r VFNDITA ASSI6TENZA TRIE5TE gmsm/k 34147 tricat« vi« cabolo 22 Sr/d Tel. UM. 820484 Off.823085 M»g.8X3415 CARVAT S. p A. Ulica Caboto 22 uradi tel. 820484 — meh. delavnica tel. 823085 — skladišče tel. 823415 Razstavni prostor v Ul. Raffineria 7/c CARVAT nudi vsem svojim klientom, ki v tem roku kupl|o nov avtomobil olfa romeo: stanovan|e v najem za 1 teden pri mor|u ali v hribih za 2 ali 3 osebe, ali |adralno desko, ali enoletno zavarovanje RC, oll 200 litrov bencina. §iŠIS” nih delavcev pri splošnem obvez nem zavarovanju mora biti vsaj minimalna, če dolični upokojenec prejema tudi neko drugo neposredno pokojnino, ki mu jo izplačuje država, neka samostojna u-stanova. poštna uprava, pokoj ninski sklad CPDEL ali sociaini sklad; 2. Družinsko pokojnino odmerijo v višini 60 odst. pokojnikove e fektivne pokojnine in le če nima nobene druge pokojnine, mu pri-tiče integracija na minimalni znesek: 3. Kar zadeva pokojnine samostojnih delavcev, imajo pravico do minimalne pokojnine le obrtniki, ki istočasno uživajo tudi neposredno pokojnino pri državi, samostojnih ustanovah, poštni upravi, CPDEL alj sociahiem skladu Te pravice pa ,.aenkrut nimajo kmetje in trgovci, čeprav bodo skoraj gotovo priznali v bodoče tudi njim ta privilegij. Kar zadeva dozorele in neizplačane zaostanke, upravičenci lahko na podlagi posebne prošnje u-veljavijo to pravico od aprila 1981 dalje, vendar morajo to storiti v roku petih let. Dejansko smo že odgovorih na Vaše vprašanje, če je Vaš mož prejemal minimalno pokojnino, to pomeni, da je bila efektivna po kojnina nižja. Ker Vi prejemate lastno pokojnino, je INPS povsem upravičeno odmeril le 60 odstotkov efektivne in ne minimalne po ko.inine. Princip je torej povsem točen. Vsekakor pa ne bo odveč, če prinesete v vpogled obe pokojninski knjižici in likvidacijski pro spekt, da se preveri, če je izra čun točen. der so se rešili ob kapitulaciji I-taJije septembra 1943 in srečno prišli domov. Vsi vaščani so se seveda takoj spet vključili v OF in v boj za svobodo. V vasi je kar dober mesec bil nastanjen Istrski odred, ki se je nato po nemškem napadu 14. novembra 1943 umaknil v gozd pri Pregarjah, na Brezovem brdu pa so se nato domala za stalno nastanili štab in pripadniki okrožne komisije VOS - OF, za katere so domačini skrbeli kot za svoje najdražje svojce. V vasi in okolici so vosovci imeli številna skrivališča in bunkerje za bivanje in shranjevanje opreme ter radijske oddajno - sprejemne postaje. Čeprav so celo nekateri radovedni otroci verjetno vedeli za ta skrivališča, kljub številnim hajkam in vdorom sovražnika noben bunker ni bil nikoli izdan. Načelnik okrožne komisije V CS - OF je bil takrat Ivan Zidar Veljko iz znane partizanske družine Zidarjevih iz Topolca pri I-'lirski Bistrici. Od osmih bratov je kar sedem bilo v partizanih. Po svojih obveščevalcih je načelnik Veljko že nčkaj časa spremljal redno prevažanje skupine SS oficirjev po cesti Trst - Reka in obratno Izdelal je načrt za napad na takšno skunino in ga določil za 3. januar 1944. V zasedo je šla le manjša skupina vosovcev in pri Ločah res napadla nemški blindirani avtomobil in uničila vso posadko. Med ubitimi je bii tudi nemški SS kapetan Franc Reichleitner, viden funkcionar zloglasne Einsatzkommando s sedežem v tržaški Rižarni, prej pa je organizirala taborišča smrti Sobibor in Treblinka na Poljskem. Za Nemce in nacistično policijo v Trstu je to bila strahotna izguba. Že naslednji dan so pridrveli v Brkine in na Brezovem brdu res zalotili tudi vosovce. V iznenadnem napadu sta pod ra fali nemških Šarcev pad!a vosov-ca Mirko Lisjak in r,».^'ov soborec še neugotovljenega imena. Ob umiku iz- vasi - pa sta v nemško zasedo za vasjo padla tudi načelnik Veljko in borec Alojz Mršnik. Zločinski esesovci in gestapovci so ujeta vosovca strahotno mučili in ju končno obe.,ib na drevo sredi Brezovega brda. Nacistični zločinci so ob tisti priložnosti popolnoma izropali vso vas ter zažgali še^t domačij in več gospodarskih 'poslopij. Tudi ta hudi udarec pa ni mogel omajati zvestobe in privrženosti vaščanov Brezovega brda in vseh Brkincev boju za svobodo in revoluciji. Vztrajali so v tem boju skupaj s svojimi borci do končne zmage ter s svojimi življenji in prelito krvjo utrdili temelje novega življenja v Titovi domovini svobodnih ljudi in oblasti dela. • • • Kdo so bili podli borci VOS -OF na Brezovem brdu? Ime enega med niimi še ni bilo mogoče ugotoviti. Za načelnika Veljka smo že rekli, da je bil doma iz Topolca. khr ie bil roen 1. februarja 1917. Zaradi aktivnega sodelovanja v OF so ga fašsti zaprli žc junija 1942 in nato poslali v taborišče, odkoder se je rešil ob razpadu Italije. Takoj je odšel v partizane in nato novembra 1943 dodeljen na delo v VOS • OF. Postal je načelnik okrožne komisi je za Brkine. Ta odgovorna in zaupna naloga mu je bila poverjena kot prekaljenemu revolucionarju in preudarnemu borcu z znatnimi organizacijskimi in fcvorbenirni izkušnjami. Žal še je tako zgodaj izteklo njegovo bogato življenje. Alcjz Mršnik je bil rojen leta 1921 v Srarjah pri Ilirski Bistrici v kmečki družini. Že pri petnajstih letih je ostal sirota brez star šev. Italijani sp ga vtaknili v po sebno vojaško kazensko enoto (Batlaglione spfeciale), odkoder se je rešil domov septembra 1943. Takoj se je vključil v OF in bil najprej vojaški referent na do mačem terenu oktobra pa je bil poklican na de'o v VOs - OF in delal kot obveščevalec. Mirko Lisjak je bil rojen leta 1925 v kmečki družini v Lisjakih pri Spodnji Branici. Iz partizanske enote na Krasu je bil že sep tembra 19*3 poklican na delo v VOS • OF in nato prem ičen \ bataljon varnostnikov v Brkine. RASTKO BRADAŠKJA ITALIJANSKA TV Prvi kanal 6.55 Maša za mir med Anglijo in Argentino, ki jo bo daroval papež Janez Pavel II. v baziliki sv. Petra 10.00 Madame Curie — 2. nadalj. 10.55 Gore svetlobe 11.50 Skrivnostno življenje Edgarja Briggsa — TV film 12.15 V stiku z umetninami 12.30 Check-up — oddaja o medicini 13.30 Dnevnik 14.00 Športna sobota Rim: Tenis 17.00 Dnevnik 1 — Flash 18.10 Izžrebanje loterije 18.15 Nabožna oddaja 18.25 Posebna oddaja iz parlamenta 18.50 Korenine rock’ n’ rolla 19.45 Almanah 20.00 Dnevnik 20.40 Flash — nagradna oddaja 21.45 Dva mirna killerja, 2. nadaljevanje 22.45 Napoved programa 23.00 Dnevnik — Vremenske razmere 23.30 Vzgojna oddaja: Fizika Drugi kanal 10.00 Bis! — TV programi 12.30 in 13.30 Scoopl: Kultura, predstave in aktualnosti 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 14.00 Odprta šola 14.30 Popoldanski spored ob priliki kolesarske dirke «65. Giro d'Italia» 15.00 Flash Gordon; Turnir smrti, 8. epizoda 15.20 V evroviziji: «65. Giro d’Italia» 16.20 Posvečeno zmagovalcu 17.10 Jutrišnja etapa 17.15 Napoved sporeda 17.30 Dnevnik 2 - Dribbling 17.45 Dnevnik 2 — Flash 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 11 sistemone, kviz oddaja Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 — Poročila 20.40 Ti ugaja Garibaldi?, 1. nadalj. 21.30 Borsalino — film Igrajo: Jean Paul Belmondo, Alain Delon, Catherine Rou-vel 23.45 Dnevnik 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 17.10 Sedem ponarejevalcev — film 18.45 Napoved sporeda 19.00 Dnevnik 3 19.35 Programi tretje TV mreže 20.00 Vsi na oder: dogodki in osebnosti 20.40 Buddenbrookovi. po romanu T. Manna, 5. nadalj. 21.40 Beseda in slika 22.15 Dnevnik 3 22.50 Special Richard Sanderson 23.20 Padova: Rugby JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 Poročila 9.05 Ciciban, dober dan 9.20 Čarobni klobuček 9.40 Mi smo mali muzikanti 10.10 Mak ob progi, otroška nadaljevanka 10.40 Pisani svet: Mora 11.10 Novo vznemirja, poljudno-znanstvena serija 12.10 Človekovo telo: Notranja ura 12.40 Naša krajevna skupnost. Kulturno ljudstvo 13.30 Listi v vencu 14.10 Poročila 15.35 Strupi, kratek film 15.50 Nogometno srečanje: Tottenham - Queen's park 17.50 Sonata za rdečelasko, mladinski film 19.15 Naš kraj: Cajnarje — žilce 19.30 Odprto za ustvarjalnost 20.10 Zlata ptica — Japonske pravljice: Nehvaležni volk 20.15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 Dnevnik in Vreme 21.00 Mladi za mlade, posebna izdaja 22.30 Zrcalo tedna 22.45 Zadeva Macomber — film Koper 15.50 Z nami pred kamero 16.00 Nogomet: Finale angleškega pokala 17.45 Risanke 18.00 Z nami pred kamero 18.05 Dnevnik — Vesti 18.20 Dokumentarna oddaja 19.00 Poje Mirko Cetinski 19.30 Z nami pred kamero Stičišče — Dve Minuti — Kulturne prireditve 20.15 Dnenvik danes 20.30 Celovečerni film 22.00 Dnevnik danes 22.10 Celovečerni film Zagreb 15.20 Šahovski turnir 15.50 Nogometno srečanje 17.50 Izumiranje obrli, dok. oddaja 18.33 Za svobodno nebo, dok. film 19.15 Mali koncert 19.30 Ti dnevi, ta leta 21.00 Ure obupa, ameriški filit TRST A Ornello Vanoni; 10.50 in 11.10 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, black-out; 11,44 in 12.03 Mestni 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po kino; 12.28 Kleopatra, 6. nadalj.; naše; 8.10 Almanah: Mali leksikon 1-3.30 Rock village; 14.03, 14.28 in telesne kulture in prostega časa; 15.00 Glasba; 14.26 Giro d ltalia 8.45 C/lasbene"«c; forOiikraj 'l!'***»? -16.25-Mi kakor vi; 17.03 zvezd, literarni fragmenti v prozi; Avtoradio; 17.30 Program za mla- 10,10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Izbrani listi; 1Ž.00 Glasnik Kanalske doline; Beležka; dino; 17.55 Evropski objektiv; 18.25 Roža copate;" 18.45 Odbojka; 19.30 Radio 1 —- jazz; 20.00 Black-out; vmes lahka glasba; 13.20 Glasba po -19.40 Nocoj v Neaplju: 21.00 Oddaja željah; 14.10 Mladi pisci; 14.30 Po- V™*™1™! 21,’30 R.“dM?ka, drama: slušali boste; 14.55 Naš jezik; 15.00 Diskoteka je vaša; 15.30 Dijaška tribuna; 17.10 Mi in glasba: letošnja revija ^Primorska poje*: 18.00 Franz Kafka; «Poročilo akademiji* — monodrama; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Slovenski program) 7.00, 7.30. 8.25. 14.00, 15.00 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 7.45 Cestne razmere: 8.15 Radijski, 22.00 Odprti oder; 22.28 Marcondi-rondirondellu. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9..10. 11.30, 12.30, 13.30, 16.30. 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 6.00 - 8.05 Vsa tista leta; 9.00 II bottone di Stalingrado, 4. nad.; ob koncu pojejo «La bottega dalTArte*; 9.32 in 10.13 Plesna glasba; 10.00 Posebna oddaja o motorjih; 11.00 Long Playing Hit; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.48 televizijski in filmski spored; 14.00 Rrjf£ i?. današnjega življenja; Nn vniii radia k„,w 14 is Kin„. 13.41 Sound - Track, glasba in kino; Na valu radia Koper; 14.15 Kino-suored: 14.30 Reportaža iz zamejstva; 15.10 Predstavitev oddaj, glasba. informacije, intervjuji; 16.00 15.00 Giuseppina Strepponi, radijska priredba; 15.30 Evropski parlament; 15.42 Hit Parade, ob koncu Dogodki in odmevi 16 30 Glasba po P0^0 «The Bea«e»; 16.32 Izžreba-o •' , • , .P nje loterije; 16.37 Kmetijska odda- željah, h OO Primorski dnevnik, • . 17fl, r.j:;„i,,- • 1719 17.30 Mladim poslušalcem. KOPER (Itoliianski program) 7.30, 8 30, 13.30. 16.30, 19.30 Dnevnik; 9.30. 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop; 8.45 Count dovvn; 9.32 Luclanovi dopisniki; 10.00 Z nami je. ..; 10.15 Knjiga na radiu; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Plošče; 11.32 Kim, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Lestvica popularnih popevk; 15.00 Sončna glasba; 15.33 Made in Halj'; 16.00 Plošče; 16.45 Ansambel Casadei: 17.00 Istrski akvareli; ja: 17.02 Radijski dopisniki; 17.32 Vabilo v gledališče; 19.10 Glas Roberta Murola; 19.50 Jazzovski protagonisti; 21.00 Rimski koncerti; 22.10 Poje Julio Iglesias; 22.50 Mesto ponoči: Cosenza. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Pionirski tednik; 10.05 Matinejski koncert; 10.45 Zapojmo pesem; 11.05 Panorama lahke glasbe; 11.40 Svetovna reportaža; 12.05 Pojo amaterski zbori; 12.30 Pogovor s poslušalci: 13.10 17.10 Italijanski zbori: 17.32 Gla- Godala v ritmu; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli domači napevi; 14.00 Iz naših krajev, iz naših sporedov; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Kulturna panorama; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak; 18.05 Spoznavajmo svet in domovino; 19.30 Iz dela Glasbene mladine; sbeni weekend: 17.55 Pismo iz... RADIO 1 6.00, 7.00. 8.00. 9.00. 10.00. 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poro-čila; 6.03 Almanah; 6.10 in 8.45 Glasbena kombinacija: 6.44 Včeraj v parlamentu: 9.02 in 10.03 Week-end; 10.15 Glasbeno srečanje z Janez Kramar: Marezige-trdnjava 8. slovenstva v Istri I. Babič - Amerikanec je pozival ostale v akciio. Navalili so na Giacchina. Tolkli so ga s pestmi in bili s kamni. Ko je Giacchin prosil napadalce, naj ga puste, ga je nekdo vprašal: -Zakaj pa v Marezigah nisi prosil?« Oziroma-. «V Marezigah si hotel ti mene, ubiti, sedaj boš plačal.« Odgovoril na bi bil: "Prišel sem. kor sem plačan.« Na sodni 0-bravnavi sta Viktor in Rudolf Plahuta izjavila, da sta rotila napadalce, naj nehajo, da bo že dovolj. Težko ranjenemu F. Giacchinu, ki je že lovil sapo, je I. Babič - Amerikanec vzel revolver; to je bil že tretji, ki ga je dobil tega dne. F. Giacchina so potem ubili. Ivan Kermac - Peverin mu je vzel listnico in drugo. Ko so na ubitega fašista dečki metali kepe zemlje, jih je Josip Babič - Bačeto zavpil, naj tega ne delajo. G. Rizzato se Je prvega navala besnih kmetov v Babičih otresel in zbežal po novi cesti proti Vanganelu (ta cesta ni ista, kot je današnja). Pobočja proti Vanganelu so bila polna kmetov. Na sodni obravnavi je G. Fiorentini na topografski karti pokazal območje upora Marežganov in s črkami Q, R in S tudi zasede, kjer so kmetje čakali na bežeče fašiste. Blizu mosta «nove vanganelske ceste« sta bila tudi Viktor Sabadin in Andrej Cerkvenik. V. Sabadin je imel vojaško puško, ki jo je pred tem dobil od I. Kennaca - Peveri-na. Ko je na to mesto prišel tudi Josip Babič - Bačeto, po zagledali bežečega G. Rizzata in takoj navalili nanj s kamni in palicami. G. Rizzato je bil ranjen v gJavo, in ni mogel več bežati. V. Sabadin in J. Babič sta ga dohitela pri mlinu oz. pri «Babiški luži«, kjer ga je V. Sabadin ustrelil v prsi. Mnogo so na sodni obravnavi govorili o povzročiteljih smrti G. Rizzata. V. Sabadin je zanikal, da bi ga bil Josip Babič - Bačeto hujskal z «daghe, daghe« in da ga je treba pobiti, ne raniti. Zanikal je, da bi bil J. Babič držal G. Rizzata pri strelu, zanikal pa je tudi, da bi bil pri pogonu na G. Rizzata rekel: «Ta pa ne bo ušel.« Vesti o uporu Marežganov so prinesli skoraj vsi dnevniki in tedniki v Julijski krajini in Istri, prinesli so jih tudi dnevniki strankinih glasil v državi. Vest o uporu Marežganov je prinesel tudi socialistični Avanti. (Konte) AVTOMOBILIZEM VN MONACA Zadovoljstvo med Italijani Vse kaže, da so trenutno v dobri formi Danes kronometrirane poskusne vožnje MONTE CARLO — Na podlagi doseženih časov na dosedanjih poskusnih vožnjah za VN Monaca lahko rečemo, da na predvečer te dirke vse kaže na lepe možnosti italijanskih barv. Kar štirje Italijani v prvi deseterici (od teh dva na 2. in 3. mestu), prav tako pa tudi dve vozili (alfa romeo na 2. in 10. mestu) je vsekakor izkupiček, katerega se ni treba sramovati. Rezultat poskusnih voženj je pokazal, da je trenutno De Cesaris boljši od Patreseja, vendar je zadnji takoj po zaključku vožnje izjavil, da ga je De Cesaris dvakrat na progi krepko oviral. Pa trese je izrazil prepričanje, da bi gotovo dosegel celo najboljši čas, če bi ne prišlo do tega oviranja. Ne glede na to pa je bil doslej uspeh italijanskih pilotov zelo dober. Vzdušje med tekmovalci pa v celoti ni ravno najboljše. Poleg običajne napetosti je čutiti določeno zadržanost in potrtost. V zraku je še vedno čutiti vpliv Villeneuveje-ve nesreče, to pa tem bolj, ker je ta kanadski pilot lani s svojim ferrarijem zmagal prav tu, v Monte Carlu. Njegov lanski nastop je bil prava mojstrovina, saj je med drugim postavil tudi rekord dirke s poprečno hitrostjo 132,059 km na uro. Danes od 10.00 do 11.30 bodo o-pravili piloti proste poskusne vožnje, popoldne od 13.00 do 14.00 pa bodo imeli kronometrirane vožnje za določitev startnega reda. NOGOMET Mtljanič demantira BEOGRAD — Zvezni selektor jugoslovanske nogometne reprezentance Miljan Miljanič je včeraj odločno demantiral novice, po katerih naj bi po končanem svetovnem prvenstvu v Španiji šel trenirat Cosmos. Miljanič je dejal, da bi se najraje zadržal v domovini in da take vesti samo razburjajo miren potek priprav reprezentance v Novem Sadu. NOGOMET V 1. IN 3. AMATERSKI LIGI Jutrišnje srečanje odločilno za Vesno Gajevci bodo proslavili napredovanje Vesna igra proti Gradeseju, ki ima na lestvici točko manj in mora igrati na zmago - Za Gajo je tekma proti S. Sergiu formalnost 1. AMATERSKA LIGA Vesna — Gradese Kriška Vesna bo jutri odigrala odločilno tekmo za obstanek v ligi. Prav v zadnjem kolu se bo na domačem igrišču srečala z Gradese-jem, ki ima na lestvici točko manj in ki se krčevito bori proti izpadu. Sploh pa bo jutri vse odločeno in če ni več dilem za prvo mesto, pa ostajajo na repu lestvice odprte vse možnosti. Vesna potrebuje samo točko, da se reši izpada. Križani so v zadnjih tekmah igrah dobro, podjetno in požrtvovalno, zato menimo, da bodo naredili vse, da ostane točka doma. Po drugi strani pa mora Gradese zmagati, sicer ima svojo usodo zapečateno. Najbrž bomo priča zelo borbeni in napeti tekmi, Vesni pa bo prav gotovo dobrodošla tudi pomoč navijačev, ki z nestrpnostjo pričakujejo jutrišnji razplet. Upati .je tudi, da bo nogometna zveza poslala v Križ izkušenega sodnika, ki bo sodil objektivno, saj gre za zelo delikatno tekmo, ki velja trud vse sezone. Pestro delovanje Borove atletske sekcije V NoviGorici je bilo tekmovanje* na katereft ■§&' Nastopili nekateri Bot rovi atleti. ........................iiimiiiiiiMiiMMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiim^tiiOlViiiiiiiitit/iiiiiiijilitillltlčAi..........................."»e........................... POKAL «ALTIPIAN0» NA OPČINAH Jutri bo v Monani dirka avtomobilov formule 1. Dirkači se zavzeto pripravljajo na tekmovanje, kot vidimo tudi s posnetka, ki prikazuje Finca Rosberga in Italijana Alboreta 3. AMATERSKA LIGA Gaja — S. Sergio Gajevci bodo jutri opravili samo formalnost, saj so po porazu Gia-rizzol v zaostali tekmi tudi že matematično v 2. amaterski ligi. Tako bo Gaja skušala na najlepši način proslaviti veliki uspeh in se z zmago oddolžiti svojim zvestim navijačem, ki so ekipi skozi vse prvenstvo srčno sledili in jo bodrili, S. Sergio je sicer nevarna ekipa, toda predstavniki s Padrič in iz Gropade ne bi smeli imeti težav in v poštev pride samo zmaga. Skratka, že sedaj lahko rečemo, da je Gaja poskrbela za prijetno presenečenje in bo v prihodnji sezoni nadomestila Breg, ki je letos žal izpadel iz 2, amaterske lige. Aurisina — Primorec Trebenci se podajajo na nevarno gostovanje v Nabrežino, kjer bodo igrali proti Aurisini, ki se je dalj časa potegovala za najvišja mesta na lestvici. Primorec je v zadnjih tekmah dokazal, da bi lahko igral v prvenstvu vidnejšo vlogo in ta vtis bodo skušah nogometaši potrditi tudi jutri ter s tem bodo postavili temelje tudi za prihodnjo sezono, od katere si Primorec obeta znatno več. Vsekakor bi se Primorec lahko zadovoljil tudi s točko, čeprav niti zmaga ni nemogoča. Dobra igra Kuvajta TANGER — Reprezentanca Kuvajta, ki bo sodelovala na SP, je v prijateljski tekmi premagala angleško moštvo Manchester City z 2:1. Za Kuvajt sta bila uspešna Eddakhil in Gacem. Dirke za VN Španije ne bo MADRID — Letošnje mednarodne avtomobilske dirke za VN Španije v formuli ena ne bo. Na sporedu bi moraja, biti 27., junija, vendar lastniki dirkališča niso pristali na zahtevo po nekaterih popravilih dirkališča. ATLETIKA JADRANJE V ORGANIZACIJI TPK SIRENA Tečaji za pomladek Poleg udeležbe na regatah, kjer njeni jadralci dosegajo lepe rezul tate, skrbi Tržaški pomorski klub Sirena tudi za podmladek. V ta namen bo v letošnji sezoni organiziral štiri jadralne tečaje za začetnike. Trije bodo v sodelovanju s Športno šolo Trst in so namenjeni otrokom, ki so dokončali 3. razred osnovne šole (8 do 9 let), so vpisani v športno šolo Trst in obvladajo plavanje. Razpoložljivih •nest je 36, cena enotedenskega tečaja, vključno z vpisom v jadralno zvezo, je 20 000 lir. Četrti tečaj Pa je odprt vsem ostalim, ki so dopolnili 8 let in obvladajo plavanje. Tečaji bodo vsak dan od 9. do 14. ure po sledečem razporedu: 1. od 28. 6. do 4. 7. 1982 2. od 5 7. do 11. 7. 1982 3. od 12. 7. do 18. 7. 1982 4. od 19. 7. do 25. 7. 1982. Za tečaje, ki so pod okriljem športne šole Trst dajejo informacije predstavniki šol, za četrtega Pa Majda Gerdol, tel. 417697, od 20. do 21. ure. m.p. NOGOMET Kras zasluženo premagal Libertas Kras — Libertas 1:0 (1:0) KRAS: Pauhn, Ljubo Milič, Ko-zman, Blažina, Darko Škabar, Vil-lalta, Drago Purič, Gatta, Ferfolja, Olivo, Lanza. 1 STRELEC: v 5. min. Gatta. V svojem drugem nastopu na openskem turnirju je Kras sinoči dosegel nadvse dragoceno zmago proti Libertasu. Sinočnja tekma se je za krasovce začela skoraj katastrofalno, saj je zaradi nekaterih neodgovornih odsotnosti ekipa stopila na igrišče z desetimi igralci, šele nekaj minut kasneje pa je bila ekipa popolna, vendar brez nobene zamenjave na rezervni klopi. Varovanci trenerja Hafnerja so tokrat dokazah veliko požrtvovalnost in borbenost ter voljo do zmage in čeprav v okrnjeni postavi so pripravili lastnim navijačem prav prijetno presenečenje. Branili so vodstvo kakih 85. minut, saj so že v peti minuti povedli s krasnim strelom Gatte. Prvi polčas je bil zelo bogat s priložnostmi na obeh stra- neh. Tudi tokrat je bila nepremostljiva ovira vratar Pavlin, ki trenutno preživlja »drugo mladost*. Krašovci so si v napadu ustvarili nekaj stoodstotnih priložnosti, ki pa so se žal izjalovile. Drugi polčas ni bil bogat s priložnostmi, požrtvoval- Wilander izločil Šmida, Gomes Hi-guerasa, Arraya Fibaka in Teltscher Dibbsa. .....................................111111111,1111... Jutri na prazniku Brega tudi srečanje s Kočevjem V Dolini se bo danes začel praz-hik ŠD Breg, ki postaja že tradicionalen, saj ga to športno društvo iz dolinske občine prireja že vsako teto. Praznovanje bo letos kar se da bogato in bo trajalo tri dni, Poleg razvedrila pa bo tudi šport-ni spored. V goste prihajajo nam-feč športniki iz Kočevja, to je obči-ne. ki je pobratena z dolinsko in ? tem se nadaljujejo plodni in prijateljski stiki med krajani iz teh dveh slovenskih krajev. V športnem delu srečanja bosta tako tudi dve tekmi. Prva bo jutri zjutraj ob 11. uri v dolinski občinski telovadnici, kjer bo odbojkarsko srečanje med šesterko domačega Brega in Kočevja, druga Pa bo dopoldne ob 16. uri na nogometnem igrišču, kjer bosta igrah enajsterici Brega in iz pobratene °bčine, V športnem delu srečanja bosta tako tudi dve tekmi. Prva bo jutri zjutraj ob 11. uri v dolinski °bčinski telovadnici, kjer bo odbojkarsko srečanje med šesterko domačega, Brega in Kočevja, druga Pa bo popoldne ob 16. uri na nogometnem igrišču, kjer bosta igrah enajsterici Brega in iz pobratene občine. V Dolino bo tako pripotovalo kakih 50 kočevskih športnikov, poleg tega bo tudi tradicionalno srečanje med predstavniki obeh občinskih u-prav. Prvič letos pa bo tovariško snidenje tabornikov iz dolinske občine «Rodu Modrega vala* in iz Kočevja, tako da bo imel praznik še večji pomen in bo dokaz potrditve trdnih prijateljskih vezi, ki so se okrepile v dolgih letih tesnega sodelovanja. Rekreacijsko igranje košarke v Gorici Dvakrat tedensko, in sicer ob sredah in petkih od 20.30 do 22. ure se vrši na odprtem igrišču Slovenskega dijaškega doma «S. Gregorčič* v Gorici rekreacijsko igranje košarke. Pobudnik te prireditve, ki poteka že več let v poletnih mesecih, je športno združenje Dom iz Gorice. Namen rekreacijskega igranja košarke pa je, da športniki in »nešportnimi* na primeren in zdrav način preživijo večere na koristen način. Dovolj je, da se interesenti prijavijo na igrišče pred pričetkom treninga. Za vse podrobnejše informacije pa se lahko obrnejo na urad ŠZ Dom v Gorici (Ul. Malta 2 — telefon 33029). Hajduk v ZDA SEATTLE — Enajsterica Hajduka se ta čas mudi na turneji po ZDA. Hajdukovci igrajo v dokaj okrnjeni postavi, kar vpliva tudi na rezultate, saj so izgubili proti Seattle Soun dersu kar s 3:0. Turnir osnovnih šol Danes ob 15. uri bo v Borovem športnem centru turnir v igri med dvema ognjema. Osnovne šole »Bazoviški junaki*, »Milje* in «Karel širok* se bodo zbrale ob 14.30 na Vrdelski cesti 7. po predhodnih formalnostih pa se bodo začela srečanja po sledečem vrstnem redu: Bazoviški junaki - Milje Milje - Karel Širok Bazoviški junaki - Karel Širok V skoku v daljino sta nastopili Tiziana Natural in Lara Štrajn. Natu-ralova se je s skokom 5,18 m uvrstila na tretje mesto, Štrajnova pa je z rezultatom 4,33 m zasedla deveto mesto. V disku je Naturalova o-svojila prvo mesto z metom 26.50 m. Izven konkurence sta nastopih tudi Elena Kalc (24,52 m) in Elena Sancin (20 m). V teku na 100 m je nastopila Lara Štrajn in dosegla čas 13”8. Vse so tekmovale v absolutni kategoriji. V soboto je na mednarodnem mitingu v Bocnu v skoku v daljino nastopila Marina Purič. Žal, jo je po nekaj skokih bolečina v nogi ustavila, tako da je dosegla rezultat 5,52 m. OLIMPIJSKE IGRE Delegacija v Sarajevu BEOGRAD — Predsednik organizacijskega komiteja olimpijskih iger v Los Angelesu Peter Ueberroth je včeraj vodil delegacijo, ki je obiskala Sarajevo in objekte za zim ske olimpijske igre 1984. leta. ki bodo potekale v okolici tega mesta. KOLESARSTVO 16. POKAL LONJERJA Priložnost tudi za domačine Jutri bo v Lonjerju na sporedu 16. kolesarska dirka cikloamater-jev za «Pokal Lonjerja*. ki ga prireja domače športno društvo Adria na 60 km dolgi progi iz Lonjerja preko Bazovice, Opčin, Križa, Tr-biške ceste, Bazovice, Opčin, Proseka, Obeliska, kamnoloma Faca-noni in Bazoviške ceste do kamnoloma nad Lonjerjem. Start dirke bo ob 14. uri, nastopili pa bodo vsi najboljši tekmovalci iz dežele, saj velja dirka kot prva vožnja za deželni pokal. Jutrišnja dirka za «Pokal Lonjerja* je prva izmed treh cikloama terskih dirk, ki jih letos prireja Adria. 11. julija bo namreč na sporedu «6 trofeja Močilnik*, na kateri bedo nastopili tudi jugoslovanski tekmovalci, 3. oktobra pa bo na vrsti «10. pokal Adrie*. Jutrišnje dirke se bodo seveda udeležili tudi člani Adrie in sicer lanski zmagovalec Doljak ter Petelin v mlajši kategoriji, ter Macarol, Ferluga, Poropat in Marušič v starejši kategoriji. Čeprav bo konkurenca izredno ostra imajo domači vozači možnost za dobro u-vrstitev. R. Pečar Domači šport DAM KS AZ 67 osvojil pokal ALK M A AR — S tremi goh Kista, ki je bil glavni junak tekme, je nizozemski prvoligaš AZ 67 osvojil pokal svoje zemlje. V povratnem finalnem srečanju je namreč premagal Utrecht s kar 5:1. SOBOTA, 22. MAJA 1982 NOGOMET CICIBANI 16.45 na Opčinah: Opicina - Primorje: MLAJŠI CICIBANI 18.00 v Dolini: Breg - Inter Sv. Sergij: TURNIR KRAŠKE PLANOTE 20.00 na Opčinah: Zarja - Breg; MED DVEMA OGNJEMA TURNIR ŠPORTNE ŠOLE TRST 15.00 v Trstu «1. maj*: zaključni turnir od 4. mesta dalje; OTROŠKI ŠPORT ŠPORTNO SREČANJE OTROK 9.00 v Trebčah: nastopajo osnovnošolci iz Bazovice, Gropade in Trebč; KOŠARKA PROPAGANDA 15.00 na Kontovelu: Kontovel - Ser-volana; 19.30 v Trstu. Športna palača: Inter 1904 - Bor; TURNIR SPITFIRE 16.00 v Trstu, Vrdelska cesta: Bor - Jadran; ODBOJKA REVIVAL 82 16.00 v Gorici: nastopajo Dom, Kmečka banka in Naš prapor; MLADINSKI TURNIR 15.30 v Dolini: nastopajo Breg, Bor in Koper; JUTRI NEDELJA, 23. MAJA 1982 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 17.00 v Križu: Vesna - Gradese; ODBOJKA TEKMOVANJE cREVIVAL 82» Danes v Gorici odbojkarske tekme 3. AMATERSKA LIGA 17.00 na Padričah: Gaja - S. Sergio; 17.00 v Nabrežini: Primorec : Aurisina; NAJMLAJŠI 11.00 na Proseku: Primorje - S. Andrea; 10.30 v Bazovici: Zarja -Triestina; 10.30 v Dolini: Breg - Čipk ina Supercaffe: ZAČETNIKI 10.30 v Repnu: Kras - Portuale; 9.45 v Trstu, Kampanele: Monte-bello - Primorec; 9.30 v Dolini: Breg - S. Sergio; PRIJATELJSKA TEKMA 16.00 v Dolini: Breg - Kočevje; KOŠARKA 1. DIVIZIJA 12.00 v Trstu. Športna palača: Ba-sket team Kontovel; 10.30 v Trstu, Ul. della Valle: Prevenire -Bor; KOLESARSTVO 16. POKAL LONJERJA 14.00 v Lonjerju: prireja Adria; ODBOJKA PRIJATELJSKA TEKMA 11.00 v Dolini: Breg - Kočevje (ženske); KOLESARSTVO < Gl RO D’1TALIA Danes osma etapa TAORMINA - Po 1.203 prevoženih kilometrih so imeli udeleženci letošnjega «gira* včeraj prvi dan počitka. Ker običajno taki dnevi ne služijo samo nabiranju novih sil, ampak tudi pregledu opravljenega in načrtom za to, kar je se pred tekmovalci, je razumljivo, da lahko tudi po dosedanjih sedmih etapah že potegnemo črto in pregledamo kakšno je stanje. Glavna ugotovitev je ta, da je «gi-ro» še povsem odprt mnogim mo žnostim, ob najbolj verjetni, da je glavni kandidat za končno zmago Danes popoldne se bodo na od prtem igrišču Slovenskega dijaškega doma »S. Gregorčič* v Gorici (Svetogorska 84) odvijale tekme odbojkarskega «Revivala 82» za Goriško. Organizator prireditve, ki se na Goriškem odvija drugič, je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Na letošnje tekmova nje so se prijavile le tri ekipe (lansko leto jih je bilo štiri), ki se bodo pomerile med seboj. Spored današnjega tekmovanja je naslednji : ob 15.30: prihod ekip ob 16. uri: Kmečka banka - Dom (Gorica) ob 16.45: Dom (Gorica) Naš prapor ob 17.30: Naš prapor — Kmečka bsnkfl mr dva zmagana 6eta, prvi dve uvrščeni ekipi pa se bosta uvrstili v finalni del, kjer bodo nastopile' tudi tržaške ekipe in bo predvidena v soboto, 19. junija. V primeru slabega vremena se bo današnje tekmovanje vršilo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici, z delno spremenjenim urnikom. 1. DIVIZIJA Sokol napredoval v višjo ligo Sokol — Vivai Bus6 3:2 (15:5, 11:15, 15:11, 12:15, 15:13) SOKOL: M. Milič, T. Ušaj, E. Paulina, S. in M. Pertot, T. Gruden, E. Kojanec, E. Purič, S. Milič, M. Jazbec. V drugi tekmi «play-offs» za na predovanje v D ligo je Sokol doma premagal šesterko Vivai Busa in tako zaidjučil nepremagan prvenstvo 1. divizije. Nabrežinke so tokrat odigrale eno svojih boljših tekem ter zasluženo slavile. Že v prvem setu so predstavnice Sokola pokazale dokajšnjo mero zbranosti in z učinkovitimi akcijami premagale nasprotnice. V ostalih setih sta se ekipi izmenjavali v vodstvu in v odločilnem petem nizu je že vse kazalo, da bo Sokol poražen, saj je Vivai Busa vodil že z 10:3. Takrat pa so se Nabrežinke zbrale in uspelo jim je premagati nasprotnice s 15:13. S to zmago si je Sokol zagotovil napredovanje v D ligo, za kar gre čestitati prav vsem igralkam, posebno pa gre pohvaliti delo trenerja Miliča. Turnir goriškega Mladinskega milra Kot smo pred časom Že poročali v našem dnevniku, se bo tudi letos vršil v Gorici tradicionalni »J emir Mladinskega centra - Gorica*, le tošnji bo sedmi po vrsti ter bo obsegal naslednje športne panoge: moško in žensko odbojko te- irosko košarko. Na 1» značaj tega tekmovanja zgolj re-k-ehcijski. Vpisovanje za nastop na turnirju Mladinskega centra za-ade v sredo. 26. maja. Vpisnima •-•če na sedežu ZSŠDI v Gor1 h (T T1 Malta 2 — telefon 33029) in v Dijaški m domu. Vpisnina za vsako pri mvli no ekipo znaša 3.000 lir in mo a bit poravnana ob vp»su Organizator zatorej poziva vse zainteresiran« ekipe in skupine, da ,e obvez-nj.-ti opravijo v določenem roku, da bi naknadno ne prišlo do nezaželenih nevšečnosti. Podrobnejša pravila za posamezna tekmovanja so bila objavljena v našem dnevniku v torek, 18. 5. Baresi ostane Mladi Milanov reprezentant Franco Baresi bo tudi prihodnjo sezono milanskem klubu ter bo sku- turnirju lahko igral v društva (kulturna, mladinska luk) , šal doprinesti k povratku Milana v ki se sicer ne bavijo s športom, saj A ligo. »m 101 r »( 1 f, IIIIIIIUIIlUkMIIIIMMIIIIMIIIIIMIIIIMIimiNIINIiniVlIllllHilIMMIIIIIlmilllltlimimiMtlllllllllllllltmilllllllllM Seja teritorialnega odbora ZSŠDI za goriško pokrajino V torek se je v Gorici sestal teritorialni odbor ZSŠDI za Goriško ter obravnaval vrsto aktualnih vprašanj in pobud, ki bodo v tem času izpeljane na Goriškem. V začetku so razpravljali o samih pripravah na občni zbor ZSŠ Dl, o sodelovanju z novogoriškimi športnimi delavci in klubi ter o stikih z Benečijo. Med pomembne pobude, ki jih organizira ZSŠDI ali pa pri njih sodeluje, so bile obravnavane: odbojkarski »Revival 82», tradicionalni »Turnir Mladinskega centra* v Gorici, zaključna akademija o-troske telovadbe v Kulturnem domu, prvo tekmovalno srečanje v ritmični gimnastiki v Novi Gorici (nastopajo skupine iz Gorice, Ko-ora, Trsta in Nove Gorice) in po-nod od Sovodenj do Vrha. Poleg tega so obravnavali vprašanje glede nogometnih tekem gori.ške reprezentance ZSŠDI s tržaško, občni zbor ŠD Sovodnje ter obisk sovo-denjskih športnikov v Škofji Loki, ki je predviden za konec tega me seča. Ob koncu so se Člani teritorialnega odbora ZSŠDI za Goriško dotaknili vprašanja odbojke na Goriškem. Pri tem pa je bilo poudarjeno, da naj pride do sodelovanja med slovenskimi športnimi društvi na Goriškem, ki gojijo to športno panogo In da se tako vzpostavijo primerni in prijateljski odnosi, ki bodo prispevali k utrjevanju naše telesne kulture v vsesplošno korist nase narodnostne skupnosti. Priprave reprezentanc SAN SALVADOR — Reprezentanca Salvadorja ne beleži večjih u-spehov v okviru priprav na svetovno prvenstvo v Španiji. Salvadorce je namreč premagal brazilski prvoligaš Ponte Preta s 3:0. Z večjim uspehom pa igra izbrano moštvo Alžirije, ki je v prijateljski tekmi odpravilo francoskega prvoligaša Bastio s 4:3. KOŠARKA DANES V OKVIRU TURNIRJA »SPITFIRE^ Gabrijel Ferfolja ni krasovci pa so urejeno odbijali vse napade nasprotnika in odnesli z igrišča zasluženo zmago. Z. S, ČLANI Opicina - Opicina Supercaffe 2:3 ZAČETNIKI Opicina - Opicina Supercaffč 0:4 S. Andrea - Libertas 4:0 Causio najboljši BOLOGNA — Na podlagi ankete časopisa »Guerin Sportivo* so proglasili Udinesejevega nogometaša Franca Causia za najboljšega igralca italijanske prve lige. Na drugo mesto se je za njim uvrstil Castel-lini, na tretje pa Krol (oba Na-poli). TENIS Panatta - Bertolucci izpadla v dvojicah RIM — Na italijanskem mednarodnem teniškem prvenstvu v Rimu sta v osmini finala dvojic izpadla tudi Panatta in Bertolucci. Izločila sta ju Američan Doyle in Finec Palin. V četrtfinalu posameznikov pa je Slovenski derbi med Borom in Jadranom Prispevajte za DIJAŠKO MATICO TURNIR SPITFIRE V okviru turnirja Spitfire bo danes na sporedu slovenski derbi med Borom in Jadranom. To bo zadnje srečanje pred finalnim delom turnirja. Borovci so še nepremagani, medtem ko je Jadran v prvi tekmi izgubil proti Barcolani. V jutrišnjem dvoboju bi morali imeti rahlo prednost Svetoivančani, ki bi se v primeru zmage uvrstili v veliki finale. Prav gotovo pa bo Jadran igral na zmago, tako da bo srečanje verjetno zanimivo. SPORED 3. KOLA Bor - Jadran (danes ob 16.30 na Vrdeli); Barcolana - Libertas (danes ob 13. uri na Vrdeli). 1. DIVIZIJA Obe naši moštvi bosta tudi tokrat stopili na igrišče. Borovci se bodo spoprijeli z moštvom Prevenire, ki so ga v prvem srečanju visoko premagali. Pri tem bi še omenili, da igrajo Tržačani iz tekme v tekmo bolje, medtem ko igrajo naši iz tekme v tekmo slabše. «Plavi» vsekakor jurišajo na zmago in to bi jim moralo tudi uspeti. Kontovelci bodo gostovali pri pr-vouvrščenem in še nepremaganem Basket Team Totelcu. Mladi Konto-velovi košarkarji bodo skušali zma- gati, čeprav so domačini favorizirani. SPORED 9. KOLA Autogamma - Saba; Basket Team -Kontovel (23. 5. ob 12. uri v športni palači); Prevenire - Bor (23. 5. ob 10.30 v Ul. della Valle); La Tal pa - Quadrifoglio. PROPAGANDA Končno je prišlo do konca tudi prvenstvo «Propaganda». V zadnjem kolu tega prvenstva se bodo Kontovelci doma pomerili s Servolano. proti kateri imajo naši le malo možnosti za uspeh. Borovci bodo gostovali v športni palači, kjer txxio igrali proti Inter ju 1904, ki so ga že prepričljivo premagali. Povedati moramo še, da morajo »plavi* odigrati še dve zaostali tekmj. SPORED 26. KOLA Kontovel - Servolana (danes ob 15. uri na Kontovelu): Inter 1904 -Bor (danes ob 19.30 v športni palači); Inter Milje - Don Bosco B; Libertas - Ferroviario; Ricreatori -SGT; Don Bosco A - GMT. Uspeh dveh naših košarkarjev Danes bo v telovadnici Don Bo-sca vfstrski ulici ekshibicijsko sre Čanje najboljših košarkarjev prven stva naraščajnikov. Srečanje se bo začelo ob 17.30 in na igrišče bosta stopili selekcija A skupine in selekcija B skupine, Prireditelj te tekme je tržaški tednik »Trieste Šport*, ob sodelovanju raznih tržaških podjetij. Letos bosta med izbranci tudi dva slovenska košarkarja, in sicer Damir Starc (Kontovel) ter Fabrizio Korošec, (Bor). Starc bo igral v selekciji A, Korošec v selekciji B. To je vsekakor lep uspeh naše košarke, saj so za najboljše igralce glasovali vsi tržaški trenerji. Ob koncu bi še povedali, da je Starc (letnik 1967) prejel večino glasov v svoji skupini, Korošca pa so izbrali kljub temu, da je za leto mlaj ši od ostalih (letnik 1968). Cancia San Benedetto — Kvarner 96:90 (60:49) SAN BENEDETTO (Gorica): Biaggi 8, Galluzzo, Turel 2, Gurt-ner, Sfiligoj 14, Paleari 18, Ardes-si 31, Pieric 4, Nobile 11, Bianco 4, Sramoncin 4. KVARNER (Reka): Grbič 16, Pi-lepič 24, Mataševič, Ostrič, Klobu-gor, Kurelič 13, Mohorovič 18, Fur-čič 11, Paravinsa 8. SODNIKA: Allegretto in Cozzo-lino iz Trsta. V četrtek zvečer sta se v go-riški občinski telovadnici pomerili v prijateljski tekmi peterki domačega San Benedetta in Kvarnera z Reke. Srečanje je bilo vseskozi prijetno in zanimivo, čeprav je zlasti v prvem polčasu domača ekipa bolje igrala. Pripisati pa moramo, da je ta prijateljska trening tekma služila v glavnem obema trenerjema. za preizkus vseh razpoložljivih igralcev. Francesco Moser Hinault. To je pa ugotovitev, ki je zelo podobna oni ob začetku dirke, oz. bolje povedano, še preden so tekmovalci sploh startali. Hinault torej favorit, le stopničko nižje pa Contini. Prim, Saronni, Moser, V bistvu je torej iz te kombinacije doslej izpadel le Baroncbelli s svojimi štirimi minutami zaostanka. Današnja 8, etapa od Taormine do Agrigentn bo merila 225 km. NOGOMET Peters v Genovi GENOVA — Nizozemec Jan Peters bo skoraj gotovo igral prihodnjo sezono pri italijanskem prvoligašu Genovi. Z njim bo moštvo gotovo pridobilo na udarnosti in prodornosti, saj je Peters znan kot brezkompromisen nogometaš in večkrat zatrese tudi nasprotnikovo mrežo. Poleg Petersa bi moral pri Genovi igrati tudi Perujee Leguja, ki je stalni član svoje reprezentance in ta čas je na pripravah z vsemi ostalimi tovariši. Prav včeraj je Peru premagal belgijsko ekipo Racing White z 2:1, vendar ni pokazal dopadljive igre, še manj pa ustrezno formo. Gola za Peru sta dala Uribe in Velasquez, potem ko so Belgijci prvi prešli v vodstvo. OBVESTILA ] Taurlsano v Neapelj NEAPELJ — Bivši trener itali janske reprezentance Arnaldo Tau-risano bo novi trener peterke »Selečo Napoli Basket*, ki bo v prihodnji sezoni igrala v A 2 ligi. Taurisano bo nastopil svojo službo s 1. julijem letos, njegova prva odločitev pa je bila ta, potrditi Američana Lee Jonsona, ki ga je v tej sezoni zadovoljil, saj je igral v dobri formi. Vsekakor bo prihodnja sezona v italijanski A-2 ligi dokaj kakovostna, saj so se klubi znatno okrepili in to velja predvsem za videmski Tro-pic, ki je najel zelo dobrega strelca, Američana Valentina ja. ŠD Mladina — smučarski odsek obvešča člane, ki so se udeležili sklepnega večera, da lahko nabavijo slike nagrajevanja v Križa pri »Foto ’80». * * * Jadralni klub Čupa priredi tečaje optimistov od 19. 8. do 26. 6.; prvi tečaj »surfov* od 19. 6. do 26. 6. in drugi tečaj od 27. 6. do 4. 7. 1982. Cena 15.000 lir. Prvi tečaj na potovalni jadrnici do Kornatov od 12. fi. do 19. 6.; drugi tečaj od 19. 6. do 26. 6. 1982. Prijave in informacije na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11., tel. 76-73-04. # * ♦ ŠK Kras, sklicuje v ponedeljek, 24. maja, oh 20.30 v društvenih prostorih v Zgoniku seio širšega odbora posvečeno nogometni problematiki pri SK Kras. Vabljeni v«i člani društva. • » • ŠZ Bor — Košarkarska sekcija obvešča, da bo v torek. 25. maja, ob 20.30 na stadionu <1. maj* seja sekcije z naslednjim dnevnim redom: 1. Priprava sklepne prireditve 2. Razno « * * ŠZ Bor — Atletska sekcija obvešča, da bo seja odbora v torek, 25. maja, ob 20. uri. Vabljeni! Uredništvo, uprava, oglasni oddelek VRST Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnica Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številko 6.00 din. ob nedelioh 6.00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. zo organizacije in podietia mesečno 120,00. letno 1200.00. Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 22. maja 1982 Za SFRJ Žiro račun 50101 603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubliana Gradišče 10/II nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlamje-Juli|ske kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ah upravi i? voh dmoih rWel v Italiji pri SPI. izn.i.LJm Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tisk«f ^trst Voznikov FitGK4Uk# NA POBUDO BOCENSKE POKRAJINSKE UPRAVE POSVET 0 VLOGI IN REZULTATIH POUČEVANJA DRUGEGA JEZIKA V PREDŠOLSKIH USTANOVAH BOČEN — Skupina italijansko govorečih staršev z Južnega Tirolskega je pred dvema letoma zahtevala u vedbo nemščine kot drugega jezika v italijanske predšolske ustanove. Bocenska pokrajinska uprava je ta krat na to zahtevo postavila veto. Svojo odločitev pa je opravičila s trditvijo, da je poučevanje nemščine v italijanskih vrtcih v nasprotju z do ločbami posebnega statuta. Poleg te ga je izrazila tudi precej dvomov o pedagoški umestnosti predšolskega poučevanja tujega jezika. Pod pritiskom italijanskega javnega mnenja (saj je kar la tisoč iia iijansko govorečih staršev podpisalo peticijo za uvedbo nemščine v italijanskih vrtcih) se je pokrajinska uprava obvezala, da bo priredila znanstveni posvet, ki naj bi osvetlil vse aspekte dvojezičnosti v ranem otroštvu. Mednarodni posvet, kr se je od vrjal v Bocnu od 13. do 15. maja. sta otvorila pokrajinska odbornika za šolstvo in kulturo. Odbornik Zcl-ger (SVP) se je opredelil proti u vajanju dvojezičnosti v vrtec, češ da bi poučevanje drugega jezika zaviralo razvoj otrokove kulturne i-dentitete. Otroci naj se v predšolskem obdobju nauče najprej knjižnega jezika svoje narodnostne skup nosti in le kasneje naj prisvajajo druge .jezike. Odbornik Ferletti iKD) pa je nasprotno izrazil prepričanje, da dojema otrok med četrtim in še stim letom s posebno lahkoto tudi tuje jezike. Številni predavatelji so to vprašanje obravnavali z vidika psihologije, lingvistike, pedagogike in sociologije. Vendar tako znanstveni prispev- ki kot živahna razprava, kr je sle dila. niso začrtali jasnih smernic. Večina se je sicer opredelila, da prisvajanje drugega jezika v predšolskih ustanovah nima negativnih posledic. Tisti, ki so podpirali Zelgerjevo linijo, so prikazali negativne plati zgodnje dvojezičnosti. Prof. Weis gerber (Zvezna republika Nemčija) je zavzel najbolj radikalno stališče. Prisvajanje drugega jezika v ra nem otroštvu lahko povzroči hude psihološke motnje in lahko tudi o groza razvoj etnične identitete. Prof. Schmalor (Zvezna republika Nemčija) je opozoril, naj ne bodo pričakovanja v zvezi z zgodnjo dvojezičnostjo prevelika. Rano prisvajanje drugega .jezika verjetno ne vpliva kvarno na otroka! Kljub temu pa se je ta profesor upal trditi, da bo pri osmih letih starosti zna nje drugega jezika enako, tako pri otrocih, ki so se ga začeli učiti v prvih letih življenja, kakor pri tistih, ki so se drugemu jeziku pri bližali kasneje. R. Titone. profesor z rimske uni-, verze, je zagovarjal stališče, po katerem se triletni otrok lahko nauči dveh ali več jezikov, ne da bi to | kakor koli negativno vplivalo na njegovo osebnost. Zgodnje poznavanje več jezikov ustvarja trdnejše temelje za poznejši jezikovni razvoj. Na uspešnost prisvajanja drugega jezika v zgodnjem otroštvu pa bistveno vplivajo tudi drugi faktorji. Gre predvsem za motivacijo, ki jo nudi otroku družina, in za spodbudo oziroma naklonjenost okolja do dvojezičnosti. O tem je spregovoril W. Mackey, profesor na univerzi Laval (Kanada), ki je nakazal razlike med otroki, ki se uče drugega jezika le v šoli. in otroki, ki drugi jezik uporabljajo v okolju, v katerem živijo. Ti se ob urjenju drugega jezika i-stočasno socializirajo in pri tem ne le bogatijo besedni zaklad, ampak tudi osvajajo kulturo, ki se odraža v jeziku. To nedvomno prispeva k večji človeški odprtosti in razpoložljivosti do drugih. Zanimiv je bil tudi referat prof. A. Verdoodta (Belgija). Sociolog je mnenja, da je pred sprejetjem kakršnekoli odločitve v zvezi z dvojezičnostjo (tako na Južnem Tirolskem kot drugje) treba izvesti vrsto empiričnih raziskav, ki naj pokažejo kakšna so pričakovanja prebivalstva. Publika se je vidno opredelila za teze prof. Titoneja in njegovih somišljenikov. To je dokazala s topli mi aplavzi in s številnimi posegi. V debati je sicer večina slušateljev izrabila priložnost, da je napadala pokrajinsko upravo in v nekaterih pri merih celo zmerjala italijanskega o-ziroma nemškega pokrajinskega odbornika za kulturo. Posvet je sklenila okrogla miza, ki jo je vodila G. Freddi, profesor na univerzi v Benetkah. Znanstveniki seveda niso odstopali od stališč, ki so jih zagovarjali v referatih. Prav tako nista odstopila od svojih stališč odbornika za šolstvo in kulturo Feretti in Zelger, ki sta v znamenju vroče polemike zaključila posvet. (spl) NOVA PRODAJA VIN distribucije klasičnih beneških vin rdeča: merlot, raboso, friularo, cabernet bela: pinot, tocai, conselvano na Opčinah v Narodni ul. 33 (nasproti tramvaja) z istim urnikom, kot ga imajo trgovine. Brezplačna pokušnja in ugodne cene! SOCIOVINICOLA VENETA Kmetijska zadruga .....................................................m........ VOZNI RED VLAKOV (OD 23. 5. 1982 DO 28. 5. 1983) TRST * BENETKE - BOLOGNA - RIM - REGGIO CA-LABRIA - CATANIA - SIRAKUZE - PALERMO - MILAN - TURIN - GENOVA - VENTIMIGLIA TRST - OPČINE - LJUBLJANA - BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - SOFIJA - ATENE - ISTANBUL - MOSKVA ODHODI PRIHODI ODHODI 4.25 D Benetke 5.45 R Milan Genova Brigno le (preko Mester) (*) 6.00 R Benetke Bologna Firence (preko Benetk) (*) 6.22 L Portogruaro (od 24. 5. do 15. 5. in od 15. 9. 82 do do 28 5. 83. Ne vozi ob praznikih) (1) 6.15 Portogruaro (nadomestna služba z avtobusi od 16. 6. do 14. 9. 82. Ne vozi ob praznikih) 6.42 D Benetke Rim Turin (preko Mester Mila. a) — spalni vagoni Moskva -Rim (2); 1. in 2. razred Zagreb - Benetke. Budim pesta - Rim in Zagreb Rim; spalni vagoni Moskva - Turin (samo ob petkih od 28. 5. do 24. 9.) — pogradi drugega razreda Varšava Rim (ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 3. 6. do 23. 9.) 8.02 E Benetke 9.1« R Rim (preko Mester) (*) 9.20 E (Benetke express) Benet- ke 10.04 I. Benetke 12.35 E (Triveneto) Benetke Bologna - Firence Rim Termini Neapelj • Cata-nia Sirakuze - Palermo - Reggio Calabria (pogradi prvega in drugega razreda Catania in Pa lermo. pogradi drugega razreda Reggio Calabria) 13.20 D Benetke Milan Turin 13.40 I. Portogruaro 14.38 E Benetke 17.06 R Mestre Milan Genova Brignole (*) (3) 17.13 D Benetke - Bologna - Ba ri - Lecce (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Trst Lecce) 17.30 L Benetke 18.14 I. Portogr uaro 19.08 E (Simplon express) Benet- ke Rim Milan Lam brate - Domodossola Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst Pariz; spalni vagoni Benetke -Pariz; pogradi 2. razreda Beograd Pariz, Zagreb Pariz in Benetke Pariz) 19.25 Por togruaro (nadomestna služba z avtobusi od 23. 5. do 25. 9. 82) 19.23 L Portogruaro (od 26. 9. 82 do 28. 5. 83) 20.28 I) Benetke 22.08 D Benetke Milan Turin - Genova P.P. Ventimi-glia - Marseille (pogradi 2. razreda Trst Turin; spalni vagoni Trst -Genova in od 26. 9. 82 tudi pogradi 2. razreda Trst - Genova) 22.20 E Mestre - Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi L in 2. razreda Trst -Rim) PRIHODI 2.20 D Benetke 6.10 Portogruaro (nadomestna služba z avtobusi od 24. 5. do 25. 9. 82. Ne vozi ob praznikih) 6.03 L Portogruaro (od 27. 9. 82 do 28. 5. 83. Ne vozi ob praznikih) 7.11 L Portogruaro 7.28 D Marseille Ventimiglia - Genova P.P. - Turin - Milan - Mestre (spalni vagoni Genova - Trst in od 26. 9. tudi pogradi 2. razreda Genova - Trst — pogradi 2. razreda Turin -Trst) 7.48 E Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi L in 2. razreda Rim -Trst) 9.13 D Benetke 10.10 E (Simplon express) Pariz. - Domodossola Milan Lambrate Mestre (pogradi 1. in 2. razreda Pa riz - Trst; pogradi 2. razreda Pariz - Zagreb in Pariz - Beograd) 10.28 E Lecce - Bari Bologna - Benetke (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Lecce - Trst) 10.40 E Ženeva ■ Ziirich - Domodossola Milan P.G. Mestre (pogradi 2. razreda Ženeva - Trst) (4) 13.07 D Benetke 14.23 D Milan Benetke 15.25 D Benetke 16.27 E (Triveneto) Palermo - Si- rakuze • Catania - Reggio Calabria - Neapelj Čampi Flegrei - Rim Ti-burtina - Firence C.M. -Bologna Benetke (pogradi 2. razreda Reggio Calabria Trst. pogradi 1. in 2. razreda Catania Trst in Palermo Trst) 18.30 D Turin Milan - Benetke 18.42 R Firence - Bologna - Be netke (*) 19.10 D (Benetke express) Benet- ke (spalni vagoni Benetke - Beograd: Benetke -Atene samo ob četrtkih in nedeljah od 27. 5. do 26 9. 82; pogradi 2. razreda Benetke - Istanbul od 23. 5. do 23. 9. 82 in od 29. 3. do 28. 5. 83. Benetke Skopje razen ob ponedeljkih in nede ljah, Benetke - Beograd in Benetke - Atene razen ob četrtkih in nedeljah od 27. 5. do 26. 9. 82) 19.20 L Portogruaro 20.10 D Benetke - Portogruaro 20.49 R Rim (preko Mester) (*) 21.25 R Genova - Brignole - Mi- lan (preko Mester) (*) 23.13 L Benetke 23.27 E Turin Milan - Rim - Be netke (spalni vagoni Rim - Moskva (5); spalni va goni Turin - Moskva samo ob sobotah od 29. 5. do 25. 9. 82) (*) Samo 1. razred in obvezna rezervacija (1) Nadaljuje do San Dona del Piave od 24. 5. do 15. 6., od 15. 9. do 22. 12. 82, od 5. L do 30. 3. in od 6. 4. do 28. 5. 83. (2) Ne vozi ob petkih (od 23. 5. do 24. 9.) in ob sredah in petkih (od 24. 9. 82) (3) Ne vozi 15. 8., 25. in 26. 12. 82 in L 1. 83 (4) Vozi ob sobotah od 3. do 31. 7. 82 (5) Ne vozi ob sobotah (od 23. 5, do 23. 9.) in ob četrtkih in sobotah (do 24. 9. 82) 10.35 E (Simplon express) Opči- ne - Ljubljana - Zagreb -Beograd (pogradi 2. raz reda Pariz - Zagreb in Pariz - Beograd) 13.35 L Opčine - Ljubljana (1) (3) 18.48 L Opčine - Ljubljana (2) (3) 16.48 D Opčine - Ljubljana (1) (3) 17.48 D Opčine - Ljubljana (2) (3) 18.28 D Opčine - Ljubljana (1) (3) 19.28 D Opčine - Ljubljana (2) (3) 20.08 E (Benetke express) Opčine Ljubljana - Beograd - Skopje - Atene - Istanbul (spalni vagoni in po-gradi 2. razreda Benetke Beogiad; pogradi 2. razreda Benetke - Skopje razen ob ponedeljkih in nedeljah; Benetke - Istanbul od 23. 5. do 25. 9. 82 in od 29. 3 . 83; pogradi 2. razreda Benetke - Atene razen ob četrtkih in nedeljah od 27. 5. do 26. 9. 82; spalni vagoni Benet ke Atene samo ob četrtkih in nedeljah od 27. 5. do 26. 9. 82) 20.20 Opčine (nadomestna služ-/ avtobusi od 23. 5. do 25. 9. 82) 20.20 L Opčine (od 26. 9 . 82 do 28. 5. 83) 23.32 D Opčine Ljubljana Zagreb - Budimpešta Varšava (pogradi 2. razreda Rim - Varšava samo ob torkih, petkih in nedeljah od 4. 6. do 24. 9. 82); spalni vagoni Rim Moskva (4); spalni vagoni Turin Moskva samo ob sobotah od 29. 5. do 25. 9. 82) 5.12 L Videm 6.10 D Videm - Trbiž 6.16 t Videm 7.15 D Videm - Trbiž - Dunaj Miinchen (samo od 23. 5. do 25. 9. 82) 9.38 L Videm 12.22 D Videm - Trbiž 13.10 L Videm - Karnija 14.00 D Videm 14.28 L Videm 16.55 L Videm - Trbiž 17.43 D Videm Benetke (1) 18.00 L Videm 19.18 D Videm 19.50 Videm (nadomestna služ-za z avtobusi od 23. 5. do 25. 9. 82) 20.02 L Videm (od 26. 9. 82 do 28. 5. 83) 20.52 D (Italien čsterreich ex press) Videm - Trbiž -Dunaj - Miinchen (pogradi L in 2. razreda Trst - Dunaj) 23.00 Videm (nadomestna služba z avtobusi od 23. 5. do 25. 9. 82) 23.00 L Videm (od 26. 9. 82 do 28. 5. 83) PRIHODI 1.25 Videm (nadomestna služ ba z avtobusi od 23. 5. do 25. 9. 82) 5.10 D Varšava Budimpešta -Zagreb - Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva - Turin samo ob petkih od 28. 5. do 24. 9. 82 — spalni vagoni Moskva - Rim (5); pogradi 2. razreda Varšava - Rim samo ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 3. 6. do 23. 9. 82) 8.36 E (Benetke express) Istanbul - Skopje - Atene -Beograd - Ljubljana - Opčine 9.46 D Ljubljana - Opčine (1) (3) 10.34 D Ljubljana - Opčine (2) (3) 13.35 L Ljubljana - Opčine (1) (3) 14.35 L Ljubljana - Opčine (2) (3) 16.38 D Ljubljana - Opčine (1) (3) 17.38 D Ljubljana - Opčine (2) (3) 18.48 E (Simplon express) Beo- grad - Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Beograd Pariz in Zagreb - Pariz) 21.48 Opčine (nadomestna služba z avtobusi od 23. 5. do 25. 9. 82) 21.30 L Opčine (od 26. 9. 82 do 28. 5. 83) (1) Vozi od 27. 9. 82 do 26. 3. 83 (2) Vozi od 24. 5. do 25. 9. 82 in od 28. 3. do 28. 5. 83 (3) Ne vozi ob praznikih (4) Nc vozi ob sobotah (od 23. 5. do 24. 9.), četrtkih in sobotah od 24. 9. 82 (5) Ne vozi ob petkih (od 23. 5. do 23. 9. 82) in ob sredah od 25. 9. 82 6.35 L Videm (ne vozi od 8. do 15. 8. 82) (1) 7.18 L Videm 7.57 D Benetke - Videm (1) 8.46 L Videm 9.00 D (Čsterreich Italien ex-press) Miinchen - Dunaj - Trbiž - Videm (pogradi 1. in 2. razreda Dunaj -Trst) 10.16 D Videm 11.36 L Videm 11.57 R Milan - Vicenza - Trevi-so - Videm (2) 14.29 D Videm 15.33 L Videm 16.43 D Videm 17.55 L Videm 19.30 L Videm 19.55 E Trbiž - Videm 21.30 Videm (nadomestna služba z avtobusi od 23. 5. do 25. 9. 82) 20.55 L Videm (od 26. 9. 82 do 28. 5. 83) 22.30 L Videm > 22.50 D Miinchen (samo od 23. 5. do 25. 9. 82) - Dunaj -Trbiž - Videm (1) Ne vozi ob praznikih (2) Ne vozi 15. 8., 25. in 26.' 12. 82 in 1. 1. 83 TRST - VIDEM - TRBIŽ - DUNAJ - SALZBURG - MUNCHE ODHODI 0.53 L Videm (od 26. 9. 82 c 28. 5. 83) Mali oglasi POŠTENEMU najditelju ženske zapestnice z obeskom, oboje iz belega zlata in z safirom, ki sem jo izgubila pred dnevi med Praprotom in Gorjanskim, nudim bogato nagrado. Telefonirati na štev. 200-282. PRODAM skoraj novo motorno kolo TOMOS. Telefonirati ob večernih urah na telefonsko štev. 220189. TRŽAŠKO PODJETJE za razširitev svoje prodajne mreže v Trstu in Gorici išče moške/ženske za zu nanje part time delo. Možnost zanimivega dodatnega zaslužka. Do hodki po učinku. Interesenti naj se javijo na telefonsko številko 040/ 763856 v ponedeljek, 24. in v to rek, 25.5.1982 od 11. do 13. in od 15. do 16. ure. PRODAM v Gropad: v bližini šole zemljišče — 4.000 kv. m. — Zainteresirani naj telefonirajo ob uri kosila ali večerje na tel št. 226520. PRODAM lancio beta H.P.E. letnik 1980 prevoženih 24000 km po ugod ni ceni. Telefon 040/824381. PRODAM zazidljivo zemljišče na Krasu veliko 1700 kv. m — lahko tudi razdeljeno na dve parceli. Telefon 040/226 294. PO ZELO ugodni ceni prodam raznovrstne žlebe. Informacije pri Elviri Renčelj v Bazovici štev. 218 vsak dan po 16. uri. NA OPČINAH se je izgubil črn nemški ovčar po imenu Klaus, cepljen in brez ovratnice. Najditelj dobi nagrado. Telefonirati na št. 211-292. telefon (040) 7946 72 PRODAMO komfortna sončna stanovanja v skoraj dograjenem majhnem stanovanjskem objektu. Odo breno posojilo, ugodnosti pri pla Čilu. Območje Domjo. Telefonirati po 17. uri na št. 040/827636. V S ESI JANU prodamo brez posred nikov dve sosedni enodružinski vili: lasten vrt, salon, tri sobe, dvojne sanitarije, tabernr. samostojno ogrevanje. Tel.: 040/830013 v večernih urah. PRODAM tovornjak ford - transit diesel ali zamenjam za avto die sel iste vrednosti. Telefonirati na štev. 417-498. IMMOBILIARE Nord-est, tel. (0431) 96C40, prodaja na Poljanah (občina Doberdob) vilo v gradnji z desetimi prostori in pritiklinami. Cena 90 milijonov lir od tega je 23 milijonov dolga v hranilnici v Doberdobu. UPOKOJENEC z dobro urejenimi življenjskimi pogoji išče v najem sobo z vsem udobjem pri majhni slovenski družini oziroma osebi. Telefonirati na št. 040/229335 od 13. do 15. in od 20. do 22. ure V BAZOVKJ Ulica Igo Gruden 18 « Cvetlice Mavu » Telcf. 226317 Velika izbira lončnic aranžlranje cvetja za razne priložnosti pogrebni venci ZLATA U A A - L It A It A A LAURENTI Center popravil Seiko Velika izbira ur in zlata najboljših znamk ZELO UGODNI POPUSTI TRST — Largo Santorio 4 — Tel. 723-240 Razstave Društvo naravoslovcev in tehnikov «Tone Penko* obvešča, da bo razstava Prirodoslovnega društva Slovenije «Prizadevanja naravo- j slovcev in njihov prispevek k na- j rodni kulturi* na ogled danes, 22., j jutri, 23. in v ponedeljek, 24. t.m., j od 18. do 20. ure v prostorih Slo venske prosvete v Ul. Donizetti 3. FRATTIMA IZREDNA PRODAJA OD 25. MAJA • artikli za vrt in kamping • radio • avtoradio • elektrogospodinjski stroji • urarstvo POPUSTI od 10 do 50% Obv. občini z dne 17./5./82 TRŽIČ — UL. BATTISTI 10 MiA / lit s po n t TEL. 43-160 KONFEKCIJA ZA VSE OD OTROKA DO ODRASLEGA Po najugodnejših cenah POSEBNE TEDENSKE PONUDBE NA RAZLIČNIH ARTIKLIH TRŽIČ UL. DUCA D'AOSTA 91/93 — TEL (0481) 445S7 25. LETNICA LUKE KOPER Luka Koper slavi letos srebrni jubilej. 25. let obstoja, borb in u-spehov. težav in razvoja. To ni dolga doba m vendar je dolga pot, ki jo je prehodila v tem času od nepo-mombnega pristanišča do medna rodne luke v jugoslovanskem vrhu. V 25 letih so nastale stotine metrov novih obal, veliko hektarjev zemlje so iztrgali morju, zgradili so številne objekte, nabavili sodobno me hanizacijo, spremenili podobo obule in pokrajine, pretovorili milijone ton blaga, zgradili železnico — in še in še bi lahko naštevali. Bila je to borba z morjem, zemljo, mi selnostjo, navadami, predsodki in celo z zakoni. Kalili so se v tej borbi ljudje, v luki in ob njej, spreminjala se je pokrajina in misel nost, postali so nujen sestavni del gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije in Jugoslavije. Kolektiva Splošne plovbe Piran in Luke Koper sta uvrstila slovenski narod med pomorsko misleče in osveščene. Za življenje in razvoj je seveda vedno velikega pomena rojstno leto. Priprave so sicer tekle že več let. vendar je leta 1957 takratni Okrajni ljudski odbor Koper ustanovil podjetje Pristanišče Koper. Po obstoje čem projektu naj bi to bilo 400 m obale, preko katere bi steklo letno 350.000 tov tovora Sesalni bager Peter Klepec je poglabljal morje, delavci Vodne skupnosti so betonirali obalo za prve priveze, začeli so z gradnjo. Ko je bilo podjetje u-stanovljeno (z nalogo, da organizira luško dejavnost v Kopru, Izo li in Piranu), je zaposlovalo tri liti di. Vlogo luških delavcev so prevzele pristaniške zadruge, ki so pr etn varjale blago v starih pristaniščih obalnih mest. Medtem mladinske delovne brigade gradijo 877 m dolg nasip od Kopra do ustja Rižane, za nasipom pa odlagajo material, pri dobljen z izkopavanjem morskega dna. Nastajajo nove površine. Že naslednje leto postane jo pristaniški delavci člani luškega kolektiva, skupno je 37 zaposlenih. Pretovorjeno je nekaj manj kot 43.000 ton blaga, skoraj vse v lokalnem pro metu. Uspeh luške uprave je. da združenje jugoslovanskih luk izda soglasje za investicijski program in tedeo Luka Koper dobi domovinsko pravico med. jugoslovanskimi lukami. čisto proti koncu leta 1958 pristane v luki prva prekooceanska ladja Splošne plovbe Piran Gorica in o'tei veliki delovni zmagi govori predsednik slovenskega izvršnega sveta Boris Kraigher. Naslednje obdobje je čas intenzivnega načrtovanja in izgradnje, kajti ni lahko najti svoie mesto in vloga kot pristanišče med dvema lukama * stoletno tradicijo, med Reko in Trstom. Luka Koper ve, da se lah ko uveljavi samo s smotrnejšimi metodami dela, s sodobnejšo organizacijo in modernejšo tehnologijo. Izdelani so elaborati, ki postavljajo ekonomsko in tehnično zasnovo luke v dolgi perspektivi. Izgradnja naj bi potekala v več etapah, sprva naj bi to bil predvsem pretovor general nega blaga in lesa, kasneje tudi zahtevnejših tovorov, ki terjajo specifično luško tehmlogijp in seveda železniško progo za dopremo in odpremo. Zaradi odprte poslovne politilce in dobrih storitev po sorazmerno nizkih cenah koprska luka naglo veča promet, vedno več komitentov pa priteguje, ker jim omogoča na svojem prostoru izgradnjo skladišč Po petih letih obstoja je Luka Koper že majhna zaokrožena celota obala je dolga 550 m, doseže 270.000 ton prometa. Leta 1962 Luka Koper že opravičuje naziv «mednarodna», tega leta pa tudi izvolilo prvi delav ski svet. Kot *veliki skok» štejejo naslednje leto. ko promet več kot podvojijo (zasluga razsutih tovorov), odprejo prosto carinsko cono, delavski svet pa sprejme prvi statut, podjetje pa je razdeljeno na 6 samoupravnih delovnih enot. Promet raste in doseže leta 1965 že kritično mejo, ki jo dopuščajo takratne tehnične in prometne zmogljivosti. Ozko grlo je predvsem zaradi železnice in tako promet leta 1966 stagnira. V podjetju j je takrat zaposlenih že več kot tisoč ljudi. Leto 1967 označujejo kot prelomno, kajti odprta je železniška pro- ga in s tem odpravljena ena največjih ovir za hitrejši nadaljnji razvoj. Slovesni otvoritvi prisostvuje tudi tovariš Tito. Zdaj promet spet raste in se že naslednje leto približa milijonu, ki ga teta 1969 tudi preseže. Luka se v teh letih širi, izgrajuje nove metre operativne o-bale in nove objekte, se mehanizira, izgrajuje infrastrukturo, spremeir se vrsta blaga, ki prihaja v luko. Predvsem na račun nafte m deri vatov zabeležijo milijon 860 tisoč ton ladijskega prometa, železnica je vključena v sistem javnih prog. Od leta 1970 je pomoč republike izdatnejša, luka ima boljše pogoje pri kreditih, z republiko pa sklene pogodbo za objekte, ki bodo deležni širše družbene podpore Tako se investicijski zamah nadaljuje, zgrajeni so novi metri obale, nova odprta in zaprta skladišča, obnavljajo opremo. Nadaljuje se tudi sa moupravna organiziranost, leta 1973 ustanovijo tri tozde in skupne službe in podpišejo samoupravni sporazum o združitvi v DO Luka Koper. Promet še naprej narašča. govorijo že skoraj o dveh milijonih ton (skupaj z nafto) in o prvih kontejnerjih. Tako že leta 1974 zastavijo gradnjo kontejnerskega terminala, pomemben mejnik pa je tudi ustanovitev SIS za železniški in luški promet, ki sprejme osnovne smernice razvoja luke za naslednje srednjeročno obdobje. Petletni plan naslednje leto sprejmejo, pretovorjenega blaga ie poldrugi milijon ton. vendar se že grozeče zbirajo temni oblaki, ki prihodnje leto prinesejo izgubo. Izredno hitra rast luke, ko organizacija ni sledila investicijski in prometni napetosti, zaostri notranje odnose v kolektivu, neurejen sistem financiranja, visoke anuitete in o-bresti obremenjujejo dohodek. V letu 1976 je dokončana obala za generalni tovor, promet je rekorden — 1.600 tisoč ton brez nafte, narašča tudi kontejnerski in Ro-Ro promet — finančni rezultati pa niso zadovoljivi. Leto 1977 štejejo spet kot prelomno, izguba je velika, izdelajo sanacijski program, ki ga sprejmejo prihodnje leto. Najzahtevnejše, najostrejše in tudi najuspešnejše leto za sanacijo je 1979: sistem delitve OD je nov, na referendumu sprejmejo reorganizacijo, investicijska dejavnost je v polnem zamahu, finančni rezultati poslova- nja so dobri. France Popit slovesno odpre kontejnerski terminal, v gradnji je še obala za sipke tovore. Leta 1980 se sanacija izteče, promet znaša več kot dva milijona ton. produktivnost dela je večja, OD so spet v republiškem povprečju, spet je možno skrbeti za siandard._ Leto 1981 je poslovno ugodno, izvedli so reorganizacijo, poslujejo novi tozdi, uresničujejo srednjeročni načrt. Ob 25-letnici obstoja so oči luških delavcev in vseh, ki so z njimi povezani, optimistično uprte naprej, čeprav vedo, da brez težav in zastojev ne bo šlo. Iz preteklosti so potegnili nauk. ki govori o žilavi volji in vztrajnosti, o načrtnem in zagnanem delu o odprtosti, ustvarjalnosti in sodelovanju. To je tudi najlepše voščilo ob srebrnem jubilej.