kulturno - politično glasilo s v e ■ho^/njh in domačih dogodkov 9. leto / Številka 42 V Cefiovcu. dne 17. oktobra 1957 Cena 1.50 šilinga Podjunska železnica Kje smo? Včasih ima človek priložnost, da nekoliko premisli o položaju, v katerem se nahaja. Bil sem nedavno v nekem uradu v Celovcu. Saj nam je vsem znano, da je treba pač pred vhodom čakati, dokler človek ne pride na vrsto. Včasih je tudi treba čakati, da se gospod uradnik vrne, ker je po nujnejših opravkih pač „kjerkoli”. Tako se je godilo tudi meni. To mi je dalo priložnost, da sem si podrobneje ogledal karto, ki je visela na steni. V prvem trenutku si nisem bil na jasnem, ali še visi ali zopet visi. Velik naslov: „GroBdeutsches Reich”. Gledam in gledam, kje bi bila naša država Avstrija. Te seve na karti nisem našel; našel pa sem zapisano Gstmark. Nekoliko višje na karti je bil „Protektorat”. Evropa je bila ena celota Za Boga, si mislim, kdaj pa se je vse to zgodilo? Smo li že ustvarili Združene države Evrope? Prvi trenutek sem imel vtis, da sanjam ali pa da sem na potovanju z ruskim „sopotnikom” okoli naše Zemlje. Končno pa sem le videl, da stojim z obema nogama v Celovcu, kateremu so v zadnjih tednih dovili celo bivši narodni socialisti dvojezičen napis CELOVEC = Klagenfurt. Koč avstrijskega patriota pa me je izredno raz-kurilo, da visijo po naših avstrijskih uradih ali v predsobah še danes leta 1957 karte iz časa, ko je nacistično nasilje pogazilo vse narode Evrope, male in velike, in je ustvarjalo „nov red” na ruševinah stare Evrope. Dobro se še spominjam mnenja nekega nacističnega lista iz leta 1943, ki je zapisal, da je smisel druge svetovne vojne, da se poruši vse staro in se ustvari na teh ruševinah nekaj novega — nemški svet. Dne 8. maja 1945 so se vsi ti načrti pogreznili v nič in tisti, ki so te načrte kovali, niso videli drugega izhoda, kakor samomor. Hitler in Gbbbels, Himmler in Goring, vsi so šli isto pot in so svoj narod, katerega so zvodili, pustili na cedilu. Ostanki teh načrtov o ureditvi „nove Evrope” in »novega sveta” pa visijo še danes, leta 1957, v našem avstrijskem uradu oziroma predsobi in so dokumenti svoje vrste. Dokument so miselnosti, ki je prizadejala koroškim Slovencem ogromno gorja, katerega nikdar pozabiti ne moremo in, če nam zavestno ali nezavestno prikličejo spomine na te čase celo »uradnim potom”, tedaj moramo jasno spoznati ter vzeti na znanje, da ie stari duh tudi še danes usidran po raznih avstrijskih uradih. — če človek vidiš tako evropsko karto v avstrijskem uradu, spoznaš in raziuneš v polni meri, da je mogoč zopet »Heimatdienst”, ki trdi o svojem delu, da ščiti južno mejo države. Leto 1937 je bilo vsem jasen dokaz, kaj so bili sadovi glasnih kričačev o ogroženi južni meji, ko so s papirnatimi bombami po celovških ulicah z rastreljevanjem mostov končno s Hitlerjevo pomočjo porušili severno mejo ter zbrisali starodavno Avstrijo z zemljevida. Nam koroškim Slovencem vedno zopet ]>odtika-vajo iredento, protidržavnost, v državnih uradih pa visijo in ottešajo zemljepisne karte, ki Avstrije ne poznajo, ki celo 12 let po drugi svetovni vojni gazijo dejstva evropskega položaja. Pri takih razmerah pa gospodje premišljujejo, kdo je avstrijski državljan po tej ali drugi formuli, ne premišljujejo pa, kdo je avstrijski državljan zares po duhu. Treba je ob tem primeru resno vprašati merodajne kroge v deželi, smo li država i>o državni ustavi, smo li država po državni pogodbi iz leta 1955? Imamo 11 toliko državnega ponosa, da ne bodo v državnem uradu viseli zemljevidi, ki ne priznajo naše lastne države? Kdo so tisti, ki odgovarjajo za tako grobe nedo-statke v državni upravi? Kaj bi dejali, če bi si Slovehcc kjerkoli dovolil obesiti karto, ki ne bi priznala državnih meja na jugu ali severu? Verjetno bi tega Slovenca vtaknili v ječo. Tu pa smo opazili, da v državnem uradu iz-obešajo zemljevid, ki Avstrije ne pozna. Je li to izraz avstrijskega patriotizma? Državna zavest je garant lastne države, ne mednarodne pogodbe; zato je predvsem potrebno, da se v javnosti — torej predvsem v uradih in v šoli — ta zavest goji. Bodimo v svojem gledanju realni! Avstrijska javnost se mora zavedati dejstva, da smo v nevtralni državi Avstriji. Zato je treba skrlieti tudi za to, da se ne Imuho sami izkazovali kot »sopotniki” minule nemške pangermanske miselnosti. Delegacija koroške deželne vlade se je mudila te dni na Dunaju. Deželni glavar VVedenig, njegov namestnik Ferlitsch in finančni referent deželni svetnik Sima so obiskali finančnega ministra, da bi ta poskrbel potreben denar v okviru državnega proračuna tudi za gospodarsko zaostali del južne Koroške. Po poročilih listov je finančni minister dr. Kamitz obljubil prvih 50 milijonov šilingov za gradnjo podjunske železnice od Pliberka v Labotsko dolino. Finančni minister dr. Kamitz pa je navezal svojo obljubo na pogoj, da bodo tudi pristojni ministri posvetili tem vprašanjem isto finančno pozornost. Na drugem mestu so zahtevali koroški predstavniki tudi dodatno financiranje cest v južnem delu dežele. Sicer smo o takih obljubah v zadnjih 30 letih že mnogo Slišali. Rezultat vsega pa je bil zopet isti. Ostalo je pri starem, ker so pač poslanci deželnega in državnega zbora v momentu, ko je bil kak denar na razpolago, bolj skrbeli za svoje domače kraje. Podjuna pa svojega poslanca ni imela, ker je dajala le Dne 15. septembra so bile v Zapadni Nemčiji parlamentarne volitve, na katerih je zmagal dosedanji zvezni kander dr. Adenauer. Novi zvezni svet se je v ponedeljek, dne 14. oktobra, sestal v zapadnem delu Berlina, da izvoli svoje predsedstvo in svoje pododbore. To zasedanje v Berlinu je imelo poseben namen in sicer, da tudi na volivce, ni pa od svojih strank zahtevala tudi kandidatov, ki bi se resno zavzeli za potrebe kraja. Veselilo nas bo vse, če bi tokrat obljubam in razgovorom sledila tudi dejanja. Državni proračun Zvezna vlada je pripravila državni proračun za leto 1958. Ta načrt izkazuje zopetni povišek državnih izdatkov za 5 milijard šil. v razmerju z letošnjim letom. Vsi izdatki bodo predvidoma znašali letno 37 milijard šilingov. Socialno ministrstvo ima v načrtu izdatke v znesku 4,2 milijard šilingbv, minister za vojsko dobi 2 milijardi šilingov in za kritje dajatev, katere predpisuje državna pogodba, je predvidenih 57,6 milijonov šil., za podpore mlečne cene 130 milijonov šil. Koncem oktobra bo ta načrt vlada predložila parlamentu, nakar ga bodo obravnavali v finančnem pododboru in končno v skupščini. Bistvenih sprememb ne bo več. zunaj naglasi enotnost Nemčije in poudari nujnost in zahtevo po združitvi obeh Nemčij. Ravno isti dan pa je jugoslovanski veleposlanik Dušan Kveder obvestil Ade-nauerjevo vlado o vpostavitvi diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Vzhodno Nemčijo. -KRATKE VESTI — V štev. 40 našega lista smo objavili poročilo iz Brda pri Šmohorju, da je z novim šolskim letom pouk slovenščine ukinjen. Na to naše poročilo smo dobili od vodstva * šole popravek, ki pa naše poročilo potrjuje. V popravku namreč vodstvo šole poroča, da je z novim letom v prvem razredu prevzela pouk učiteljica, ki ni vešča slovenščine, da pa slovenščino v prvem razredu poučuje šolski vodja sam. Odredba iz leta 1945 jasno določa, da mora biti v prvih treh šolskih letih pouk do polovice slovenski in do polovice nemški, torej pouka slovenščine kot predmeta v prvih šolskih letih ni. Prav zaradi tega tudi naše prvo poročilo odgovarja resnici. PATRIARH RUSKE PRAVOSLAVNE CERKVE je z velikim spremstvom dopotoval na uradni obisk, v Jugoslavijo. Ta obisk bo trajal nad tri tedne. V tej zvezi bodo tudi razgovori med prestavniki srbske pravoslavne in ruske pravoslavne Cerkve. Kakor smo poročali, so se v VARŠAVI, poljskem glavnem mestu, nedavno vršili dijaški in delavski neredi. Varšavska Trgovska zbornica je odredila omejitev prodajanja žganih pijač in sicer do 50 ccm na osebo. Starejši ljudje še poznajo »staro” Vrbo ob jezeru. Vas je bila, s kovačem in potokom, ki je šumljal skozi to vasico. Vse je bilo slovensko. Saj je komaj kakih 30 ali 40 let od tega. Danes pa je Vrba svetovno letovišče, katero je letošnje poletje obiskalo NAD 50.000 GOSTOV iz Avstrije in inozemstva. GRAŠKI VELESEJEM je obiskalo 200 tisoč ljudi. Posebno zanimanje so tokrat pokazale sosedne države na Balkanu: Bolga-rija, Jugoslavija, Romunija in tudi Madžarska. NEMČIJA je odkupila v Avstriji blaga za 2 milijardi in devet sto milijonov šilingov tekom prvih šestih mesecev tekočega leta. Na prvem mestu je rezan les, nato sledijo železo, jeklo, papir, lepenka in stroji. V KANADI bodo gradili največjo elektrarno sveta. V MONCHENU so obsodili bivšega Hitlerjevega generala Schornerja zaradi grozodejstev v zadnjih tednih druge svetovne vojne na štiri in pol leta ječe. NA TIROLSKEM se vršijo 27. oktobra volitve v deželni zbor. 268.453 volilnih upravičencev bo volilo 36 deželnih poslancev. Pet Strank je postavilo kandidate. V starem deželnem zboru je bila OeVP zastopana s 23 poslanci, SPOe s 9, VdU s 3 in brezstrankarji z enim. V GRADCU je umrlo že šest ljudi na gripi oziroma na pljučnici, ki je bila posledica gripe- BRITANSKI ZUNANJI MINISTER LLOYD je nenadno prispel v Washington na razgovore z ameriškim zunanjim ministrom Dullesom. HRUŠČEV se je s pismi obrnil na vse predstavnike socialističnih strank na Zapadli, kjer jih poziva, da bi prispevali svoj dd, da se politični položaj na Bližnjem vzhodu omili in razčisti. ZVEZNI KANCLER RAAB se je vrnil na Dunaj in zopet prevzel vladne posle. V AVSTRIJI so v zadnjih tednih izplačali rentnikom trinajsto rento. Celoten znesek je znašal 344 milijonov šilingov. PODPREDSEDNIK AMERIŠKIH DRŽAV NIKON bo še oktobra obiskal Rim in v tej zvezi tudi Angleško, Nemčijo, Francijo in Španijo. Jugoslavija priznala Vzhodno Nemčijo Jugoslovanski veleposlanik v Zapadni -Nemčiji, ki se je mudil zadnji čas v domovini, se je koncem minulegh tedna vrnil nazaj v Bonn. Ob svoji vrnitvi je obvestil vlado Zahodne Nemčije, da je Jugoslavija vpostavila diplomatske zveze z Vzhodno Nemčijo. Na splošno ta novica ni prišla nepričakovano, ker so bili v zadnjem času znaki za ta korak že vidni. Vlada v Bonnu je do sedaj stala na stališču, da bo prekinila diplomatske vezi z vsako državo, ki bi priznala Vzhodno Nemčijo. Edina izjema je v zadnjih dveh letih veljala za Sovjetsko zvezo. Bonnska vlada je pri svojih svoječasnih pogajanjih z Jugoslavijo kazala neko popustljivost v upanju, da Jugoslavija ne bo priznala druge Nemčije. Že ob priložnosti nedavnega obiska poljskega vladnega predstavništva v Jugoslaviji, je dala jugoslovanska vlada zagotovilo, da priznava Poljsko zapadno mejo na Odri in Velika Britanija zaskrbljena V zadnji številki našega lista smo poročali, da sta se ob priliki zasedanja Organizacije združenih narodov na štiriurni razgovor sestala zunanji minister Sovjetske zveze in zunanji minister Združenih držav Amerike. Tem zakulisnim razgovorom v diplomatskih krogih celo pripisujejo možnost, da bi se Amerika in Sovjetska zveza sporazumeli o svetovnih problemih brez sodelo--yanja drugih držav Zapada in Vzhoda. Seve je to povzročilo zaskrbljenost vlade Velike Britanije in tako je sedaj izrazil predsednik angleške vlade MacMillan, da bi se hotel sestati s predsednikom Eisenhower-jem, da v neposrednem razgovoru izve podrobne načrte ameriške zunanje politike v tem vprašanju. Istočasno so se tudi na Nemški parlament je zasedal v Berlinu Nisi, ki jo je priznala tudi Vzhodna Nemčija. Zapadna Nemčija seve ne prizna in uradno tudi ne bo priznala te meje, četudi je spričo pritiska zapadnih sil izjavila, da radi te meje ne bo nikdar vodila vojne. V zadnjem času so se gospodarski stiki med Jugoslavijo in Vzhodno Nemčijo vidno po-v glabljaii, kar je pospešilo sedanji diplomatski korak. Po vsej verjetnosti do ukinitve diplomatskih zvez med Jugoslavijo in vlado v Bonnu ne bo prišlo, pač pa se bodo prav gotovo odnosi ohladili. UNIVERZITETNI PROFESOR VLADIMIR DEDIJER v Zagrebu je bil odpuščen iz službe. Delal je v institutu za raziskovanje atomske energije. Profesor Dedijer je nedavno imel tudi zanimivo predavanje v Celovcu. Njegov brat je napisal življenjepis maršala Tita in je bil tesno povezan tudi z Džilasom. bližnjem Vzhodu politične prilike zaostrile, ker je egiptovski diktator Nasser poslal svoje čete v Sirijo, ki je baje ogrožena od Turčije in Izraela. Siriji je v zadnjem času Sovjetska zveza dobavila orožje. Amerika do teh najnovejših dogodkov še ni zavzela stališča. DRŽAVNI PREDSEDNIK ITALIJE je podpisal pogodbo o prostem evropskem tržišču in s tem je postala pogodba za Italijo polnomočna. V MOSKVO je odpotovala delegacija jugoslovanskih univerz. Ljubljansko univerzo zastopa prorektor znani inženir dr. Anton Kuhelj. Politični teden Po svetu Starostno skrbstvo v Združenih državah Veličastna fatimska spravna slovesnost v Dobri! vesi tednih za 38.000 oseb in obsega sedaj v celi državi 2,253.000 oseb, tako da je število brezposelnih zelo nizko. Manj razveseljivo pa je dejstvo, da je delno izpraševanje javnega mnenja prikazalo precejšnjo nezadovoljnost z dosedaj doseženim življenjskim standardom v naši državi. 46 odst. vprašanih oseb je namreč trdilo, da jim gospodarsko ne gre bolje kot pred nekaj leti. Človek pač zahteva vedno več in več. Marsikateri živi preko svojih življenjskih prilik in zato ne more s svojo plačo izhajati. Bo pač tudi tukaj veljalo: toliko, kot kaže. Mednarodni kongres katoliškega tiska na Dunaju Ob začetku meseca oktobra je zboroval na Dunaju V. kongres mednarodnega katoliškega tiska. Katoliški novinarji so se zbrali pred začetkom kongresa v Karlovi cerkvi, kjer je maševal dunajski nadškof dr. Konig. Na otvoritvenem zborovanju se je zbralo 400 katoliških publicistov iz 32 držav vseh petih celin. Naj višji cerkveni in posvetni dostojanstveniki so kongres počastili s svojo navzočnostjo. Zvezno vlado je zastopal zunanji minister ing. Leopold Figi. Sv. oče Pij XII. pa je poslal kongresu posebno poslanico. Proračun za leto 1958 sprejet Pod predsedstvom zveznega kanclerja Raaba so se vršili 12. oktobra razgovori obeh koalicijskih strank glede proračuna za prihodnje leto. Proračun, ki ga je predložil finančni minister dr. Kamitz, je bil soglasno odobren, potrdil ga je tudi že ministrski svet. reši z razmeroma majhnimi izdatki. Potrebno pa je, da se vsi prizadeti za to resnično zanimajo. Možje in žene, ki so v svojem življenju skozi dolgo vrsto let resno delali, imajo v Ameriki navadno dovolj sredstev, da na svoja stara leta lahko udobno živijo. Tem ljudem pa je treba pomagati, da najdejo v življenju potrebno zanimanje. Ne smemo pozabiti, da so mnogi vpokojeni nameščenci in ostali delavci brez bližnjih sorodnikov in včasih tudi brez prijateljev, ki so se že poslovili od tega sveta. Zato potrebujejo prizadeti priletniki, ki še razpolagajo s potrebnim telesnim zdravjem, primerno zaposlitev in tudi odgovarjajočo družbo. V Bostonu skrbijo za oboje številna društva vpokojencev in vpokojenk. Cerkev sv. Trojice v Bostonu je prva dala na razpolago priletnim možem in ženam iz soseščine svojo dvorano, da se v njej redno sestajajo Denar menjavajo Po drugi svetovni vojni smo tudi pri nas doživeli nenadno zamenjavanje denarja. Vendar pa take naglice pri nas niso poznali, kakor se je to zgodilo minulo nedeljo v Vzhodni Nemčiji. Nedeljski listi in radio v nedeljo zjutraj so objavili, da bo še isti dan zamenjana vzhodna marka za nov denar in sicer bodo zaenkrat zamenjali le 300 vzhodnih mark na osebo. Na ta način je seve razvrednoten ves vzhodno-nemški denar, ki bi bil eventualno prihranjen v Za-padni Nemčiji. Na drugi strani je tudi ljudem v Vzhodni Nemčiji denarni prihranek tako skrajšan, da ne bodo mogli dosti-kaj kupovati in bo tako potrošnja dnevnih potrebščin zelo omejena. Vlada sicer zatr-' juje, da bodo tudi ostali denar zamenjali 1:1, vendar zaenkrat tega niso storili. S to zamenjavo bo vlada Vzhodne Nemčije dobila točno kontrolo vsega denarja, ki je bil v obtoku ali pa bo nezamenjan denar ostal brez vse vrednosti v nogavicah. Na ta način bo seve tudi medsebojni promet vzhodnega in zahodnega Berlina močno trpel in bodo oškodovani tudi delavci, ki stanujejo na eni strani meje in delajo na drugi strani, kakor je pač to v velemestu navada. Ruski »sputnik« (= sopotnik) Ruski satelit dirja slej ko prej po vsemir-ju in razburja duhove. Ugibanj je kar zadosti. Eni pravijo, da je ruska špionaža tako spretna, da je vse ameriške iznajdbe uporabila in tako so dosegli ruski znanstveniki korak pred Amerikanci. Za razsodnega človeka taka domneva verjetno ne bo držala. Če bi bili Rusi tako spretni, da bi na podlagi špionaže prekosili Amerikance, potem so zares dosegli ogromne uspehe, ker mora človek pričakovati, da bo tisti, ki ima zar devo že v rokah, prej prišel do cilja kakor oni, ki naj bi šele iz rezultatov špionaže nekaj „pogruntal”. Drugi sodijo, da so Rusi dobili toliko nemških znanstvenikov v svoje roke leta 1945, da so le-ti ustvarili Rusom ta veliki svetovni uspeh. Bolj verjetna pa se nam zdi ruska razlaga sama. Neki ruski znanstvenik je kongresu v Barceloni ta veliki ruski uspeh pojasnil povsem naravno. Dejal je, da so v Sovjetski zvezi vsa raziskovanja koncentrirana, da daje država zadostna sredstva na razpolago in ti dve dejstvi sta realna osnova vsem uspehom. Tekma med Vzhodom in Zapadom V zvezi z ruskim sopotnikom Zemlje so se pojavile na zapadni strani tako zvane železne zavese vesti in tudi točne številke, da Sovjetska zveza letno pošilja iz svojih tehničnih šol več tehnikov in znanstvenikov kakor ves Zapad. Ker pa je ravno raziskovanje jedrske energije in vsemirskih trabantov bolj zadeva znanosti kakor zadeva velikega števila vojakov, trdijo na Zapadu, da je Sovjetska zveza prekosila zapadne države. V zadnjih petih letih je zapustilo ameriške univerze 142.000 inženirjev, ruske univerze pa 216.000. Amerika danes Sovjetsko ^vezo na tehničnem področju ne smatra več za zaostalo državo. Ameriški znanstveniki zatrjujejo, da se bo morala Amerika v bodoče močno potruditi, da ne bo Rusija prednjačila na polju tehnike. Žukov na obisku Kakor smo že zadnjič poročali, se mudi ruski vojni minister Žukov na uradnem obisku v Jugoslaviji. Novinarji so z intere-• som zabeležili, da je bilo prvo srečanje med Titom in Žukovom šele peti dan obiska. Predsednik države Tito in maršal Žukov sta bila na skupnem lovu v Karavankah. Lovu je sledilo kosflo na gradu Brdo in potem svečan sprejem na Bledu. Po vsej verjetnosti pa niso pri tej priložnosti streljali le divjih koz in zajcev, marveč so vodili tudi druge politične in vojaške razgovore. Kraljica potuje Angleška kraljica Elizabeta in njen soprog vojvoda Edinburški sta z letalom dopotovala na državni obisk v Kanado. Ta obisk bo trajal 10 dni in bo povezan z a/6-likimi svečanostmi. Kanada je del britanskega imperija, ki pa vodi svojo zunanjo in gospodarsko politiko in je najbolj po kraljici povezan z Anglijo. Kanada sama je tako velika kakor vsa Evropa in je‘ štela lani 16 milijonov prebivalcev, Evropa pa istočasno 552 milijonov ljudi. Glavno mesto Kanade je Ottawa, ki šteje četrt milijona prebivalcev. Na gospodarskem sektorju je važno poljedelstvo in živinoreja, rude in industrija. Kanada izvaža pšenico, moko, les, lesne izdelke, časopisni papir, baker, meso in ribje konzerve, uvažati pa mora premog, bencin, stroje, bombaž, sladkor, gumo. Vse navedeno kaže na tesne gospodarske stike med Anglijo in Kanado. ... in pri nas v Avstriji Zvezni kancler zopet uraduje Pred kratkim je po radiu spet govoril zvezni kancler ing. Raab. Njegove redne radijske oddaje, v okviru katerih je govoril po navadi o notranjepolitičnih vprašanjih, so morale v preteklih tednih zaradi njegovega obolenja odpasti. V svojem govoru se je dotaknil kancler zelo perečih vprašanj, posebno vprašanja o nameravanju zvišanja cen dunajskih prevoznih sredstev. Označil je taka dejanja kot resno in nerazveseljivo zadevo, katera ima lahko za posledico zvišanja cen na splošno. Predno se bodo torej dunajski občinski očetje odločili realizirati svoj načrt, bodo morali še enkrat resno preudariti, v koliko je zvišanje cen prevoznih sredstev potrebno in sploh upravičeno. Razveseljivo dejstvo Sezona tujskega prometa je za nami. Kljub temu pa so statistični uradi javili, da se je število zaposlenih zvišalo v zadnjih Sodobna veda vedno bolj podaljšuje povprečno življenjsko dobo. Posledica tega je, da postaja starostno skrbstvo vedno bolj pereče vprašanje, katero zadeva tudi vsa ameriška mesta. V starostnem skrbstvu prednjači v Ameriki Boston, glavno mesto ameriške zvezne države Massachusetts ob obali Atlantika. Bolj ko napreduje starostno zavarovanje v industriji in bolj ko se povečuje število vpokojenih nameščencev in delavcev, katerim ni treba več opravljati vsakdanjega poklicnega dela,* bolj ga je treba nadomeščati z drugim za nje primernim zanimanjem. V začetku so se v Bostonu s takim starostnim skrbstvom ukvarjale samo posamezne manjše skupine, danes pa razpolaga z vzorno organizacijo starostnega skrbstva, ki izpolnjuje vsakdanje življenje vpokojencev s primernim delom in razvedrilom. Vprašanje starostnega skrbstva se-lahko Že dalj časa so se župnije Podjune pripravljale na 40-letnico praznika fatimskih prikazovanj. Po župnijah so duhovniki pri-pravljali vernike z oktobrsko pobožnostjo, obenem pa organizirali farno romanje k Fatimski Mariji. Zadnje tri dni so bile po župnijah slovesne tridnevnice in na predvečer so zvonovi pred večernim zvonjenjem naznanjali z ubranim četrturnim zvonjenjem, da bo v nedeljo velik dan, posvečen Fatimski Materi božji. Veličastna podjunska ..katedrala” je bila za ta dan okusno okrašena, zlasti veliki oltar je bil ves spremenjen za to posebno slovesnost. Na sredi velikega oltarja med cvet-/ jem in svečami je stal kip Fatimske Kraljice. Do desete ure v nedeljo 13. oktobra so prihajale romarske skupine v častnem številu iz posameznih župnij. Zastopane so (bile častno župnije od Suh£ pri Zvabeku pa do Celovca, Radiš; od Kort pa do Djekš. Iz bližnjih župnij so poromali v zelo velikem številu, od daljnih krajev so imeli posebne omnibuse, vlak in druga prevozna sredstva. Do 1.0. ure so sledile svete maše pred milostno Fatimsko Marijo, v velikem številu so verniki pristopali k angelski mizi! Po 10. uri se je začela spravna slovesnost s slovesno sveto mašo in pridigo. Slovesno sveto mašo je daroval posebni namestnik g. škofa prelat dr. Bitimi. Do tedaj se je prostorna cerkve napolnila z verniki. Med sveto mašo je bilo krasno ljudsko petje, ki ga je vodil iz prižnice g. dr. Cigan. Petje je spremljala godba, vmes pa je pevski zbor zapel lepe zborne Marijine pesmi. Med celo mašo se je delilo veliki množici ljudstva^ sveto obhajilo. Po končani sveti maši se je vsa zbrana množica vernega ljudstva skupaj z zbranimi duhovniki in škofovim odposlancem slovesno posvetila Fatimski Mariji. Po posvetitvi se je razvila veličastna procesija, kakršne še ni videla Dobrla ves in ne Podjuna! Za križem so stopali možje in fantje, za njimi pevci in godba, sledil je milostni kip Fatimske Marije s škofovim namestnikom g. prelatom, ki je spremljal Marijo v slovesnem ornatu, spremljan od dvanajst duhovnikov, ki so z njim glasno molih sveti rožni venec. Nato so sledila dekleta in žene. Bilo je nad 4000 ljudi samo v procesiji. Procesijo je spremljalo ubrano zvonjenje. Vmes pa je igrala godba in vse ljudstvo prepevalo Marijine in evharistične pesmi. Ko se je procesija vrnila v cerkev, je zbrana duhovščina prepevala litanije Matere božje, odpeve pa je vodil preč. g. dr. Cigan in ljudstvo je lepo odpevaio. Po končanih petih litanijah je stopil pred oltar g. prošt Brandstatter in se v kratkem govoru zahvalil dobremu Bogu za tako veličastni spravni dan v čast Brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Zahvalil se je Fatimski Kraljici, ki je ta dan delila bogato svoje milosti, nadalje je izrekel prisrčno zahvalo prevzvišenemu g. škofu, ki je bil v duhu z nami, ter njegovemu namestniku, ki je vo- in gojijo družabne stike in se tako razvedrijo. V to dvorano imajo pristop poleg vernikov te cerkve tudi drugi. Nadalje se sestajajo vsakih 14 dni v bostonski mestni knjižnici člani kluba, ki vabi starejše meščane in meščanke pod svoje človekoljubno okrilje z geslom in svojim imenom: „Nikdar ni prepozno”. Tam organizirajo in vodijo potem posamezne akcije za socialno in zdravstveno pomoč. Ti stari meščani in meščanke imajo veliko časa in s svojim prostovoljnim delom veliko koristijo različnim socialnim in javnim organizacijam. V nekaterih teh klubov organizirajo tudi tečaje za tiste, ki se zanimajo za ročna dela, za ročne izdelke iz usnja, za na roko delane preproge in slično. Taka ročna dela prinašajo tudi dohodke. Seveda je .glavni namen zaposlitve starejših ljudi predvsem, da vzbuja delo v njih zavest, da so koristni člani družbe in da s svojim izkustvom in s svojo preudarnostjo lahko pomagajo. Strogo znanstveno proučevanje tega vprašanja je dognalo, da povzročata propadanje v starosti duševno nezadovoljstvo in občutek, da je človek odveč na tem svetu. Zavest, da svojim bližnjim in skupnosti koristiš, pa j podaljšuje tvoje življenje. Dipl.-ing. Hans Liebscher strokovnjak Kmetijske zbornice dn svetovalec v kmetijskih vprašanjih, je sredi minulega meseca slavil svoj 60. rojstni dan. Pred 31 leti je prevzel davčni referat zbornice, se v tem referatu bavili med drugim s pripravami za pavšaliranje dohodninskega davka za kmetijstvo in se nato še posebej posvetil vprašanjem predaje kmečkih posestev v pogodbah in oporokah. Z letom 1945 je inž. Liebscher prevzel oddelek ..Kmetijski obrat in statistika”, kjer se še sedaj prav uspešno udejstvuje. Za svoje velezaslužno delo je bi| ) nagrajen z naslovom kmetijskega ravnate- lja, zbornični prezident Gruber pa mu je v malem slavju izrekel zbornične čestitke. — Dipl. inž. Liebscher je znan tudi našim kmetom. Že svoječasno se je oglašal: tudi v slovenskem tedniku in je ponovno nastopal na gospodarskih sestankih. Gospodarji ga tem bolj cenijo, ker razume tudi njihovo govorico. Pred letom je v večurnih predavanjih govoril tečajnikom gospodarske šole v Tinjah. Slavljencu čestitamo tudi mi k njegovem jubileju in mu želimo še mnogo prav uspešnih let v blagor kmetijskega ljudstva. ŠVEDSKI VOJNI MINISTER Sven Anderson se mudi na obisku v Avstriji, da vrne svoječasni obisk našega vojnega ministra Grafa. Udeležil se bo tudi vojaških vaj. dil vso to veličastno spravno slovesnosti skupaj z vsemi zbranimi dušnimi pastirji in njihovim vernim ljudstvom. Bila je že ena ura popoldne, ko je iz več tisoč navdušenih vernikov zadonela zahvalna pesem, spremljana z godbo in zvonjenjem, da je res pela, vsa zbrana napolnjena cerkev tako veličastno in mogočno, kot nismo doživeli še doslej. Po slovesnem blagoslovu z Najsvetejšim je sledila pesem „Marija skoz življenje”. . _ | Letos smo v Marijinem Celju ob priliki skupnega romanja Korošcev slovesno počastili Mater božjo, ki jo častimo kot Mater Avstrije, toda predaleč je Marijino Celje, da bi mogli vsi poromati, zato smo pa ob 40-letnici Fatimskih prikazovanj vrnili Mariji obisk, Mariji Romarici, ki je po letu 1954 obiskala naše fare. Kakor so bili dnevi Marijinega obiska v vsaki fari dnevi veselja, dnevi ko smo poživili vero in zaživeli prenovitev farnega življenja, prav tako je bil fatimski praznik 13. oktobra letos eden od najlepših za vse fare cele Podjune. Naj bo izrečena iskrena zahvala Bogu in Fatimski Mariji. Prav tako sc zahvaljujemo prevzvišenemu g. škofu, ker nam je poslal v osebi g. prelata svojega osebnega namestnika, ki je vodil vso spravno slovesnost. Prav posebna zahvala vsem gg. duhovnikom, ki so organizirali tako lepa skupna ro-manja, posebno pa še g. proštu Brandstat-terju, ki nam je letos v Podjuni poleg nove maše / veliko skrbnostjo in ljubeznijo pripravil tako mogočni praznik, za kar smo mu vsi Podjunčani iskreno hvaležni. Opomba ured.: Opazili pa smo, da jc Landjugcntl zavestno odpeljala ta dan precejšen del 'domače mladine iz fare, da bi tako preprečila udeležbo tudi teh. Razgovor v parku »Verjamete li, da bi moglo bivati na ustvarjeni icmlji nekaj neustvarjencga?” „Ne verjamem.” „t.e imamo pa na svetu ljubezen?” je modro po- Priromal sem v veliko mesto. Par dni sem si, kakor treba, ogledoval znamenitosti. Nazadnje me je pa le premagala poletna vrofina in namesto v muzej sem jo rajši ubral v bližnji park. Spustil sem se na senčno klop. Bilo je soparno, v drevju se ni tresel niti list. Nič na svetu sc mi ni zdelo več zanimivo. Preden sem se prav zavedel, se je usedel k meni stari prijatelj dolgčas. Da se ga znebim, bi bil moral vzeti pot pod noge, pa sem bil prelen. Sopara me je s svinčeno pezo tiščala na klop. Zazehalo se mi je. Stegnil sem roke predse, kakor bi sc hotel upreti nečemu. Dišalo je po nevihti. A kljub temu se mi ni zdelo kar nič potrebno, da bi se ganil z mesta —------ „Kaj vendar je ljubezen, Kamilo?” Bil je ženski glas. Obrnil sem se, kajti gias je prihajal od zadaj. Par korakov daleč sem zagledal klop. Skozi ne baš gosto listje grma, ki me je ločil otl klopi, sem videl sedeti mlado dekle in fanta. S hrbtom sta bila obrnjena proti meni. „čemu hočete to vedeti?” se je odzval mladenič. „Kaj je ljubezen, vprašam.” »Odgovorov je lahko toliko, kolikor je ljudi. Ljubezen je uganka rtašega življenja. Pa ne morda edina!” »Zdaj vem, kolikor sem vedela prej.” „Za takele uganke se nam rode pesniki. Ti vidijo globlje, njim je podeljena moč, da z zgovorno bese-do oznanjajo, kar mi drugi le slutimo. A niti pesniki ne morejo dosti. Oni razlagajo v krasnih podobah, v (livnih primerah, s slutnjami in sanjami. Če bi govorili naravnost, bi ne bili pesniki. No, in kaj so njih podobe in drugo? Uganke! Uganke nam oni razlagajo z ugankami.” „če je ljubezen taka uganka, kako da se ljudje sploh ljubijo?” »Ker se morajo. Kjerkoli dihajo ljudje, je ljubezen.” »Tedaj je pa le čudno, da ne more nihče povedati, kaj je ljubezen.” »Nikar tega ne mislite!” se je smehljal. »Berenika je ostala trezna. Prej bi imel prav, kdor bi trdil, da je ona zmedla mene.” „A vi zmedite mene! Hočem spoznati ljubezen. Naj mi bo tako, kakor je Bereniki! Hrepenim, Kamilo!” ji je žuborelo iz ust. »Ljubezen obeta radost, a kar prinese, so solze.” „7 udi Berenika se je jokala. Če Berenika sme, zakaj ne tudi jaz? Solze ljubezni so slastne. To vem, pa recite, kar hočete.” »Ne varajte sc! Ne iščite skušenj!” »Tako znajo vsi svariti. In vendar silijo v ljubezen. Samo jaz naj bi bila tista, ki ne sme?” »Verujete li, da je nekdo svet ustvaril?” jo je vprašal po kratkem molku. »Verujem”, je odvrnila. vzdignil prst, kakor bi mislil deliti učenost... »Res, to drži. Torej ne bova grešila, če bova kako uro poslušala ljubezen? Pomirite me!” »Začniva s tem, da sc bova tikala,” je čez nekaj časa predlagala. »Najboljša misel! Bom kar začel: Dražestna Uis, povej mi že vendar, kje je Berenika doma?” Ali glej, odgovora nj bilo. Potegnila je sapa in listje v parku je skrivnostno zašumelo. Mar je nevihta že tu? Spreletelo me je — odprl sem oči. Sijalo je svetlo sonce in tišina je bila soparna kakor prej. Ozrl sem se, a nobene klopi nisem videl. Ha, vse skupaj ni bilo nič drugega kakor idiličen sen! Le koliko časa sem bil dremal? Segel sem v žep po uro, a kakor da me je pičil gad, sem skočil na noge — ure ni bilo več. Glavna skupščina koroške deželne zavarovalnice Dne 27. septembra se je v Celovcu v Trgovski zbornici vršilo glavno letno zborovanje deželne bolniške zavarovalnice pod predsedstvom Fritza Schmidta. Zborovanju je prisostovoval tudi namestnik deželnega glavaija g. Krassnig in z.a Zvezo vseh avstrijskih zavarovalnic dvorni svetnik dr. Melas. Dr. Melas je podali kratek pregled vsega bolniškega zavarovanja v Avstriji; predsednik Schmidt pa je orisal ogromen porast izdatkov zavarovalnice predvsem na področju za zdravnike, zdravila in za bolnice. Blagajna bo zahtevam samo mogla zadoščati, če bodo tudi rentniki vplačevali prispevek za bolniško zavarovanje in če se bo našlo novo kritje za nezgode pri delu. Blagajna je imela v minulem letu skupnih dohodkov 371 in četrt milijona šilin- gov. Ko je blagajna predala vse zneske, ki ne pripadajo direktno njej in jih ona le ka-sira, je ostalo blagajni še nekaj manj kakor 110 milijonov šilingov. Izdatki pa so znašali skoraj 118 milijonov šilingov. Povišani izdatki so nastali predvsem po novih predpisih socialnega zavarovanja. Posebno obremenilno vpliva zimska brezposelnost, kjer ostanejo obveznosti blagajne enake, dohodki pa so bistveno manjši. Izdatki se razdelijo v sledečem razmerju. Zdravniki 21 in pol milijona, zobozdravniki skoraj 9 milijonov, zdravila nad 19 milijonov, bolnice nad 22 milijonov, dnevnice bolnikom nad 24 milijonov, pomoč materam 7 in jžoIi milijona, posmrtnina en milijon in četrt, prevoz bolnikov 3 in pol milj. Upravni odbor je dobil razrešnico. (Bie eiaiiizadfe Kar stari ljudje niso poznali. »Ali jo kličeš ali ue kličeš, ljubezen pride. Kar sama od sebe pride. Cim je tu, jo doživiš, čim jo doživiš, veš, kaj je. Če pa to veš, čutiš, da ti ni treba več nobenih besed.” Razmišljala je nekoliko, potem je rekla: »Kamilo, vi ste to že poizkusili. Vi veste, kako to je. Je li mogoče, da se od same ljubezni jočemo?” »Popolnoma mogoče je.” »V ljubezni se torej jočemo od radosti?” »Ne vedno! Dostikrat se jočemo, ker nam je hudo.” »Torej me slutnja le ni varala!” je vzkliknila. »Bila sem otožna ob misli na bolno prijateljico Berenikd. Veste, videla sem jo jokati.” Začela mu je nekaj praviti. Govorila je žal tako tiho, da nisem razumel. »Boli jo”, je dejal Kamilo zamišljeno, »boli jo, ker menda sluti, da se midva za njenim hrbtom shajava.” »Ne, nič ne sluti. Ne in še enkrat ne! Če bi me sumila, bi mi to povedala v obraz.” »Ali mi obljubite nekaj?” »Karkoli hočete, vse obljubim,” mu je ušlo. Tcdajci sc je nagnila k njemu: »Zmešajte mi glavo!” »Kaj se to pravi, draga Uis?” je vprašal, kakor da ni razumel. »Zmešali ste jo tudi Bereniki.” V današnji Franciji je vsak tretji zob gnil ali drugače povedano: čeljusti 90 odstotkov vseh Francozov imajo bolne zobe. Te statistične podatke je zbral prot. Hamveg iz naravoslovnega muzeja v Parizu. Ta profesor trdi, da čeljusti pračloveka niso poznale zobne gnilobe. 1/ tega je omenjeni profesor prišel do zaključka, da je zobna gniloba bolezen civilizacije. V izkopaninah, ki segajo celo 8.500 let pred Kr., ni mogoče dognati, da bi bili zobje bolni. Pač pa se je karies pojavila v me-zolitiku, to je kakih 5.000 let pred Kr. V neolitiku je biia zobna gniloba že precej razširjena, saj so na izkopaninah tedanjih ljudi ugotovili že 3,8 odstotkov gnilih zob. V predrimski Galiji se je ta odstotek povišal na 6,3 odstotke. Po rimski osvojitvi pa naj bi že 11,3 odstotke vseli ljudi potrebovaco zobozdravniško nego. Ti statistični podatki pa so dobili tudi svojo znanstveno pojasnilo. Strokovnjaki pravijo, da je za zobno gnilobo kriva predvsem sodobna prehrana. Sladkor in dobro zmleta moka naj bi bila glavna krivca. Bakterije, ki živijo v ustih, izločajo ob stiku z ogljikovimi hidrati posebne kisline, ki razjedajo zobno sklenino. Lahko bi torej rekli, da zahteva sladkosnednost človeka našega časa prav bridko plačilo: gnile zobe, poleg zobozdravnika, in seveda tudi neprijetne bolečine. Vsega tega pračlovek ni poznal. Vsaj kar se tiče zob, je bil torej veiiko na. boljšem. Pohitite s prijavami! Gospodinjski šoli v Št. Jakobu in v Št. Rupertu nudita dekletom najboljšo pripravo za življenje in pripravljata naše bodoče gospodinje in matere, zato pohitite, da ne zamudite vpisa! Pestro in zanimivo Vsako uro smrtna nesreča Ugotovili so, da se vsako uro pripeti v Franciji-po ena smrtna avtomobilska nesreča. Zanimivo je, da je število nesreč dvakrat večje 'kot v Ameriki in da se vsako leto poveča za okrog 10 odstotkov. Tega so krive slabe ceste, predvsem pa neprevidnost in brezvestnost vozačev. Glava kot mavrica . Ameriški frizerji si brez prestanka izmiš-Ijajo kaj novega za ženske lase. Ravnokar napovedujejo, da bodo prihodnje leto moderne ženske nosile večbarvno pričesko: en de; las bo p av, drugi črn ali pa bo prva polovica vijoličasta, druga rjava. Številke nam govore, da ljudje največ alkoholnih pijač posrkajo v Združenih državah. Tekneta jim zlasti pivo in whisky. Za Ameriko pride takoj Francija, kjer so' bolj udarjeni na vino in žganje. Najmanj uživajo alkohola v Indiji, razmeroma malo tudi v Italiji. Med Slovenci ne moremo govoriti o brezmejnem popivanju, temveč mi »zlato kapljico” častimo. Ali je naučen ali pameten? Na vlaku, ki vozi progo Rennes-Pariz, so potniki nedavno čudno gledali psa, ki je skočil v prvi razred, tam mirno obsedel in na neki postaji izstopil, da gre — domov. Gospodar ga je bil namreč posodil prijatelju, stanujočemu 31 km daleč. Ko je psu postalo dolgočasno, se je vrnil na dom kar z viakom, kakor je bil vajen potovati z gospodarjem na obiske. Recept je bil uspešen! Policija iz Melbourna v Avstraliji je dala tiskati knjižico z naslovom: Kako učinkovito preprečiš tatvine? Prvi uspeh novih nasvetov in navodil policije je bil, da je iz tiskarne izginilo čez noč vseh 10.900 naročenih izvodov. V Jugoslaviji pridobiva zlato in srebro samo Srbija. Lela 1939 je proizvodnja zlata znašala 1000 kg, lani pa 1397 kg, ki gredo vsi v sklad Narodne banke. Neprimerno hitrejše se pa v Jugoslaviji veča pridobivanje srebra: leta 1939 so ga spravili iz zemlje 1300 kg, lani pa že 85.846 kg, to se pravi 66-krat to.iko. Tombola v Berlinu Kakor pišejo časopisi, so bili na dobrodelni tomboli v Berlinu dobitki kaj čudno porazdeljeni. Neki župnik je zadel nagrado v obliki brezplačne vpisnine za 6-mesečni plesni tečaj plesa Rock and Roli (Lomi in zvijaj se), drugo darilo je prejeta 75-letna devica s knjigo: »Zakon brez strahu”, tretjo pa je pripad.o 6-Ietnemu fantku in sicer listek za brezplačno kotiranje las v ženskem frizerskem salonu. Prometna vzgoja Amerikanci so bogati z domisleki v borbi proti prometnim nesrečam. Tako je pred kratkim uprava pokopališča v Eimvvoodu v državi Illinois na pokopališču izobesila desko, ki v petih besedah vse pove: »Vozi previdno! Mi lahko čakamo!” FRAN ERJAVEC, Pariz: ^ 161 koroški Slovenci 11. DEL se je pa hitro pokazalo, da je to le zmanjšalo že itak bedne učiteljske dohodke, so morali to odredbo zopet hitro preklicali, pač so pa šolnino poenotili tako, da so jo plačevali od vsakega otroka po kmetih po I krajcar tedensko, v mestecih in trgih po 2 kraje., v mestih pa po 3 kraje., a najrevnejši dečki so bili sploh oproščeni in šele pozneje (1785) tudi deklice. Kmetom je bilo plačevanje šolnine posebno zoprno in je vodilo do stalnih učiteljevih prepirov / zamudniki, zato je pomenjalo zanje veliko olajšavo, ko so poverili njeno pobiranje krajevnim sodiščem in nabornim okrajem. Za nekaj Slovencev na Gornjem Koroškem je bilo važno tudi to, da je skušal cesar z raznimi ukrepi (n. pr. z opustitvijo šolske molitve) protestantskim otrokom olajšati posečanje katoliških šol in obratno," toda kakih vidnih uspehov ni dosegel. Ml Da je napredovalo ljudsko šolstvo po slovenskih pre-s, p delih tudi za časa Jožefa II. mnogo počasneje nego v^nf nemških, je bila pa seveda v veliki meri vzrok tudi njegova jezikovna politika. Kakor sem poudaril že! spredaj, so ljudske šole že z,a Marije Terezije gledali na f čelno kot »nemške” šole, toda življenje samo je odločujoče činitelje prisiljevalo, da so se v nenemških pokraji-1 nah ozirali tudi na materinščino otrok v toliki meri, dal bi dotične šole že skoro lahko nazivali za narodne šole.— I*od Jožefom II. se je pa to stanje kolikor toliko poslabšalo, ker je bil cesarjev cilj, kakor bomo slišali še pozneje, svojo državo tudi jezikovno »poenotiti”. Gle- de na to je bil cilj jožefinskega šolstva vsaj v toliki meri razširjanje nemščine kot osnovnega znanja samega. Narodnega jezika iz šoi seveda niso mogli izključiti, a ta jim je služil marsikje predvsem za nesmiselno vtepanje nemščine na škodo ostalega pouka. Ker so otroci po izstopu iz šol tistih nekaj ducatov nemških'besedi seveda zopet hitro pozabili, je donašala laka ljudska šola nenem-šknn narodom le malo koristi. Tega se je hitro zavedel tudi slovenski koroški kmet, ki ni čutil prav nobene potrebe po taki šoii, zato tudi ni hotel pošiljati svojih otrok vanje. Leta 1789. je sam dvorni svetnik Dorpfeld poročal, da n. pr. šola v G r e b i n j u »noče nič uspevati zaradi slovenščine, ki tam prevladuje”. Navzlic vsem jožefinskim p o n e m č e v a 1 n i m p r i -/. a d e v a n j e m pa vendarle tudi ta sistem nikakor ni mogel preko narodnega jezika. Graški gubernij je leta 1788. izrečno tožil, kako težko je najti sposobnih učiteljev za kraje, »kjer se mora zahtevati od vsakega učitelja popolno znanje obeh jezikov, kakor velja to na Kranjskem, v celjskem in mariborskem okrožju ter v v e I i -k e m d e 1 u Koroške”. Zaradi posebnih koroških razmer in razmeroma še majhnega števila šol v slovenskih i vaseh do uradne uvedke kakih slovenskih učbe-In i ko v po vsej priliki tudi v tej dobi še ni prišlo, toda j nobenega dvoma ne more biti, da so se na mnogih šolah jii uporabljali. Glede slovenskega katekizma smo slišali Ko že spredaj, a v jožefinski dobi se je temu 1. 1784. pridružila še Gutsmanova slovenska prireditev uradne pes-Imarice, »M e s h n u petje”, ki je služila šolarjem v 'cerkvi in v šoli. Glede na ustroj tedanjega šolstva in obsega pouka bi ostalo torej odprto praktično pravzaprav samo še vprašanje abecednika. Glavne šole so dobile pod Jožefom II. še izrazitejši nemški značaj nego pod njegovo materjo, ker je cesar odredil, da se smejo sprejemati v srednje šole samo učenci, ki s spričevalom glav-ne šole ali normalke dokažejo, da popolnoma obvladujejo nemščino. Toda te so bile na ozemlju slovenske Koroške itak samo tri, namreč v Celovcu, v Beljaku in v Velikovcu, katere je pa posečalo razmeroma malo slovenskih otrok, šlo je torej v glavnem le za vaške trivi-alke, v katerih je za največjo silo mogel služiti za golo spoznavanje črk tudi nemški abecednik (ti so obsegali tedaj lie j)o par listov) ali pa »tablice črk”. Toda znano nam je, da je izdal Gutsman tudi slovenski abecednik (»ABC ali Bukvize teh zherk”), od katerega sta nam znani izdaji i/. 1. 1790. in 1792. Le malo verjetno je pa, da bi bil izdal Gutsman tak abecednik šele nekaj mesecev pred smrtjo, zlasti ker je bil prejšnje leto še polno zaposlen s svojim slovarjem, temveč bi mogli biti ohranjeni izdaji najbrž le ponatis kake prejšnje izdaje, ki se nam pa žali ni ohranila. Toda že' tudi iz samega dejstva, da je izdaji iz 1. 1790. že čez dve leti sledila nova, pač lahko sklepamo, da so ga rabili vsaj zasebno tudi po koroških šolah, a kolikor toliko seveda tudi za zasebno učenje branja doma. To pa celovške šolske komisije seveda nikakor ne opravičuje, da se ni sama pobrigala tudi za uradno izdajo slovenskega abecednika. Ako dodamo k temu še jako verjetno trditev našega književnega zgodovinarja Kidriča, da so uvajali nekateri koroški učitelji na svojo roko v svoje šole tudi samoslovenske učbenike s Kranjske (zlasti n. pr. tam, kjer so poučevali duhovniki) in ker vemo, kako so celo oblasti same za učitelje v slovenskih vaseh stalno zahtevale tudi znanje slovenščine, potem pač ne bo pretirana trditev, da se je slovensko ljudsko šolstvo na Koroškem trdoživo uveljavljalo celo za časa »nemškega kneza” Jožefa II. BLATO Zadnjič smo čitali na tem mestu daljši dopis iz naše občine. Veseli nas, da se v občini dela v blagor občestva. Občinski mandatarji z gospodom županom Kumerjem na čelu so pa tudi na svojem mestu! člen 7 državne pogodbe, v kolikor je v njih močeh, dobesedno izvršujejo. Saj je prva in morda edina občina na Koroškem, ki je napravila dvojezične kažipote v svoji občini. To je potrebno, kajti marsikateri zamenja Rin-kenberg — Vogrče z Rinikolach — Rinkole; Schilterndorf und Widerndorf. Kdo ve, kje so potem čirkovče in kje Bidra ves? Tako pa imamo ob kažipotih lepe napise „Nach Rinkolach — v Rinkole 2 km”, „St. Michael — v Šmihel 2 km,” „Nach Rinkenberg — v Vogrče”, „Aich — Dob”, „Nach Replach — v Replje” itd. Pa se znajdejo nekateri prenapeteži, ki pravijo, to se ne obnese. Pa so že preko dva meseca na licu mesta in niti eden še ni bil poškodovan. Baje jih je občina tudi visoko zavarovala in bi vsak vandal, ki bi jih skrunil, imel opravka z oblastjo in zavarovalnico. Občini Blato pa čestitamo k temu odločnemu in vzglednemu koraku in čakamo, kdaj bodo sosedne občine sledile temu postopku, ki imajo tudi župane, ki so bili izvoljeni z glasovi slovenskih mandatarjev! n nas mAomkein sebej potrudil, da bi se ta dan pevci prav posebno postavili. Vsi vemo in čutimo, kaj imamo v Emilu, in zato smo z veseljem sledili njegovemu povabilu k poroki in na veselo svatbo, katero smo obhajali pri Likehu. Veselo in za-bavpo je bilo, saj so nam prepevali pevci skozi ves dan pozno v noč. Seveda so morali tudi tatje odvesti nevesto h Kuharju v gostilno, da so se tam malo poveselili. Ženin pa se je podal s svojimi odvajači k Štefanu na Blato. Drugače pa ni „ojseti”, če ni kraje. A kljub temu smo se v najlepšem razpoloženju pred polnočjo podali na svoje domove, da smo bili drugi dan zopet za delo, ki pa nas je pustilo pri miru, da smo se lahko naspali, ker je bil dež. Mlademu paru obilo sreče in blagoslova! Vsi pa smo radovedni, kakšni smo kaj bili na ojseti in g. akademik France David nam bo, upamo, kmalu poslal slike. toda vendar se najdejo bralci, ki tega kraja ne poznajo. Kamen je majhna vasica, ki se nahaja nad železniško postajo Tinje—Kamen, če se pelješ z vlakom iz Celovca v Pliberk ali obratno, torej v Podjuni. Skozi vas vodi primerna vaška cesta, ki je deloma tudi precej strma, tako da si avtomobili prav radi malo oddahnejo pri Krigl-novi hiši, vozači motornih vozil pa si ob tej priliki malo osvežijo svoja grla. S težkim srcem smo se pred tedni poslovili od preč. gospoda dr. Cigana, ki so opravljali skoraj osem let našo faro. V tem času njihovega dušnopastirskega delovanja so dali naši župniji marsikaj dobrega, predvsem so znali vzgajati mladino v pravem smislu v duhu sv. Don Bosca. Za ves njih trud smo jim farani zelo hvaležni in jim želimo na novem mestu kot voditelju deškega zavoda v Mohorjevem domu v Celovcu mnogo uspeha, nasledniku preč. g. Vavljav-cu pa, da bi se dobro pučutili med nami in se prav kmalu uživeli v naši fari. RINKOLE Emil David, pd. Koprivnikov, se je naveličal samskega stanu. Dolgo smo se že izpraševali, kje ima Emil svojo nevesto, pa bilo je vse tiho, vse tako tajno. Nevesta je bila v Švici. Par dni pred poroko je prišla domov in takrat je zahrušalo: Emil David in Marija Koren, pd. Smolejeva iz Suhe pri Šmihelu, sta na oklicih. V torek 24. septembra, na praznik Marije Rešiteljice jetnikov, je Emil peljal svojo nevesto pred poročni oltar. V Rinkolah je delo zastalo. Če se Emil ženi, potem moramo iti. Komu bi Emil ne šel na roke pri delu? Kjerkoli so rabili kako pomoč, je Emil rad pomagal, pa tudi vesel je bil; pri vseh „ojsetih” Rin-kolanarjev je bil, tako da smo bili vsi dolžni priti. Poročne obrede so opravili domači gospod župnik. Emilu so se zahvalili za njegovo pomoč v cerkvi kot pomožnemu mež-narju. Skozi leta sem je opravljal nesebično ta posel v farni cerkvi, pa tudi v Rinkolah je pomagal očetu. Skozi leta sem je priden, požrtvovalen, točen in vesten pevec pri rinkolškem in šmihelskem cerkvenem pevskem zboru. Kot odličen fant od fare je bil Emil tisti, ki je leta delal kot fant v Katoliški akciji, se udeleževal shodov in tečajev. Zastopal povsod težnje svete Cerkve in bil desna roka dušnega pastirja. Prosili so tudi zanaprej njegove pomoči. Priči sta bili Franc Ambrož, kmet v Šteb-nu pd. Klemenc ml., in Avgust Kuhar star., pd. Kuhar v čergovičah. Pevski zbor se je zbral, da počasti svojega vestnega člana in olepša dan njegove poroke s svojim petjem. Miha Sadjak, naš organist, se je še po- BISTRICA V PODJUNI Iz Šmihela v Rinkole je bila pot preko čergovič in Dobrave slabša kot najslabša v Indokini in Koreji! Leta in leta smo prosili, da bi se ta nedostatek popravil. Naleteli pa smo vedno na gluha ušesa. Odkar pa je začela mlekarna v Velikovcu prevažati mleko preko Dobrove v Šmihel in Velikovec pa so se našli potrebni šilingi nekje pri vladi, da imamo upanje, da se bo cesta temeljito popravila. Je pač vedno tako, da nas ne upoštevajo v zadostni meri; šele če prava oseba potrka na vrata deželne vlade, potem se pa odpro. Radovedni smo, kdaj bo v demokratični državi res vsak državljan imel iste pravice. Zakaj pa pri predpisovanju in izterjevanju davkav nikoli ne pozabijo na nas? VEČNA VES V torek, dne 8. oktobra smo spremljali k zadnjemu počitku gospo Marijo Oparian, rojeno Zipp. Bila je vsa leta znana šivilja v Pliberku. Rojena je bila v Štebnu leta 1891. Zadnja leta je začela bolehati. Prišla je v Večno ves k svojemu bratu Haneju, mislila je, da se bo tukaj bolj odpočila in našla zdravje. Vodenica je napredovala, srce slabelo in tako je dne 6. oktobra zatisnila oči za ta svet! Pogrebne obrede so opravili domači g. župnik, pevci so zapeli rajni v slovo na domu in pri odprtem grobu. Rajna naj počiva v mirul Sorodnikom naše sožalje. KAMEN Čudno se vam bo zdelo, če vas vprašamo, kje se nahaja Kamen. Večkrat smo med domačimi dopisi zasledili tudi že to ime, Ob koncu še eno žalostno novico, in sicer smo pred kratkim položili k večnemu počitku dobro Libanovo mater. Pogreba se je udeležilo veliko število vernikov, kar je rajna tudi zaslužila. 10. oktober pa je šel mimo nas kar neopaženo. SELE V 60 letih svojega obstanka je naše šolsko poslopje že postalo potrebno temeljite poprave. V letošnjih počitnicah je bilo prenovljeno: 1 razred razširjen, stanovanje šolskega vodje preurejeno, vse sobe so dobile nova okna in pode. Delo se je zavleklo, zato se je novo šolsko leto pričelo šele z oktobrom. Prihodnje leto dobi šola še zdravstvenim predpisom odgovarjajoča stranišča in druge prostore. Visoko leže na Srednjem Kotu Zgornji, Srednji in Spodnji Malej iz Žnidar. Poleti je dovoz po strmi kamniti poti skoraj nemogoč, pozimi pa zelo težaven. Posestnik Albin Sp. Malej si je zato zgradil iz grabna vzpenjačo, dolgo 700 metrov z zmogljivostjo do 450 kg bremena. Gotovo se je bodo mogli posluževati tudi sosedje, med njimi novi zakonski par, Mikov Rudi in Zg. Dovjakova Anči, ki sta se 30. septembra poročila in se naselila v prazni Žnidarjevi hiši. Naj cveti sreča v njuni družini, med sosedi pa prijateljstvo in pripravljenost na vzajemno pomoč! ŽIHPOLJE Dan vednega češčenja in zadnje cerkveno žegnanje dne 15. septembra je bilo dobro obiskano. Naš č. g. dekan so se dne 4. t. m. vrnili iz bolnice, kjer so bili celih 5 tednov. Hvala Bogu, da so se le vrnili v našo faro, težko smo že čakali na nje. Zdaj bodo zopet redno sv. maše, in sicer ob nedeljah prva ob i/£8. uri in druga ob 1410. uri. Kumrova mama v Doljči vesi je tudi v bolnici ter je bila operirana. Želimo ji, da bi se kmalu vrnila zdrava na svoj dom, ker jo doma težko pogrešajo. V soboto 5. oktobra smo spremili k zadnjemu počitku Antonijo Starki iz Ščedma. Bila je bolna že več mesecev in je vdano prenaša kruto bolezen. Naj počiva v miru! — Domačim pa izražamo naše sožalje. KRCANJE Rožnovensko nedeljo opravljamo pri nas že odsihdob kot praznik veselja in zahvale za žetev. Letos"pa smo imeli ta dan še poseben povod za praznično razpoloženje. Gospod župnik so nam blagoslovili novi trans-iormator in vse električne napeljave, ki dovajajo tok v 29 hiš našega naselja. S tem je uresničena želja naših gorskih kmetov po elektrifikaciji, s tem je omogočena olajšava dela v gospodarstvu in gospodinjstvu po naših domovih. Načrt za ta projekt nam je napravila Ke-lag, ki nas tudi oskrbuje sedaj z električno energijo. Po proračunu bi znašali stroški za dve transformatorski jjostaji in za približno 16 km električne napeljave okoli 750.000 šil. Ker bi te vsote sami nikdar ne zmogli, nam je pomagala Kelag s širokogrudno subvencijo. Prevzela je joolovico stroškov.. Gradbena dela je izvršita povsem zadovoljivo tvrdka AEG, inštalacije po domovih pa elektropodjetje Fluch v Grebi-nju. Dne 27. julija t. 1. je zastopnik Kelaga vključil vse naprave. Ob tej priliki so se zahvalili zastopnikom Kelaga za vso j>omoč pri gradnjii predsednik skupnosti za elektrifikacijo g. Roman Rapatz in tajnik g. Mirko Srienc. Dal Bog, da bi elektrifikacija naše kmete zavrla vseljevanje iz hribov v dolino. Saj je pri nas tako lepo. In če bo delo z raznimi stroji potom elektrike skrajšano in olajšano, se bodo naši kmečki fantje in dekleta morda le rajši ojunačili za obstoj na domači grudi. Za Sežovo Lojzo jta je prišla elektrifikacija Krčanj le jrrepozno, kajti na roženven-sko nedeljo nam jo je odgnal na svoj dom v Kazaze delavec Ciril Pogorevčnik. Novo-poročencema mnogo sreče na skupno življenjsko pot. Rabimo nujno! Klavir (pianino) in harmonij rabimo nujno v. Mohorjevem deškem internatu, klavir za pouk, harmonij za kapelo. Ker nimamo sredstev za nakup, prosimo dobre ljudi, če nam vsaj eno teh glasbil za dobo šolskega leta posodijo, ali za majhno odškodnino dajo v najem. Dobrohotne ponudbe pošljite na „Naš tednik”. F. GRIVŠKI: 46 (Z)(AZVLlIiL povest „Pred pol ure je padel v vodnjak. Malo prej so ‘bilii zapregli voz. Brat Klemen je pomagal hlapcu. Medtem se je pokojni splazil iz celice, dirjal k vodnjaku, zavpil: ..Fortunat!” in zdrknil v globino. Vse to se je zgodilo v trenutku, ko je brat zajel vedro vode in jo nesel konjem. Zakleniti jja si pokojnika nismo upali, ker je ves dan prejokal in kleče prosil, naj ga pustimo, da bo videl sonce.-----Težko smo ga izvlekli iz vodnjaka. Vse smo preizkusili, da bi ga ohranili živega. Ko sem opazil, da umira, sem mu podelil sv. olje. Šepetaje je klical: Markec, Tilka, Niko... Zadnja beseda je bila: Domov!” Gvardijan se je dvignil. Pokojen in vdan je ponovil: „Domovl Prejzeljah ga bomo domovi” Težko novico je prinesel v čakalnico. Tilka je zavpila na ves glas in zdrknila na tla. Zavoj, ki ga je prinesla očetu, je zaropotal po tleh. Mož jo je dvignil in stisnil k sebi. Medtem so bratje preoblekli Gregorja in ga položili na mrtvaški oder. Na zmučenem obličju se je starčku zarisal blažen mir, katerega ni riašel na svetu, tudi v samostanu ne. Domenili1 so se, da se odpelje oče gvardijan takoj še z zadnjim večernim vlakom domov, da pripravi mater in vse potrebno za pogreb. Niko pa se je odločil, da sam na vozu še to noč odpelje krsto z očetom. Prigovarjali so mu, naj gresta s Tilko na vlak. „Pustite me, naj bom na svoj poročni dan sam z očetom. Bil je voznik, jaz njegov spremljevalec. Peljal ga bom na vozu kakor nekdaj po dolgih cestah in tiho se bova raz-govarjala o onih dnevih, ko smo vozili...” „S teboj grem!” je jokalia Tilka. „Za večno sem tvoja do smrti! Ne jiustim te samega!” Čez pol ure je odšel gvardijan, ko je bil že vse uredil za maše in prevoz. Nekaj pred polnočjo so menihi Gregorja blagoslovili, zaprli krsto ter ga prenesli na voz. Po temnih hodnikih so stopali svečani v sprevodu. Kapuce so imeli poveznjene na glavo in glasno molili mrtvaške molitve. Pogrnili so krsto z veliko črno odejo. Sočutno so se poslovili od moža, ki je iskal miru, pa ga ni našel pred smrtjo. Niko se je zahvalil in pognal konje. Poleg njega je sedela Tilka z laterno v naročju. Voz je ropotal po ulici in zavil v dolino. Na nebu so se utrinjale zvezde, vedno bolj se je odmikal stari samostan s sivim zidovjem na griču. Med molitvijo in globokim molkom ste jjeljala Niko in Tilka mrtvega očeta domov. Vozila sta ga po cesti, kjer je sam vozaril in si nakopal nesrečo. Taka je bila njuna prva poročna noč. ' Otožno so zapeli zvonovi v vasi. Vest o Gregorjevi smrti je pretresla ljudi. Hiša, ki je bila pred dnevom polna veselja, se je ogrnila v nemo žalost. Na pogreb je prišlo ogromno ljudi, da so se komaj razvrstili j>o klancu. Vozniki so pripravili vozove. Na črno pogrnjen voz so jmložili zadnjega voznika in ga peljali na večno pot. Jamo so mu izkopali zraven Fortunatovega groba. Pokopal ga je sin, zapeli so mu pevci, zagrebli pa so ga vozniki sami. Mati Marička ni mogla na pokopališče. Gregorjeva smrt jo je strla. Našli so jo po pogrebu doma, sklonjeno na prazni mrtvaški oder. Šele sin jo je pregovoril, da je legla v posteljo. Potolažil jo je in odšel v samostan, od koder se ni več vrnil. Na Gregorjevem domu je gospodaril Niko. Vsako nedeljo popoldne sta s Tilko obiskala očetov grob. Kamnarji so izklesali velik spomenik in zapisali nanj: Tu počiva voznik Gregor. Naj ga Bog pripelje v sveta nebesa! * Leta so drsela kakor kolesa po gladki cesti. Pomlad je rodila setev, poletje je žgalo klasje in v zimi je tulila burja po zapuščenem strnišču. Nove njive so rastle po brajdah, vsak košček zemlje je bil obdelan, vinogradi so se širili po sovdanskih bregovih in novo zasejana drevesa so cvetela in rodila po vrtovih. Velike peščene jame je zasulo, samo cesta je ostala in v njej so bili zakopani spomini. Novi ljudje so rastli v svet in hodili po sta- rih potih, ki so vse peljale domov. Z rokami in telesi so Čuvali zemljo, s prsti so jo rahljali in z znojem namakali, zato jim je bila gruda hvaležna. Pri Gregorjevih je skakala med njivami mala Marica in vsa sključena drsala mati Marička. Novo življenje ji je vlilo novih moči, samo Gregorja ni mogla pozabiti. Z otrokoma je hodila na pokopališče. Vsak je nesel svoj šopek: mati za moža, Marica za Fortunata in Gregec za Nejčka. Ko so pa v jeseni pokopali še mater Maričko, so tudi na njen grob nosili cvetja. Tako je čas zabrisal spomine — živeli so samo v dušah dveh ljudi, ki sta občutila, kako trda je cesta in kako mehka je zemlja. O ljudeh, ki1 živijo v dolini, je pač oče gvardijan zapisal pred smrtjo v knjigo: „Tu živi rod, v soncu ožgan in v burji izklesan. Dokler se bo oklejral zemlje, bo živel, čeprav skromno in težko. Vsak izmed teh ljudi pa, ki bo zapustili zemljo in krenil na cesto, ki pelje v svet, bo v tujini hiral in umiral, ker ne bo nikjer drugod našel takega sonca in take burje, ki vlivata ljudem življenjsko moč.” Ta knjiga se hrani za vse večne čase v sivem samostanu na gričku, ki gleda v dolino, kako se leto za letom tepeta sonce in ljurja nad ljudmi, ki ljubijo zemljo in sovražijo cesto, ker jih je tako izučilo življenje. KONEC Hemka pesem med našimi (koti Pevski zbor Kat. prosvetnega društva v Globasnici je nastopil na tržaškem radiu in na pevskih koncertih v Gorici in na Opčinah Izlet v Postojnsko jamo in Ljubljano — Romanje na Brezje Ob koncu sezone poletnih izletov so nas globaške pevce in kulturne delavce zvabili lepi jesenski dnevi med naše brate in sestre ob sinjem morju — na Primorsko. Nismo pa se podali v te naravno zanimive kraje morda samo zaradi izleta in da bi videli morje in občudovali krasno in pestro jesensko panoramo Trsta in tržaškega ozemlja — tudi vse to nas je seveda zelo zanimalo in pritegnilo, tako da nam bodo lepi vtisi, ki smo jih dobili na potovanju, ostali tudi vedno sveži v našem spominu, kajti večina naših globaških pevcev, društveni-kov in pitosvetašev je bila tokrat prvič na Primorskem in ob morju. Kar nas je vleklo v te kraje, je bilo predvsem to, da obiščemo naše rojake in prijatelje v Italiji, ki se borijo ravno s takšnimi težavami za svoje narodne pravice kot koroški Slovenci v Avstriji in da jim ponesemo zaklad naše koroške pesmi. Zato smo imeli v Gorici in na Opčinah tudi pevsko-kulturne. nastope. Prijazen sprejem v Trstu Po skupni sv. maši v soboto, dne 5. oktobra smo se odpeljali zjutraj iz Globasnice in smo prispeli po večkratnih kratkih odmorih ob pol 4. uri popoldne v Trst. Mimogrede smo se mudili še nekaj časa v Rav-nopolju, kjer je pokopanih 60.000 avstrijskih vojakov, predvsem Slovencev iz prve svetovne vojne. Ogledali smo si ob tej priliki tudi drugo imenitno pokopališče, kjer počiva 90.000 padlih italijanskih vojakov. Nehote so se nam porodile misli, da zemljani delamo prav radi še celo pri mrtvih izjeme, kajti pokopališče italijanskih vojakov je vse v bleščečih ploščah in v marmorju — verjetno, ker ga je delala italijanska vlada — medtem ko je pokopališče slovenskih vojakov precej zapuščeno. Lepo sončno jutro je nam naznanjalo lep jesenski dan in nam obetalo, da bomo lahko mnogo videli, kar se je tudi zgodilo. Od daleč smo že zagledali Trst in občudovali to veliko pristanišče, ki je bilo v svetovni zgodovini že skozi vsa desetletja nekako pereče vprašanje. Ko smo se približali impozantnemu poslopju tržaškega radia, so nas tam prav prijazno sprejeli g. prof. Peterlin, g. prof. šah in g. prof. Hare ter nas takoj spremili v studio k snemanju, kjer smo zapeli sedem pristnih koroških pesmi. Tam smo si še na kratko ogledali tehnične naprave tržaškega radia, kjer smo tudi izvedeli, da ima slovenski radio Radia Trieste približno 30 glav-nopoklicno zaposlenih uslužbencev in celo krsto postranskih oz. honorarnih sotrudni-kov, kakor so predvsem igralske skupine, pevski zbori, literarni krožki itd. Iz tega tudi sledi, da imajo poslušalci Oglejmo si Ameriko in Evropo! Zakaj neki Ameriko, me bo kdo vprašal? Zato ker vsebuje danes Amerika eno izmed dveh najmočnejših držav v svoji sredini, pod imenom »Združene države Amerike” in samo ta del Amerike že konkurira z drugo najmočnejšo državo Rusijo, ali kakor se sedaj imenuje z »Zvezo sovjetskih socialističnih republik”. Amerika, oziroma samo del Amerike, dandanes in'te nekaj let obratuje najmanj polovico zemeljske celine in morja in podpira s svojimi, dosedaj neizmernimi kapi-tali in s svojimi izdelki, skoraj bi rekel, tudi polovico našega sveta — dokler ni v zadnjih letih začela mešati štrene Amerike na raznih krajih v raznih državah in deželah, kakor tpdi med raznimi narodi ravno Rusija. Pa to le mimogrede, ker bi rad pokazal Ameriko, kako se je razvijala in neverjetno spreminjala. Šele leta 1492, ko je Španec Krištof Ko-lumbus s svojo ladjo hotel najti Indijo, torej en del Azije, zaplaval .slučajno v drugo smer in se ustavil na enemu otoku, ki je spadal k celini Amerike, je sčasoma Evropa zvedela, da leži na zapadu še en ogromni del zemeljske celine, na kateri so se sicer že začetkom 11. stoletja spotaknili Normani. Toda morsko ropanje tega naroda, ki si je prisvojil tudi že Anglijo, so padle v pozabljenje, ko je ta narod propadel. tržaškega radia vsak dan po ves dan dva programa — slovenskega in italijanskega. In kako izgleda tozadevno pri nas na Koroškem? Slovenska sekcija radia Celovec ima 2 nastaVljenca in tedensko imamo samo 5 ur slovenskega programa. In še teh par ur bi razni nemški krogi radi skrčili ali pa sploh odpravili. Kje je tu še pravica! S tem, da je bil nastop na radiu za nami, je bNa za nas rešena lepa skrb in v prijetni družbi naših tržaških rojakov smo se poveselili pri dobri kapljici. Še isti večer v soboto pa smo se morali odpeljati v Gorico, kjer smo imeli zvečer napovedano kulturno prireditev. BiH smo vsled vožnje že kar malo utrujeni, toda nadvse ljubezniv sprejem preč. g. prof. Fileja •afpjouAtu OA -tud A I3ds piAEtds seu os JOJS3S IIHS[0§ e[u -tljnsf EUJSJAZI J3J EfpOAOA3ogat pregled mode od najnavadnej-še pa do naj lepše obleke. Letos pa smo videli, kako v splošnem vpliva taka prireditev na občinstvo, ker so bili že teden pred 1. oktobrom razprodani vsi sedeži. Videli smo, da lx> res „za vsakega nekaj”, ža nas pa velika olajšava pri nakupu. Že pri vstopu v dvorano smo bili obdarjeni od na-stavljencev 'trgovine Kometter. Ko pa smo videli okrašeni oder in tekač ter prijetne zvoke kapele dunajskega radia Ch. Moltcrcr, smo slutili, da se nam tokrat nenavadno veliko obeta. Dunajski manekini, na čelu z lepotico Sisi Schublauer kot „Miss Austria 1957”, so nam koketno predvajali obleke iz bogatih zalog Komctterjeve trgovine. Kot prvo krasne Pal- Komctter na izbiro. Izvrstne popoldanske in večerne obleke, s katerimi se meriš lahko z vsako najbolj razvajeno meščanko — po najnovejši modi. Ker že trka zima na vrata, je bilo med plašči tudi „za vsakega nekaj”. Pa ne samo za ženske nežnega in ozkega života, temveč tudi za močne gospe — so inarsikaj videle — lepe plašče, temne in svetle ter prilegajoče se obleke. Moderne dežnike in čevlje iz Komctterjeve hiše ter fletne kapice in klobuke iz salona Smrekar. Tudi za moške so nam pokazali, kaj vse lahko nakupiš pri Kometterju. Razveselili smo se nad tolikšno izbiro „smučarskih kombinacij”. Čevlji za vsako nogo, hlače iz najboljšega blaga po imenu Lastex ter Anorake, katere lahko na obe strani uporabljaš. Tako se lahko v taki napravi, samo obrneš Anorak, pokažeš lahko povsod, ne samo na smučih. Krasna so bila športna kri- Posnetek iz modnega pregleda veletrgovine KOMETTER v boroveljski kinodvorani mers spalne srajce in pižame za vso družino, od fla-nele pa do perlona; ravno tako perlon Palmcrs nogavice (s katerimi dekle lahko marsikaterega fanta očara). Manjkalo pa seveda tudi ni jutmih plaščev s težko svilo in drugim izvrstnim blagom. Opazili smo na predvajanih kostumih in oblekah neke nove vrste blago, po imenu „Wevenit”, zelo trpežno, se ne mečka in ni tkano, temveč najbolje rečeno pleteno. G, Koller nam je ob predvajanju oblek razlagal kakovost, sposobnost in trpežnost blaga. Poudaril je, da je predvsem blago „Wcvenit” primerno za vsako obleko, katere imate v trgovini la in bluze ter tople nogavice v vseh barvah. Pri puloverjih in jopicah si lahko izbral za vsako krilo ali hlače drugo barvo, vse iz volne ali perlona. Za otroke nam je predvajala mala Elfi spalne srajčke, obleke, plašče in tudi smučarske obleke. Veliko izbiro so nudili tudi pri dokolenskih plaščih — „Paletto”. Pod geslom „za vsakega nekaj” je potekal večer kar prehitro. Od srca smo se nasmejali burkam g. Kdllcr-ja in posebno še komiku Pavlu Beck. Gdč. Ingrid Lorenz in g. Mat. Andrio sta ob spremljavi godbe s svojim glasom pridobila vse občinstvo. Kmetijska šola v Tinjah prosi vse kmečke starše, da skrbijo za gospodarsko in splošno izobrazbo svojih sinov in zato pošiljajte fante v Kmetijsko šolo v Tinje. Mogoče bo to za fanta največja dota, ki jo mu boste mogli dati. Zavedajte se, da je prav posebno kmetu potrebna izobrazba. V bližnji bodočnosti bodo nastale nove gospodarske razmere in na te mora biti kmet dobro pripravljen. Kmečki fant misli na to, da je najbrže Kmetijska šola za te zadnja prilika, da svoje znanje obnoviš in še se mnogo potrebnega naučiš! Ker je še nekaj mest praznih, zato se ali sam ali po tvojem župniku takoj prijavi za letošnji zimski tečaj, ki se začne po Vseh svetih. Vse podrobnosti izveš, če pišeš na naslov: Kmetijska šola v Tinjah — Bauerlicher Bildungshof Tainach. Hoiete fctedacsii Vnm nud‘ T€ftftkhhou^ JUultMfMft PRI NAKUPU PREPROG - PREGRINJAL . BLAGA ZA POHIŠTVO - NAMIZNEGA IN POSTELJNEGA PERILA Onsana l2J PAZLJIVO POSTREŽBO BELJAK-VILLACH - POSTGASSE 3 - TEL. 47-67 Šivalni stroji * kolesa V VELIKI IZBIRI (HadLoliatu KERN Celoirec-Klagenfurt. Burggatte Ugodno plačilo na obroke ZAHVALA Ob priliki smrti in pogreba našega blagega očeta, brata in strica gospoda Antona Grila PD. JEGARTA NA PLAZNICI smo dobili pismeno in ustmeno izraženega toliko iskrenega sočustvovanja, da se nam ni mogoče vsakemu posamezniku posebej zahvaliti. Zato tem potom izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so z nami sočustvovali, vsem, ki so ga prišli kropit in ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, predvsem izseljencem, ki so večinoma prišli od zelo daleč. Posebna zahvala velja preč. duhovščini z mil. g. kanonikom Alešem Zechnerjem na čelu, ki je kot osebni prijatelj pokojnega vodil žalni sprevod in opravil pogrebne obrede. Nadalje se iskreno zahvaljujemo domačemu pevskemu zboru, ki je zapel na domu in na pokopališču rajnemu v slovo, kot tudi zastopnikom Narodnega sveta kor. Slovencev in našemu zastopniku Deželne kmetijske zbornice, č. šolskim sestram, vsem našim slovenskim organizacijam, prijateljem in znancem ter vsem, ki so blagopokojnega .pospremili k zadnjemu počitku in so zanj molili. Nazadnje še sosedom kot pogrebcem in vsem onim, ki so mu poklonili v slovo cvetje in vence. ADELA GRIL ANTON GRIL hčerka sin v imenu vseh sorodnikov. NAJCENEJE KUPITE moško in žensko perilo pri L. MAURER Klagenfurt, Alter Platz 34 Ponudbez vsemi podatki o posestvu pošljite na upravo „Našega tednika - Kronike" pod značko j.Posestvo" na Koroškem ali kje drugje v Avstriji; velikost posestva naj bo 10 do 25 hektarjev (od tega naj bo par hektarjev gozda). Pogoj je, da so poslopja (zgradbe) še v dobrem stanju v ravnini in blizu avtobusne ceste. Plačam v gotovini in sicer takoj! Kupim posestvo Za jesen in zimo si preskrbite toplo volneno odejo ali kovtre pri L O D R O N VILLACH, Lederergasse 12 Šivalne in pletilne stroje KI a g « n I u r • Wienarg. 10 iiiiiimiiimiiiiiMmiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiii Nogavice, žensko spodnje perilo, moške in otroške hlače dobite najceneje pri STOFFSCHLVEMME, Klagenfurt, Benediktiner Platz. SADNA DREVESCA Velika izbira sadnih drevesc, posebnih sort, ki jim slana ob cvetju ne škoduje. ING. MARKO POLZER, St. Veit/Jauntal PRI INGSTE VVERKE dobite za vaš stari likalnik 50.— šil., če pri nas kupite Ro-vventer-likalnik za 217.— šil. > NAPRODAJ Enonadstropna hiša s trgovino, garažo, 4 ha zemlje z gozdom v Podjuni, blizu avtobusne postaje, se zaradi družinskih raznier ugodno proda. — Ponudbe pod značko; „160.000” na upravo lista. ŽENITEV Fant že v letih iz velikovškega okraja bi rad spoznal dekle čez 50 let, ki bi bila tudi še v teh letih pripravljena se poročiti. Pbnudbe pošljite na ,,Naš tednik — Kronika” pod „sreča v starosti!” SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDELJA, 20. 10.; 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 21. 10.: 14.00 Poročila. Pregled sporeda. — Za uho in peto. 18.45 Za našo vas: Blaž Singer: To in ono o jesenskem gnojenju. — TOREK, 22. 10.: 14.00 Poročila, objave. — Na poti proti gospodarskemu .sistemu nove vrste. — SREDA, 23. 10.: 14.00 Poročila, objave. — Voščila. 18.45 Za ženo in družino. - ČETRTEK, 24. 10.: 14.00 Poročila, objave. — Iz koroške književne zakladnice: Maks Sorgo. — PETEK, 25. 10.: 14.00 Poročila, objave. — Zbori pojejo... 18.45 Dober večer ljuba dakle ... (glasbena oddaja). - SOBOTA, 26. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.10 Za dobro voljo ob koncu tedna. — NEDELJA, 27. 10.: 7.20 Duhovni nagovor. 7. 25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. Okajeno meso Doktor: „Tu vam predstavim, gospod profesor, najstarejšega moža iz našega mesta, dimnikar je po poklicu in star že čez 90 let, pa vedno še čvrst in zdrav kot riba.” Profesor: „Ni čuda, kajti okajeno meso se vedno dalje ohrani.” WiENER PELZVVERKSTATTE C/. ^Oeieltj KLAGENFURT, OBSTPLATZ 2 1932 • 1957 DCohihaiti- filaiei jopih' ovršalniki Vsako delo je kakovostno izvedeno. Veliko sklndišie kožuhovin. STADLER-M5BEL Obiščite nas ob priliki sejma. Radevolje vam brezobvezno pokažemo našo zalogo kvalitetnega sobnega in kuhinjskega pohištva. ❖ Module,: 1. Riesenauswahl - uber 100 Ausstattungen 2. Die besten und billigsten Miibel Oster-reichs. Hartholzschlafzimmer von S 4000 3. Ratenzahlung ohne Aufschlag, ohne Zin-sen 4. Zustellung frei Haus mit eigenem Spe-zialauto GROSSTE AUSWAHL IN: Polstermobeln, Teppichen, Matratzen; Vorhangstoffe zu sehr mUBigen Preisen ,4)AS HAUS DER GUTEN MODEL” KARL STADLER KLAGENFURT / THEATERGASSE 4 SW - NOBEL - VERKAUFSSTELLE Beratung durch eigenen Archifekfen 1 List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Naš tednik-Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. - Lastnik m izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. —Tiskarna P">ibe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Fel. štev. uredništva in uprave 43-58.