Poštnina plačana v gotovini LCtO LV. V LJubljani, V SObOtO, dne 13. avsusta 1927 Št. 181. Posamezna Številka 2 Dir
Naročnina
PnevnaIzdaja
ta državo SHS
neteCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemafvo
mesečno 33 Din nedcllslca izdalo celoletno vJugo-»laviJI SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, peni-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D, veCJI oglasi nad 43 mm vlftlne po Din 2-SO. velllcl po 3 ln 4 Din, v uiednlikem delu vršilca po 10 D le p Prt veClem g naroČilu popuat
Izide ob 4 rlulra)
razen pondelJHo In dneva po proznlKu
Uredništvo fe v Kopitarjevi ulici 4*. 0111 Rokopisi se ne vraCafo, netranltlrana pisma se ne spretemato Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 2328
Političen lisi za slovenslci narodi
Uprava te vKopltarlevl ul.it. 6 - Čekovni račun: Cfublfana štev. 10.030 ln 10.340 za lnsera/e, Šara/evo št.7 S63, Zagreb št. 39.011. Praga ln Dan a/ št. 24.797
Po sestanku našega dijaštva.
Tečaj slovenskega katoliškega dijaštva na gori Oljki je za nami. Zbral je več kot 100 fantov v najlepšem mladostnem razpoloženju. V zgodovini slovenskega katoliškega pokreta pa pomeni važno prehodno točko, o čemer je treba, da obširneje izpregovorimo.
Vprašanja življenja, ki so v strašnem vojnem metežu razburkala mlade duše, so v vrstah katoliško orientiranega dijaštva zbudila takoj pokret, ki mu je idejno stal na čelu eden najboljših slovenskih krščanskih kulturnih delavcev, dr. Janko Kralj, katerega žal danes ni več med nami, da bi se neposredno z vplivom svoje svetle osebnosti udeleževal našega gibanja in stremljenja. Dal mu je takoj pravo smer v poudarku za dejanskim uresničenjem katoliških verskih, etičnih, družabnih vrednot v življenju vsakega posameznika, v zahtevi po vniknenju cele duše v duha kato-lištva in po vsoglašenju krščanskih načel z življenjem. Spričo odpora, ki ga vedno daje leno v starih kolovozih premikajoča se okolica in naša lastna narava, boječa se vsakega temeljnega pretresa, se je naravno to gibanje izražalo v veliki bojevitosti ter ■ ostri kritiki obstoječega. Kar se je po tej revolucionarnosti in kritiki med nami razčistilo in poglobilo, to, za kar je dala ta mladina podneta in s čemer se je katoliško življenje med nami obogatilo, pripada zdaj nam vsem in se pozna v vsem slovenskem katoliškem pokretu kot volja in stremljenje po višjem ter se ne ospor-juje. Ustvarili so sc pogoji, ki omogočujejo zdrav napredek katoliške misli in sodelovanje vseh, ki sploh pomenijo kakšno tvorno silo. Seveda ni še vse doseženo, toda pogon navzgor je že tolik in tako krepak, da je čas same kritike minul in da se tudi mladina more odslej udejstvovati pozitivno ustvarjajoče na temeljih, ki se ne smejo omajati, in' s tisto ljubeznijo, ki je glavna oznaka katoliškega občestva, katero je regnum amoris et pacis.
Kakor zbudi vsak tak mladostni pokret protivne sile od strani onih, ki po privzgojenih občutjih minulih in minevajočih dob sploh ali še ne morejo z njim, tako krije sam v sebi nevarnost od raznih primesi, usedlin in elementov, ki v vsakem kipečem in preobrača-jočem gibanju igrajo vlogo razkrojevalca, a se morajo izločili, ko treba graditi, se v obstoječe uvrstiti in ga resnično oploditi. Zlasti v katolištvu ni mogoče ničesar brez te uvrstitve, brez ozira na tradicijo, brez vpoštevanja vseh in brez podreditve. Zato je čisto napačno in se mora označiti odločno kot zmota, ako se izčrpuje kak pokret v samem negativizmu. Temeljna zmota je, sebe in druge, nevede in nehote seveda, varati, da se ohranjajo objektivne vrednote katoliškega verskega nazora, dejansko pa jih odnašati z nebrzdano, čisto subjektivistično kritiko in nastrojenjem, svoja lastna religiozna doživetja vsiljevati drugim kot edino pravo in z največjo nestrpnostjo označevati kot manjvredno vse, kar se ne vrejuje v gotovo strujo. Ni treba, da kdo taji kakšno dogmo; že to čisto individualistično, samogospodstveno in protiobčestveno sekti-rarsko razpoloženje je antikatoliško. Mesto, da se življenje resnično pokatoličuje, se na ta način skali z liberalnimi in liberaloidnimi primesmi, ki prehajajo časih že v odbijajočo plitkost, v šlagerje, ki jih — seveda bodisi nerazumljene, bodisi več ali manj hote po-tvorjene — z veseljem povzema meščanska liberalna in socialistična publicistika. Tako se ta subjektivizem nevarno oddaljuje tudi od katoliške duše naroda, ki v svojih cerkvenih in privatnih nabožnostih doživlja objektivne verske vrednote neprimerno globlje od marsikoga, ki so mu bojda le zapreke k neposrednemu dotiku z božanstvenim. Baš ta popolna odtujenost od velikega katoliškega občestva malih in preprostih je znak skrajne notranje slabosti tega čisto negativističnega pokreta-štva, ki se po svoji veliki neizkipelosti ne more obvarovati tudi v socialnem pogledu nekaj primesi, ki nc odgovarja krščanskemu nad- in protirazrednemu, čisto ljubezenskemu pojmovanju človeške družbe, kakor ga razume prav celo Ghandi, antipol ljeninizma.
Sestanek na gori Oljki je dokazal, da se v naši mladi katoliški inteligenci ta subjektivistični tok že preraščuje, da je svojo funkcijo razburkanja atmosfere samozadovoljnosti, po-meščanjenja in formalizma končal in se mora umakniti dobi občestvenega pozitivnega sodelovanja, ki nas mora bolj in bolj združevati. Treba znati sc pojaviti in odstopiti, in sežgati bogove, ki so postali že stari maliki. Pot do
Sestanek med kraljem Aleksandrom in kraljem Borisom v Monakovem.
VELIK POLITIČEN POMEN SESTANKA. — SADOVI OBISKA DIt. KOROŠCA V SOFIJI. — SPORAZUM NE TANGIRA NITI DRŽAVNE FORME NITI TERITORIJALNEGA STANJA
OBEH KRALJEVIN.
Belgrad, 12. avg. (Izv.) Na prvem mestu pod naslovom »Kraljev sestanek v Monako-vem« priobčuje današnja »Pravda« vest svojega berlinskega dopisnika dr. L. P., ki se> glasi takole: »Berlin, 11. avgusta. Politika, ki gre za tem, da se ustvari široko prijateljstvo med naTodi na Balkanu, posebno med Jugoslavijo in Bolgarijo, je dobila po mojih najboljših avtentičnih informacijah iz prve roke v berlinski diplomaciji svoje potrdilo o sestanku jugoslovanskega kralja Aleksandra in bolgarskega kralja Borisa.
Kralj Aleksander že nekaj mesecev inav-gurira to svojo veliko politiko, ki obsega mir na Balkanu in gre za tem, da ustvari trajno prijateljstvo med narodi na polotoku in speci-jelno med Jugoslavijo in Bolgarijo. Obisk voditelja Slovenske ljudske stranko dr. Korošca, pri kralju Borisu v Sofiji je bil zelo živahno komentiran v vseh diplomatskih krogih v inozemstvu. Obisk je bil komentiran tudi na Qai d Orsay-u (francosko zunanje ministrstvo), v Foreign Officeu (angleško zunanje ministrstvo), v V/ilhelmstrasse (nemško zunanje ministrstvo). Na sestanku kralja Aleksandra in Borisa v Monakovem se bo govorilo o utrditvi prijateljstva med Belgradom in Sofijo. Kralj Aleksander je prišel res radi zdravniške kon-
zultacije, vendar je kljub temu omogočen tudi ta sestanek. Dva monarha, prepričana, da je narodom na Balkanu potrebno mirno življenje za kulturni in gospodarski napredek, bosta storila, da pride do političnega zbližanja. Kakor mi je rečeno od tukajšnjih diplomatskih predstavnikov, sporazum dveh monarhov ne tangira niti malo današnje državne forme obeh kraljevin, niti današnjega teritorijabiega stanja. <
Ta vest »Pravde«, ki je, kakor znano, osebno glasilo zunanjega ministra dr. Marin-koviča, je v vseh diplomatskih krogih delovala kot senzacija. Oficijelni dementi do sedaj ni prišel, pač pa se je časnikarjem v zunanjem ministrstvu reklo, da za to vest ni potrdila. Vsekakor pa je vest izredno zanimiva in se v nekaterih krogih, kljub temu, da oficijelnega potrdila ni, z ozirom na potovanje dr. Korošca v Sofijo misli, da gre v resnici za čim večje zbližanje med obema slovanskima državama na Balkanu.
v Monakovo, 12. avg. (Izv.) Jugoslovanski kralj Aleksander sc je, kakor smo že poročali, nastanil v hotelu »Continental« pod imenom grof Topola. V nedeljo zvečer bo zopet odpotoval iz Monakovega. Spremlja ga samo en adjutant.
Dr. Korošec o takozvanem blejskem
sporazumu.
Ljubljana, 12. avg. Dr. K o r o š e e je dal našemu uredniku sledečo izjavo:
0 bistvenih točkah sporazuma med ministrskim predsednikom g. Vukičevičem in Jugoslovanskim klubom som najprej obvestil vrhovno instanco Slovenske ljudske stranke, to je zbor zaupnikov, na njegovem zborovanju v Ljubljani začetkom sedanjo volivne borbe. Ker se jo moj govor na tem zboru dobesedno objavil, je bila tudi vsa javnost dovoljno obveščena o vsebini sporazuma. Ko sva se sestala z g. ministrskim prodsedmikom na Bledu, je bil sporazum že vež kot en mesec star, zato tudi popolnoma po nedolžnem nosi ime »blejski« sporazum. Več kakor je bilo na shodu naših zaupnikov v Ljubljani povedano — in bilo je tu vse povedano, kar je bistveno — se ne da povedati, ker bi potem morala fan-
tazija govoriti, a no dejstva. Zato me pusti tudi lantaziranje v javnosti o tako zvanem »blejskem paktu« popolnoma hladnega in nihčo mi pač ne bp zamoril, ako se tega fantaziranja ne udeležujem niti z razjašnjevanjom uiti s popravili niti z demantiji. Pač pa smatram za svojo dolžnost, da kategorično do-mantiram v »Politiki« od 11. avgusta objavljeno vost, češ, da jo pismeni sporazum parafiral (sopodpisal) sam Nj. Veličanstvo kralj ob priliki poslednjega sestanka gg. Korošca in Vukičeviča na Bledu. Ta vest jc tembolj neokusna in netaktna, ker je tudi iz temelja neresnična. Drugih trditev v omenjeni vesti »Politike« se nočem dotakniti, ker imajo fantazije svoja svobodna pota, katerih tudi z najbolj resnimi in s pogostimi demantiji ni mogoče omejiti, kameli onemogočiti.
Nadaijni komentarji k ,blejskemu paktu'.
DALEKOSEŽNOST SPORAZUMA. — ONEMOGLA JEZA SVETOZARJA PRIBIČEVIČA,
Belgrad, 12. avg. (Izv.) Časopisje nadaljuje kampanjo in komentarje o blejskem sporazumu z ozirom na poslednja odkritja »Politike«. Mi smo že včeraj priobčili dementi te vesti in danes lahko prinesemo ponovni dementi iz predsedništva vlade: »Popolnoma izmišljeno in neresnično vest o parafiranju sporazuma med SLS in predsednikom vlade od strani kralja Aleksandra kategorično dementiramo.« »Politika« pa o tem piše sledeče: »Vesti, ki jih je prinesla včeraj »Politika« o blejskem sporazumu, so v vseh političnih krogih izzvale viharne komentarje. Politični krogi so to vest komentirali in smatrajo, da je sprememba volivnega zakona, reforma zakona o samoupravah, ustanovitev gornjega doma in revizija ustave predmet sporazuma med Vukičevičem in Korošcem ... Le v kolikor so politični krogi verovali v vsebino pakta, v toliko so dvomili in to samo dvomili, da je ta pakt narejen z znanjem Ace Stanojeviča in da ga je parafiral tudi sam kralj: Kljub vsemu temu, kar sc je dosedaj o tem paktu vedelo v javnosti, sc jc v političnih krogih govorilo, da ni treba, da bi bil ta pakt absoluten in da vse to ne more že značiti, da bi se pakt udejstvil. Politični krogi so kazali na pr. na vlado narodnega sporazuma (Davidovič 1. 1924.), na-
uspehov je posuta z grobovi, z lastnimi pokopanimi mnenji dneva. Predvsem treba sebe zatajiti, sebe venomer podčinjevati, zajemati iz skupnosti in se i njo bogatiti. Za katoličana je to lahko: on je ud Kristusovega telesa, unae sanetae, catholicae et apostolicae. On raste vedno preko vseh struj k enoti.
cijonalnega bloka (Pašič-Pribičevič), vlado narodnega sporazuma (Pašič-Radič, Uzunovič-Radič), ki so ustvarile voljo za preokret v notranji politiki, pa do ustvaritve ni prišlo, drugi pa so trdili, da je ta pakt mnogo večjega značaja, kakor vsi dosedanji pakti (Pašič-Pribičevič, Pašič-Radič). Oni pakti so nosili le značaj strankarskega sporazuma, ta pa je mnogo dalekosežnejšega značaja. Vzemimo na primer — tako se je v teh krogih govorilo — vprašanje gornjega doma. Po mislih dr. Korošca bi služil gornji dom, ki ni njegova zamisel, poleg svoje temeljne funkcije tudi kot regulativ dolnjega doma in bi po svojem sestavu značil vpoštevanje prav vseh interesov ljudstva. V njega bi vstopili predstavniki vseh gospodarskih organizacij in vseh vrst tako-zvanih intelektualcev, kar znači dalekosežno in koristno revizijo.«
Istotako tudi današnja »Reč« (glavni organ samostojnih demokratov) v svoji politični situaciji ponovno konstatira, da so vsi komentarji o blejskem paktu soglasni v tem, da je faktično z njim udarjen temelj ustvanovitvi četrte stranke, ki bi se formirala takoj po volitvah. V uvodnem članku pa daje »Reč« duška ogorčenju samostojnih demokratov s tem, da skuša SLS pred srbsko javnostjo kompromitirati na ta način, da citira »Slovenčeve« članke iz 1. 1924. pred začetkom svetovne vojne. Ker je srbski javnosti znano, da jc »Slovenec« takrat stal pod Šusteršičevim vplivom, ki so ga samostojni demokrati skušali rehabilitirati, gredo taki izbruhi onemoglosti brez vsakega efekta mimo cilja. V javnosti se smatra to samo kot potrdilo 6rbskega pregovora: »Ko gubi, ima pravo, da se ljuti.«
Zopet neuspela SDSarska intriga.
Belgrad, 12. avg. (Izv.) Afera, ki se jo je hotelo napraviti s kandidaturo dr. Spahe v raško-zvečanskem okraju, jc likvidirana. Vest, da je minister za vere zapretil z ostavko, je Obradovič sam dcmentiral. S tem se je tudi ta intriga, ki so jo samostojni demokratje poskusili izrabiti, takoj presekala.
Z radikalne stranke.
Belgrad, 12. avg. (Izv.) Radikalni izvršilni odbor je imel danes sejo, na kateri je razpravljal edinole o tem, kdaj se sestane glavni odbor radikalne stranke. Do definitivnega sklepa ni prišlo in je prepuščeno svobodni volji strankinega podpredsednika Ace Stanojeviča, da skliče tozadevno sejo, kadar smatra to za potrebno.
Krvav spopad med volivci.
Belgrad, 12. avg. (Izv.) V bosanski Hrupi je prišlo do spopada med radikali in demokrati, pri katerem jc bilo več ranjenih. Radi teh spopadov je Lj. Davidovič poslal Marin-koviču pismo, da v zadevi pri predsedniku vlade intervenira.
Energičen odgovor Hothemeru.
v Praga, 12. avg. (Izv.) Češkoslovaško časopisje beleži ponovne brzojavke Rotheme-reja, v katerih izjavlja dr. Benešu svojo pripravljenost sodelovati pri novem določanju mej med Češkoslovaško in Madjarsko, z največjim ogorčenjem. Ton njegovega pisanja označujejo kot nezaslišan. »Večerny list« v ostrem članku pravi, da je treba v odgovoru Rothemereju pojasniti, da bodo Čehoslovaki proti vsakemu poskusu spremenitve meja odgovorili s svojimi kanoni. »Narodna Politika« piše, da se je treba pridružiti splošnemu javnemu mnenju glede Rothemereja, da je la navaden trgovec, ki mu je vsako sredstvo za nejgove kupčije, ki imajo precej orientalsko lice, dobrodošlo.
Za nedeljo je napovedanih po Slovaški več protestnih zborovanj proti delovanju Rothemereja. Na teh zborovanjih bo govoril tudi slovaški voditelj Hlinka.
Madjarsko rovarenje na Slovaškem.
v Praga, 12. avg. (Izv.) Kakor izve »Češke Slovo«, se nahaja sedaj na Slovaškem okrog 300 madjarskih častnikov, katere je poslala tekom dopusta madjarska vlada, da bi med prebivalstvom hujskali proti Čehom in zbirali gradivo za Rotheimerovo delovanje. List poziva vlado, da nastopi energično in i?žene madjarske častnike iz države.
Za delno izpraznitev Porenja.
v Pariz, 12. avg. (Izv.) Med zavezniškimi vladami se vrše pogajanja radi znižanja posadke v Porenju. V oficielnih francoskih organih je bil o tem izdan komunike, iz katerega je razvidno, da sta angleška in francoska vlada v principu sprejeli znižanje posadke. Kljub temu pa bi bilo preuranjeno žc sedaj govoriti o definitivni pogodbi. Z angleške strani poskušajo vplivati na francosko vlado, naj bi se posadka izdatno zmanjšala. Sorazmerno s tem (10 odstotkov) bi nato tudi Anglija znižala število svojega vojaštva.
Kakor smo že poročali, je Briand mogel doseči, da so francoski vojaški krogi pristali na znižanje posadke za 5000 mož. Angleži pa so zahtevali, naj bi se sedanje stanje armad« v Porenju znižalo za 8—10.000 mož. Pogajanja so še vedno v teku.
Vstaja v Chi!e„
v London, 12. avg. (Izv.) Po vesteh »Ex-change Telegram« je v državi Chile v pokrajinah Cahanta in Linares izbruhnil upor, kateremu se je pridružilo 50.000 Indijancev. Vladna konjenica je ujela več. indijskih poglavarjev in nekatere voditelje obsodila ua smrt. Vladnim četam so poslali ojačenja, da se vstaja čimprej zaduši.
ATENTAT V MOSKVI.
v Moskva, 12. avg. (Izv.) Na dva uradnika moskovske občinske uprave je bil izvršen atentat. Oba sta bila ugledna člana komunistične stranke. O podrobnostih atentata strogo molče, očividno radi tega, ker se je izvršil atentat iz čisto političnih razlogov.
O gospodarstvu na ljubljanskem
magistratu

jrinaša »Slov. Narod« vsak dan debelo članico, da bi se zdelo to, kar napiše, posebno tehtno, ko pa jc dejansko resnica čisto drugačna.
Včerajšnja številka tega lista zopet pogreva notico o »nekem uslužbencu«. Mi ugotavljamo ponovno, da za časa delovanja sosveta SLS ni bil v mestno službo sprejet noben sorodnik kakega sosvetnika. To pribijemo še enkrat in brez strahu, da bi nas mogel kdo demantirati.
Pač pa priznamo, da je poglavje o bližnjih in najbližjih sorodnikih bilo zelo aktualno tedaj, ko jc na magistratu še vedrila in oblačila SDS. Takih slučajev, da so se sinovi kakih SDS arskih velmož, kvalificirani za sluge, sprejemali za uradnike, je bilo več. Dokažite sosvetnikom SLS samo en tak slučaj, da bi bili za časa svojega uradovanja kaj takega zagrešili!
In ne samo to! Tudi drugo poglavje, ki ga načenja »Slov. Narod«, je zelo tipično za politično moralo tega lista. Tako nekam skrivnostno namiguje na enako afero »nekega
uslužbenca«, ko pa je znano dejstvo, da pozna zgodovina mestnega magistrata celo rešto res hudih afer, pri katerih je šlo za tisoče in desettisoče dinarjev. Pa se nikomur prizadetih ni skrivil las. Vprašamo: ali je pri tem bil prizadet le en somišljenik SLS? Nadalje vprašamo »Slovenski Narod«, ali mu je kaj znano o nekih manipulacijah s koleki? Nadalje, ali kaj ve o aferi na kolizejski mitnici? In ali je mogoče s temi rečmi kaj v zvezi kak somišljenik SLS? Ali pa z izvestno vsoto, ki je izginila na Stavbenem uradu?
Povejte nam gospodje, ali je mogoče, da bi kak sosvetnik SLS, izrabljajoč svoje stališče kot član sosveta, imenoval na primer svojega sina za mestnega uradnika, ko pa bi bil ta v resnici kvalificiran za slugo ali vratarja? In da bi — vzemimo ta slučaj — ta sin — »uradnik« z uradniško plačo vršil posle sluge, ker uradniških poslov ne bi znal? Vidite! Tega SLS ne more nihče očitati.
Morala te štorije pa je: Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce!
f "i , ! \ j. ; " . '■•■/ • ■., ' Atenska vlada podala ostavko.
NESOGLASJE RADI NARODNE BANKE. — ROJALISTI NA DELU.
Socialna politika ~ volšvm golaž.
»Jutro« poje v posebnem dopisu iz Laškega g. dr. Žerjavu hvalo, ker se je baš sedaj, ko stojimo neposredno pred volitvami, pobrigal za vzajemno pogodbo glede socialnega zavarovanja med Nemčijo in našo državo. V svoji strankarski zagrizenosti smo se sicer spomnili pri tem takoj znanega »božičnega darila«, ki ga je g. dr. Žerjav naklonil rudarjem prav tako neposredno pred volitvami v obliki zloglasnega pravilnika o bratovskih skladnicah. Toda kljub temu nikakor nc bi hoteli niti najmanj kratiti g. dr. Žerjavu zaslug, ki si jih jc stekel za naše rudarje s to, četudi malo kasno intervencijo. Samo se nam zdi malce korajžno, da se Jutrov dopisnik zaletava ob tej priliki takole nekako v dr. Go-sarja, češ: za časa njegovega ministrovanja se jc v vladi pripravljalo gradivo za trgovinska pogajanja z Nemčijo, ali g. dr. Gosar ni imel v tem pogledu nobenih želja ter ni v tej stvari ničesar storil.. Če bi se gospod, ki je to pisal, le malo informiral na pristojnem mestu, bi prav lahko izvedel, da je g. dr. Gosar storil v polni meri svojo dolžnost tudi v tej stvari, ki se ni zanjo g. dr. Žerjav takrat, ko še ni bilo volitev, niti malo zanimal. Posebej ugotovimo, da jc dr. Gosar takratnega zunanjega ministra dr. Periča opozoril tudi s posebno vlogo na naše socialnopolitične odnose z Nemčijo ter je zahteval, naj bi se ob priliki trgovinskih pogajanj tudi to vprašanje uredilo, ker je to edina prilika, ko bi se dalo v resnici nekaj doseči. In ko je predajal svoje ministrstvo nasledniku, je imel dr. Gosar, kakor smo poučeni, prav to stvar tudi v evidenci ter je novega ministra na to izrecno opozoril. — Mi, pač prav radi priznamo g. dr. Žerjavu vse mogoče zasluge na polju socialne politike — s pravilnikom o bratovskih skladnicah in davkom na ročno delo vred. Samo to se nam zdi, da se dr. Žerjav moti, če misli, da je smisel «ocialnc politike smisel volivnega golaža.
Zadnje kandidatne liste.
Včeraj dopoldne so vložili kot četrti svojo listo tudi socialisti z nosilcem dr. Stankom Likarjem, tajnikom OUZD. Kot kandidati kandidirajo v činomeljskem okraju Franc Jer-nejčič, železničar, v kamniškem in novomeškem okraju Valentin Štebi, posestnik iz Vira pri Domžalah, v kranjskem okraju Josip Pastorek, knjigovez v Kranju, v krškem in litijskem okraju Josip Kopač, ravnatelj Delavske zbornice, v logaškem okraju Ljudevit Miklošič, železničar, v ljubljanski okolici Jurij Petrovčič, župan na Viču in Fran Koren, ki kandidira v radovljiškem okraju.
Kot peti so vložili svojo listo komunisti in z njimi združeni bernotovci. Nosilec liste je ing. Dragotin G u s t i n č i č ; med ostalimi pa kandidirajo kot okrajni kandidati Marcel Žor-ga, dr. Miian Lemež in Mirko Weinberger.
Nosilec socialistične liste v Ljubljani žel. revident Josip Kitek, namestnik pa Janez Mlinar, in ne obratno, kakor smo poročali včeraj. Kakor čujemo. še ni popolnoma gotovo, če vlože svojo listo v Ljubljani tudi uradniki in se čujejo o tem popolnoma različni glasovi.
Volivni prosas komunistov.
Zadnja »Enotnost« priobčuje obširen proglas Delavsko-kmečkega republikanskega bloka. Proglas navaja poleg običajnih komunističnih in radikalnih volivnih parol tudi številne napade na vse stranke v državi. Najbolj ostro napada radikale in demokrate ter Pri-bičevič-Zerjavovo stranko, ki jo dolži, da je poteptala parlamentarizem in da stremi za vlado »močne roke«. Radiču očita proglas, da je izdal svoj republikanski program, Hrvatski blok označuje kol kombinacijo srbske buržu-azije, črnogorske federaliste, da so se prodali Radiču, o nemških in mažarskih strankah trdi, da so to le stranke buržuazije. Ostro napada proglas tudi socialist*«, dn ko razbijači delavskih vrst in končno si proglas privošči pošteno še zemljoradnike. Da komunisti niso pozabili v svojem proglasu tudi SLS, je umev-
no samoobsebi. Proti SLS navaja preglas razne splošne očitke, kakor jih lahko vsak dan beremo v časopisju SDS.
A Preko jalovih sporov na gospodarsko delo, to pravi SDS, da je bilo njeno geslo leta 1925. In SDS je vršila veliko gospodarsko delo, ki se pozna predvsem v polomu Slavenske banke. Kdor je za delo po tem geslu in načinu izvajanja, naj voli SDS.
A Pripravlja se veliki demokratski blok. Kje? V Ljubljani, v Knafljevi ulici. Kdo bo v tem bloku? Dr. Gregor Žerjav, Urek in Kušar. Zato vsi na kolena, volite SDS, da vas bo imenovana trojica spravila v svoj blok, ki je preizkušena mašina in je dosedaj zgrabila in zadavila še vsakega, ki se ji je približal. Politični samomorilci imajo najboljše sredstvo, da končajo svoje bedno življenje. 11. septembra naj gredo vsi v »blok«, pa jih bo konec.
A »Jajčni ples« nam očita SDS. Jajca niso napačna jed, zlasti, če so prav prirejena. Le to je smola, da je SDS vedno dobro založena z gnilimi jajci. Laži SDS o blejskem paktu pa po svojem smradu prekašajo cel koš gnilih jajc.
A Trobenta. Dr. Korošec je zatrobil, pravi SDS. Res, njegov glas odmeva po vsej državi. Največja važnost se polaga na izjave voditelja Slovencev. Je to trobenta, ki ima izredno učinkovit glas in je slovenski politiki pomagala do splošnega uvaževanja. Ko pa je vodja SDS trobental v Kamniku, je pa samo »Jutrova« trobentica malo zajavkala, pa tako slabo in votlo, da se niti SDSarji niso zbudili. Minili so časi, ko ie dr. Žerjav trobil...
»Koroški zgled".
Graška »Tagespost« prinaša po belgraj-skem »Vremenu« članek voditelja lužiških Srbov — Marka Smolarja o položaju in težnjah tega slovanskega otočka v nemškem morju. Smolar lojalno priznava, da so lužiški Srbi v Nemčiji drugače popolnoma ravnoprav-ni državljani, le v šoli se njihova narodna individualnost skoraj popolnoma prezira. Tu žele lužiški Srbi izpremembe, a ne zahtevajo kulturne avtonomije, ker nimajo sredstev, da bi si jo vzdrževali.
Na ta skromna in lojalna izvajanja Marka Smolarja dodaja graški list strupeno za-smehljiv komentar, češ ta bi bila pa lepa, da bi lužiški Srbi na stroške nemške države gojili svojo narodno kulturo. »Proti takim težnjam« — piše »Tagespost« — pomaga samo eno: Koroški zgled! Slovanskim manjšinam naj se dovoli šolska avtonomija z odkrito izjavo: Nemška država sem in ne razumem negovanju slov. kulture in mi teda .udi ni treba razumeti. Kar dajem, dajem iz ->ro-ste volje, kdor hoče več, naj si sam pomaga. V to svrho dovoljujem kulturno sataouoravo, odločno pa odklanjam, da bi plačevala slovansko narodno-probujevalno politiko.«
Iz teh besed graškega lista je jasno razvidno, iz kakšnega duha je zrasla šolska avtonomija za koroške Slovence na podlagi zloglasnega narodnega katastra. »Koroški zgled« — to je koroški bič za slovensko narodno manjšino, ki naj dovrši, kar sta tekom dobrega pol stoletja pripravila in dognala fizično in moralno nasilje in zavestna demora-lizacija. Ta bič naj spleta tudi Nemčija za svoje lužiške Srbe. — Potem se pa še ogor-čujejo, če se koroški Slovcnci branijo takega dunajskega daru.
.S takim duhom, kakor ga očituje graški list, se vprašanje narodnih manjšin ne da ! rešiti, pa raj nacionalistično politična zagrizenost zmišljuje še tako pretkane načrte.
NESREČA PRI RAZSTREL.TE VANJU POTOPLJENE LADJE.
v Pariz, 12 .avg. (Izv.) V Alžiru so potapljači poskušali pred luko s pomočjo dinamit-! nih patronov razstreliti ogrodje neke potopljene ladje. Pri tem pa je v enem čolnu eksplodiralo več patron. En potapljač je bil takoj mrtev, štirje pa težko poškodovanL • ~
v Atene, 12. avg. (Izv.) Radi vprašanja o osnutju nove emisijske banke ln vsled tega nastalih diferenc je vlada snoči podala demi-sijo. V novo vladno koalicijo bo najbrže vstopil general Metaxas, ki razpolaga s 30 poslanci. Vlado bi potem takem sestavila dva republikanska voditelja. Zunanje-politični program in finančna politika bi ostala nespremenjena. Krizo je povzročil minister Saldaris, ki je izjavil, da zlato kritje Nacijonalne banke ni last delničarjev, temveč last ljudstva. Vsled osnutja nove emisijske banke bi Narodna banka, ki je dosedaj imela privilegij, izdajati pa-
firnati denar, zahtevala od države odškodnino, a odškodnina pa bi se ne smela izplačati iz zlate rezerve, ker ta pripada ljudstvu. Javnost stoji na strani Saldarisa. Zdi se, da so to priliko porabili intransigentni rojalisti, da prekinejo vse zveze z republikanci in izstopijo iz vlade. Republikanski voditelji so dosedaj že desetič bili izzvani z ministrsko krizo s strani rojalistov. Bati se je, da bi razdružitev sedanje vladne koalicije neugodno vplivala na pogajanja za najetje inozemskega posojila, s katerim naj bi sc konsolidirala drahma.
Tajjnosten bes generala Zagorskega
• ■ w
iz jece.
v Varšava, 12. avg. (Izv.) O begu generala Zagorskega sc doznavajo še sledeče podrobnosti, ki kažejo vedno večjo podobnost s slučajem Leona Daudeta. Generala so prišli iskat v jetnišnico v Vilni častniki, ki so predložili od vojnega ministra potrjen dekret o izpustitvi pristojnemu organu. Danes pa se je ugotovilo, da nikdo ni izdal kakega takega ukaza. Dosedaj se še ni dalo pojasniti, kateri častniki so prišli iskat generala v Vilno. Gotovo je, da so bili to njegovi prijatelji. Sedaj se je izvedelo tudi o vzrokih njegovega zapora. Zaprt ni bil radi delovanja proti Pilsud-
skiju, temveč radi tega, ker je bil obdolžen, da je zlorabljal svoj položaj pri nabavah za armado. Kljub temu mu dosedaj tožba še ni bila dostavljena. Pred nekaj dnevi pa se je javila priča, ki bi bila pri preiskavah odločilnega pomena. Nek francoski industrijalec je hotel izpovedati, kakšne zneske je dobil general od francoskih dobaviteljev pri poljski armadi. Zagorski, ki je prejšnja leta ponovno zavzemal v inozemstvu odlična mesta, bo sedaj najbrže porabil to priliko, da si s fem svojim znanjem pod kakim izmišljenim ime--nom ustvari novo eksistenco.
Poleti preko Oceana.
v Pariz, 12. avg. (Izv.) Vremenska poročila o zračnih razmerah nad Oceanom so tako slaba, da izjavljajo v Le Bourgetu, da ni misliti na start. »Modra ptica« je že pripravljena za start. Tudi »Columbia« je že z vsem popolnoma opremljena in čaka samo še ugodnih poročil.
Nasprotja med Drouhinom in Levineom so sc zopet zelo povečala. Pariško časopisje ostro napada Levinea, ker je snoči odstranil pri motorju magnete in jih dal poslati v svoj hotel. Drouhinu je izjavil, da je to storil radi tega, da ne bi kdo ponoči magneta ukradel. Ta njegova izjava je seveda napravila zelo čuden vtis, V Le Bourgetu imajo vtis, da se Levineu prav nič ne mudi s poletom in to tembolj, ker postane pogodba z Drouhinom neveljavna, kakor hitro bi ju kdo prehitel s poletom preko Atlantika.
v Dossau, 12. avg. (Izv.) Oba pilota Ri-sticz in Loose zatrdno računata, da bosta startala v soboto zvečer. Na ta način bi v pondeljek zjutraj dospela že do Cap Racc, nakar bi imela še 12 ur leteti do Newyorka. Ta polet je mnogo boljše izvršiti kot ponoči, ker je polet proti Cap Race najtežji in je orientacija tu izredno težavna ter povzroča veliko nevarnost, ako se ne izvrši polet še po-
dnevi, Skoro nemogoče je, zanesti se samo na kompas. Vse predpriprave za polet so že končane. Danes so napolnili oba zrakoplova, »Europo« in »Bremen«, z bencinom in montirali radio-naprave. Oddajnih aparatov letali ne bosta imeli. Start se bo izvršil v navzočnosti več sto častnih gostov. V imenu vlade bo navzoč najbrže minister Koch, dalje bosta navzoča tudi ameriški poslanik in madjarski poslanik, ker je Risticz madjarski državljan. Ker bosta imela oba aparata s seboj po 3700 kg obtežbe in bo start zelo težaven, so zgradili v ta namen poseben prostor. Za start je zgrajena posebna, 10 metrov široka in 75C metrov dolga kovinasta proga. Zanimivo j« tudi, kakšna živila bosta vzela s seboj oba pilota. Pripravila sta poldrug liter pijače, ki obstoja iz čaja, kave in pitne vode. Dalje vzameta s seboj maslen kruh, klobase in kekse. Posebna zaloga za slučaj nevarnosti obtettfja iz čokolade, kruha in štirih litrov pitne vode, kar bo zadoščalo v slučaju sile za osem dni.
v Newyork, 12. avg. (Izv.) Ameriška trgovinska letalska zveza je odredila, da vsa mesta v Severni Ameriki na strehah hiš napišejo ime kraja in opremijo strehe s puščicami, ki kažejo smer do bližnjega letališča. Puščice bodo ponči razsvetljene.
Postooanie proti Saccoju in Vanzettiiu se ofenovi.
v Newyork, 12. avg. (Izv.) Sodnik San-ders je obljubil ustreči predlogom, da se obnovi postopanje ter je izjavil, da bo razsodbo predložil v razsojo plenarni seji vrhovnega sodišča. To se bo sestalo začetkom prihodnjega tedna in sklepalo o tem predlogu. Bra-nitelji upajo, da bo pri obnovitvi procesa prva sodba razveljavljena.
v Pariz, 12. avg. (Izv.) Vanzettijeva sestra je danes odšla v Newyork. Ameriški konzulat v Parizu ji je izstavil potrebni vizum. S seboj ima tudi prošnjo za pomilostitev, katero bo izročila Fullerju.
ITALIJA ŠE" ŠVICI OPRAVIČUJE RADI INCIDENTOV NA MEJI.
v Curih; 12. avg. (Izv.) Na današnji seji švicarskega zveznega sveta je poročal predsednik, da je italijanska vlada po intervencijah švicarskega poslanika radi fašistovskih izgredov na švicarski meji izrekla svoje obžalovanje in se opravičila. Švicarska vlada je zahtevala, da dobe miličniki in obmejni stražniki natančne instrukcije, ki bodo ponovitev takih incidentov preprečili. Dalje je zahtevala tudi. da se vrnejo Švicarjem vsi zaplenjeni predmeti. Na to zahtevo pa italijanska vlada še ni ničesar odgovorila.
ITALIJA VABI TUJCE, v Rim, 12. avg. (Izv.) Ravnateljstvo za starinoslovje je izdalo 15 dni veljajoče karte, ki dovoljujejo poset vseh italijanskih muzejev in galerij. Taka vstopnica stane 80 lir.
KEMAL PAŠA POTUJE V KARLOVE VARI.
v Dunaj, 12. avg. (Izv.) Kemal paša je na svojem potu iz Carigrada prestopil nocoj jugoslovansko obmejno postajo Subotico in potuje skozi Dunaj v Karlove vari.
ČEN SE PRIDRUŽI ČANGKAJŠKU. v London, 12. avg. (Izv.) Kantonski zunanji minister Čen je odstopil in odšel v Kiufu-ang, kjer se bo pridružil enemu izmed generalov, s katerimi je Čangkajšek sestavil opo-zicionalno vlado v Nankingu.
ODŠKODNINA FRANCOSKEMU PREBIVAL-ŠTVU OB ITALIJANSKI MEJI. v Pariz, 12 .avg. (Izv.) Kakor poročajo iz Nizze, je italijanska vlada odredila, da se pla-
ča francoskemu prebivalstvu ob meji odškodnina za poškodbe, ki so jih utrpeli vsled streljanja italijanskega topništva pri vojaških vajah.
115 LET STAR IREC UMRL. v London, 12. avg. (Izv.) Najstarejši prebivalec Irske Neal Boyle je umrl v starosti 115 let Ko je praznoval svojo stoletnico je bil še tako čil, da je lahko skočil čez stol. V hrani je bil vedno zelo skromen. Ko je bil 80 let star, je prvič pil čal. Bil je strasten kadilec. Svojo domačo vas je zapustil samo enkrat v življenju, ko je šel v nek 150 milj oddaljeni kraj na ženitovanje.
NEURJA.
v Ženeva, 12. avg. (Izv.) Včeraj je divjala v okolici Ženeve in Lausanne težka nevihta, ki je segala notri do kantona Wallis. Nevihta je povsod napravila velika upostošenja. V St. Maurice, kjer je že prejšnjo jesen neurje porušilo železniški most simplonske železnice in reko Rhone potisnilo iz struge, sa letošnji nalivi zopet uničili del železniških nasipov. Hudourniki so tudi v drugih krajih zasuli z blatom in drevjem simplonsko progo. Simplonski vlaki vozijo zaenkrat preko Ber-na in Lotscha.
v Pariz, 12. avg. (Izv.) V jugovzhodni Franciji so v pretekli noči ponovno razsajale velike nevihte in neurja. Ob švicarski meji v Bourgu in Nantuasu je veliko deževje napravilo ogromno škodo. Vsa žetev je uničena. Telefonske in brzojavne zveze so popolnoma prekinjene in tudi promet je že deloma ustavljen,
LETALSKA NESREČA, v Pariz, 12. avg. (Izv.) V Chaleausu ob Marni je eksplodiral opazovalni balon in padel nad neko vasjo na tla. En častnik in en vojak sta se rešila s padalom. Ko je ogrodje balona padlo na tla, je zadelo neko ženo in jo težko ranilo.
v Dunaj, 12. avg. (Ivz.) Pri poletu z Du-naja v Salzkammergut je letalec Bogct Burian nocoj z letalom vred padel v jezero Atter. Letalo je močno poškodovano. Letalec je bil privezan, pa se mu je vseeno posrečilo priti nad vodo. Rešili so ga nato s čolni. Letala dosedaj še niso mogli najti.
Darujte za Liudski sklad SLS!
ICo/ se got&i doma
Počitniški tečaj Siov. dijaške zveze
na gori Oljki od 8. do 11. avgusta t 1.
Kakor doslej Se nikoli je prihitelo od vseh strani Slovenije nad 120 naših akademikov in srednješolcev na letošnji počitniški tečaj na goro Oljko. Cvet naše mladine se je tu zbral in razpravljal o vseh vprašanjih, ki jih z vso resnostjo postavlja naš čas in kriče po rešitvi. Veselje je bilo opazovati te mlade zdrave in vesele obraze ob večerih, ko je bila po prelepi savinjski dolini že razgrnjena noč in smo žgali ob mladi razposajeni pesmi in ubranem pritrkavanju zvonov kresove. Petje je spremljalo vse naše delo.
Vsak dan je pričel tečaj s sveto mašo, pri kateri so peli naši dijaki in ravno tako so se vršile popoldne pete litanije. Predvsem omenimo poročili tovariša Cajnkarja iz Pariza in g. Kuharja iz Londona. Oba sta nam očrtala delo in življenje katoličanov v Franciji in Angliji. Tovariš H 1 a d n i k nam je v svojem referatu nad vse vzorno orisal delo in prizadevanje sv. očeta z uresničenjem svojega življenskega ideala za zbli-žanje z vzhodnimi brati. Tovariš dr. Č i b e j nam je pokazal vrednote, ki jih nosimo s slovanskimi narodi, ki pa so do danes žal še neizrabljene. Višek tečaja je bilo poročilo našega največjega prijatelja dr. Korošca, ki se prva dva dni žal te-Jteja ni mogel udeležiti, o političnem položaju v posameznih slovanskih državah. Dr. Korošcu je priredilo ob prihodu naše dijaštvo nadvse navdušen sprejem in se ga oklenilo z vso ljubeznijo. Ravno tako g. narodnega poslanca Franceta S m o -d e j a, ki nam je izčrpno referiral o slovanskih narodnih manjšinah.
Zborovanje in debate so se vršile na prostem pred cerkvijo. Naše dijaštvo se je živahno udeleževalo debate in pazno sledilo predavanjem. Tečaj Slovenske dijaške zveze je popolnoma uspel in če bi ničesar drugega ne odnesli iz tega tečaja, smo vsaj pregledali vse svoje vrste in si zastavili delo za prihodnje leto.
Velika rudniška nesreča v Nemčiji.
Radi pomirjenja sorodnikov in znancev naših delavcev, ki so zaposleni v rudokopu v Hiilsu v Nemčiji, sporoča naš konzulat v Dusseldorfu nastopno: V nemškem rudokopu v Hiilsu pri Reck-linghausenu, nedaleč od Essena v Vestfaliji, se je zgodila preteklo nedeljo, 24. julija, nepričakovano velika rudniška nesreča, ki je zahtevala velike materialne pa tudi človeške žrtve. Pet Nemcev, ki no, ravno tedaj delali v rudniku, se je smrtno po-desrečik). Vsled nočnega deževja je voda bližnje
reke pritisnila na zemeljske plasti, jih prebila, ter z ogromndo silo udarila v rudniške podzemeljske rove, potopila in raznesla vso stroje in tehnične naprave. Na srečo se je to zgodilo v nedeljo, ko je delo v rudniku počivalo, sicer bi bila nezgoda zhtevala mnogo večje žrtve. V tem rudnika je bilo uslužbenih preko 3000 rudarjev, med njimi tudi okrog 40 Slovencev. Delo v rudniku je radi nastale nesreče ustavljeno in več kot 3000 rudarjev je brez zaslužka, dokler se ne izvršijo popravila in potrebne instalacije.
Požar.
Dne 8. avgusta okrog 1. ure pop. je iz neznanega vzroka izbruhnil ogenj v vasi Videm blizu Št. Janža. Radi silne suše in pomanjkanja vode se je ogenj hitro razširil. Akoravno so ljudje in gasilci prihiteli na pomoč, je ogenj uničil več gospodarskih poslopij; a k sreči ni cela vas popolnoma pogorela, škoda je občutna. — Drugi dan ob 2. uri popoldne je pa toča hudo potolkla po sosednih hribih, tako da je bilo videti kakor da bi sneg pobelil.
V živo apno je padla.
V četrtek zvečer so gasili pri posestniku Smoletu v Gameljnah pod Šmarno goro živo apno. Domača hči, devetnajstletna Geni Smoletova je nesla delavcem večerjo, ko se ji je pri apnenci spodrsnilo in je padla v živo apno, ki jo je strašno ožgalo po beh rokah. Nesrečno deklico so v groznih bolečinah prepeljali včeraj zjutraj v deželno bolnišnico v Ljubljano.
Surovež.
Komaj 19 let stari Josip Beljak, zidar v Arclinu pri Vojniku, je imel razmerje z nekim dekletom, ki ni ostalo brez posledic. Ko je zvedel za stanje dekleta, mu je postalo očetovstvo v na-potje. Poslužil se je vseh mogočih sredstev, da bi dekle ne izdala njega kot očeta in označila kot takega koga drugega. Ker dekle njegovi zahtevi ni moglo ugoditi, se je je lotil dejansko. S pestmi jo je suval, da bi na ta način povzročil prerani porod. Ko se mu to ni posrečilo, jo je počakal na binkoštai ponedeljek, ko je šla v cerkev. Na tem sestanku ji je nastavil samokres iu ji pretil, da jo ustreli, ako ga ne bo zatajila. Ko je dekle ostala pri svoji trditvi, jo je trikrat sunil s samokresom tako, da je že drugi dan povila. Kljub za dva meseca prezgodnjemu porodu je otrok ostal pri življenju. Pred okrožnim sodiščem so surovini odkazali dva meseca težke ječe. Vsekakor je dobil za svoje podlo dejanje po milosti zakona še mnogo premalo.
Kako napreduje pačenje družinskih imen.
Dne 8. t. m. se je na tržaški prefekturi drugič sestala komisija za popravljanje rodbinskih imen. Proučila je 11 prošenj za popravo priimka ter odobrila 79. Od aprila do 12. julija, ko se je komisija prvič sestala, je bilo v Trstu predloženih 47 prošenj, od 12. julija do 8. avgusta 111 prošenj, skupaj torej 158. Če pomislimo, da šteje Trst 250.000 prebivalcev, lci nosijo po ogromni večini neitalijanska rodbinska imena, in da je tržaški tisk med tem časom razširil izredno živahno propagando za popravo priimkov, moramo pač reči, da je to število zelo nizko. Kako mislijo Tržačani o novem zakonu, priča tudi okolnost, da izhajajo prostovoljne prošnje iz najnižjih slojev. Tržaško časopisje pravi, da so se ti sloji lažje otresli »sentimentalnih« predsodkov kakor: >to je vendar ime mojega očeta« ali »kako naj menjam
ime svoje tvrdke, ki je znana že leta in leta«. So pa tudi ljudje, ki drugače sklepajo: Višji uradniki, trgovci in aristokrati, ki si ne marajo dati poitalijančltl svojega imena, imajo kot bolj izobraženi drugačno sodbo o tem zakonu kakor nižji sloji; nanje tudi ni tako lahko »blagodejno« vplivati kakor na kakega slugo.
Daues lahko trdimo, da je akcija za popravo imen na podlagi prostovoljnih prošenj propadla. Zakonodavec je to možnost predvideval. Radi tega je dal prefektu pravico, da imena italijanskega ali latinskega izvora uradno in tudi proti volji nosilca popravi ali kakor pravi zakon, »jim vrne prvotno italijansko obliko«, ki se je polagoma spa-čila s tujimi končnicami. Že takoj po objavi tega zloglasnega zakona smo pisali, da se da zakon poljubno razlagati. Katera imena so italijanskega izvora? Kdo more to objektivno ugotoviti? Vprašanje je načelne važnosti, ker zakon izrecno določa, da sme prefekt uradno popraviti le imena
italijanskega in latinskega izvora, drugih pa ne, ako ni lastnik za to izrecno prosil. Priimki primorskih Slovanov so slovanskega izvora, torej ne latinskega ne italijanskega. Noben Slovan ni prosil za poitalijančenje svojega imena. Prefekt nima torej nikake pravice uradno popraviti njihove priimke. Pa si je znala prefekturna komisija pomagati. Postavila se jo enostavno na stališče, da so vsi priimki primorskih Slovanov, izvajani iz krstnih imen, italijanskega izvora! Tako je komisija uradno popravila 32 slovenskih in hrvatskih priimkov, ki gredo po abecednem redu od Adamovič do An-tunčič: Adamovič postane Adami, Ambrožič Am-brosi itd. Ti so vzeti iz seznama tržaške občine. Vendar so bo komisija držala teh oblik tudi pri pačenju priimkov na deželi. V komisiji se je že osnoval odsek, ki proučuje slovenske priimke iz ostale tržaške pokrajine. Občinski načelniki so tudi žo poslali komisiji seznam neitalijanskih priimkov v občini, to so pravi seznam vseh obči-narjev, saj italijanskih priimkov ni v slovenskih vaseh. Komisija bo torej imela preoej dela, dasi izda navadno za vso družino samo en dekret, ki velja tudi za odrasle, ako živijo s starši. Pri vsem tem pa bo delo po mnenju nekaterih članov komisije končano v enem letu. Po enem letu bosta torej Tržaška, kmalu za njo vsa Primorska »po-plemenitena«, kakor je zapisal neki italijanski list, ki se stalno bori za ohranitev italijanskega »moralnega premoženja, ki da ga ruši naš tisk z »netoč-ninu poročanjem o razmerah na Primorskem.
Nerazumljivo zalezovanje hrvatskega duhovnika.
V nedeljo zvečer je stopil v Trstu na puljski vlak č. g. Božo Milanovič, kaplan pri Sv. Ivanu v Trstu, da se odpelje v Kringo k staršem na kratek dopust. O polnoči je vlak prispel v Sv. Petar u Šumi, kjer je g. Milanovič izstopil. Na postaji sta ga pričakovala dva brata. Komaj so si bratje stisnili roke, so pristopili k g. Miianoviču karabinerji in ga pozvali, naj jim sledi na karabinersko postajo. Gosp. Milanovič je seveda ubogal. Na postaji so karabinerji strogo preiskali g. kaplana, prebrskali so mu kovčeg, listnico in vse žepe. Nato so ga izpustili .Pred vrati karabinske postaje so zaprli pot g. Miianoviču trije fašisti, proti njemu je skočil tinjanski občinski tajnik fašist Orlič ter pričel vpiti nad njim, čemu je prišel uganjat proti-državno propagando prav za praznik Vnebovzetja, ki ga hočejo kmetje v miru preživeti. On dobro ve, da je g. Milanovič napovedal tri politične sestanke, v Kringi, Baderni in Sv. Ivanu. Poturica Orlič je na koncu nenadoma dvignil svojo glavo, se silovito uprl na svojo edino nogo — drugo je zgubdl med neko kazensko ekspeddcijo istrskih skvadristov ter svečano komandiral: »V imenu Mussollnija in italijanskega fašja vam prepovedujem Iti v Kringo.« Gosp. Milanovič nra je odvrnil, da vendar mora nekje prenočiti. Glavar Orlič jo je! nekoliko popuščati in končno je dovolil gosp. Miianoviču, da sme prenočiti v Kringi, toda pod nobenim pogojem ne sme obiskati župnika in dveh drugih družin. Gosp. Milanovič se je tedaj vrnil h karabinerjem in prosil g. brigadirja zaščite. Brigadir mu je velel, naj le gre dalje, nič se mu ne bo zgodilo, toda na noben način ne sme vršiti propagande med ljudstvom. Po tolikih križih in težavah je g. Milanovič odšel domov k staršem. V ponedeljek je šel z brati na polje, da se navžije svežega zraka. Ko se je vrnil domov, je našel na mizi poziv tinjanskega podeštata, da se mora v torek ob 10 uri zglasiti na županstvu v Tinjanu, kjer bo moral odgovoriti na nekatera vprašanja. No, g. Milanovič ni šel naslednjega dne na županstvo, ampak se je odpeljal v Trst, da se izogne naravnost peklenskim šlkanam raznih Orličev. — To je golo .poročilo o poteku dopusta, s katerim si je hrvatski duhovnik hotel okrepiti zdravje in pomiriti od dela utrujene živce in ne potrebuje posebnih komentarjev. Omenimo naj le 5e, da so karabinerji med preiskavo dovolj taktno postopali z g. Milanovičem in da so izvršili preiskavo na ukaz višjih oblastev. Kar se je zgodilo g. Miianoviču, bi se pripetilo vsakemu slovanskemu raz-
umniku, ki bi hotel iz mesta na dežolo, pa naj bo to tudi k svojim staršem, ker se vse slovensko in hrvatsko razumništvo v zadnjem času strogo nadzira.
Strahovanje na Lošinju.
Pritožbo o postopanju fašistov in krajevnih oblastev na istrskih otokih se čedalje bolj množijo. Fašistovski glavarji imajo v svojih rokah vso oblast, podestati in karabinerji se jim slepo pokorijo. Pred dnevi smo poročali o preganjanju članov in poverjenikov istrske Mohorjeve družbe na Lastovem, danes moramo grajati postopanje fantov na Lošuiju Fašisti grozijo poverjenikom Društva sv. Mohora za Istru, da jih bo zadela zaslužena kazen, »ker vršijo protidržavno propagando«. In celo podestati ob vsaki priliki ponavljajo te grožnje. Stalno se zalezujejo naročniki »Pučkega prijatelja«, tako da se jih je mnogo moralo odpovedati listu. Odveč bi bilo naglašati, da je postopanje fašistov in podestatov nezakonito, ko je vendar znano, da je Družba sv. Mohora od oblastev dovoljena in da se njene knjige redno cenzurirajo po teh oblastvih. Prav tako gre »Pučki prijatelj« *kozi roko strogih prefekturnih cenzorjev. Čas bi že bil, da se napravi konec tej samovladi fašistovskih glavarjev in podestatov, ki se požvižgajo na zakone iz daljnega Rima.
Dežja ni.
V nedeljo 7. t. m. proti večeru so se po dol« gem času pričeli zbirati oblaki nad Krasom, Vipavsko dolino in Istro. Bliskalo je in grmelo; vse je kazalo za dež. Kmalu pa je pričel pihati »pod-sončnike, ki je megle razgnal. Le Trat je dobil majhno ploho. V ponedeljek in torek se je igra oblakov ponovila. »Podsončnik«, ki se ga kmetje tako bojijo, je obakrat naredil konec njihovemu upanju. Solnce žge neusmiljeno dalje polje, vinske bregove in travnike. Pogled na istrsko pokrajino je nepopisljiv: vse je rumeno in rujavo kakor v pozni jeseni, le tu pa tam zeleni že kako drevo. Turščico so kmetje že poželi in z njo krmijo živino. Solnce se je lotilo tudi trte; perje odpada in grozdje so suši. Ako bi v najkrajšem času prišel dež, bi morda rešil še nekaj grozdja, drugo je že zgubljeno. Nič boljše ni na Krasu. Tudi Vipavska dolina že hudo trpi radi suše. V šibkem svetu je prizadeta že tudi trta; grozdje zadobiva nekako temnejšo barvo in okameneva. Bogata polja okoli Gorice so že skoro končana.
Poroka. V sredo se je poročil v Trstu znani slovenski kipar Franc Gorše z gdč. Maro Kodriče-vo, učiteljico.
Krava vrgla trojčke. Kmetu Jakcbu Draščiču iz Sv. Martina pri Buzetu jo 121etna krava vrgla trojčke, izmed katerih sta dva samca in ena samica. Trojčki so zelo brhki in so 24 ur po otelitvi tehtali: samiea 23, samca pa 24 in 25 kg.
Proslava sv. Frančiška v Pazinu. Od 11. do 18. septembra so bodo vršile v Pazinu velike slavnosti na čast sv. Frančiška Asiškega. Slovesnosti se bo udeležil tudi tržaški škof mons. Fogar. Na trgu pred frančiškanskem samostanu bo postavljen altar, prod katerim se bo čitala pontitikalna maša. Železniška uprava bo za te dneve dovolila znaten popust.
Otvoritev noveea solkanskega mosta. V ponedeljek 8. avgusta, na dan 9. obletnice zavzetja Gorice od strani italijanskih čet, se je vršila svečana otvoritev novega kamenitega solkanskega mosta. V noči med 8. in 9. avgustom 1916, to jo še tisto noč potem, ko so italijanske čete zasedlo Gorico, je avstrijska artilerija z dvemi streli razrušila krasni obok znamenitega solkanskega železniškega mosta, medtem ko so stali temelji mosta še pokonci. Po italijanski katastrofi pri Kobaridu je avstrijska armada postavila na te temelje začasen železni most, ki je pri vsej svoji provizm-ičnosti radi silo vzdržal do danes. Potnike je izredna elasiičnost mosta sicer malo plašila, tudi časopisje se je včasih alarmiralo, nazadnje pa je vojaški most le daljo opravljal svojo službo. Novi most, ki je tudi kame-nit, je napravljen po načrta starega. Srednji obok je dolg 85 m; stoji 22 m nad Sočo; zgrajen je ii rezanega kamna, ki so ga lomili v Chiampo pri Vicenzi in v Nabrežini. Za ta obok je šlo 160C kubičnih metrov kamenja. V torek so pričeli j demontiranjem provizoričnega železnega mostu.
Fran. Okorn:
Škofjeloški »spita!"
(Zgodovinska črtica.)
Pred kakimi 80. leti si opazil v Skofji Loki na mestni hiši ali »rotovžu« še pomenljivo veliko presno sliko. Kazala je veliko kolo na svojem pročelju. Na vrhu kolesa >e stala moška oseba z mečem v roki, pod njo pa napis: »Ich regiere« (Vladam). Ob strani pleza po kolesu druga mlajša oseba kvišku z napisom: »Ich will aber herrschen« (Hočem vladati). Pod kolesom na tleh pa leži tretja z besedami: »Ich habe schon abgetan« (Sem že opravila — dovladala). Pač pomenljiva slika, Ki nam kaže, kako premenljivo je vse na svetu. To je kolo časa, ki nam pa, vedno se vrteč, stavi pred oči tudi marsikak dogodek iz preteklosti, ki je še za sedanjost pomenljiv. Kolo časa nam n. pr. letos kaže 380letnico postanka škofjeloške ubožnice ali »špitala« na spodnjem trgu, o katerem dandanes nekateri mislijo, da je bil to kak samostan. Poglejmo, kaj je resnice na tem.
Dne 25. maja I. 1547.* se je neki Nikolaj Škofic, s pismom nemški pisanim na perga-mentu, v Loki zavezal, da ustanovi zavod za siromake ali ubožnico. To je tudi storil. Odstopil je v la namen eno hišo v Loki, z vso
i Mitteilg. d. h. V. f. Krain 1852, str. 52, St. 166.
opravo. Namen te ustanove je bil, da bi loški starikavi ubožci, kateri niso za nobeno delo več, ali so še celo pohabljeni, imeli v njej brezplačno stanovanje, hrano pa bi prejemali od dobrotnikov. Da bi pa ne bilo neredov v tem zavodu, jc imel svoje nadzornike (Spital-meister), kateri so skrbeli za red v hiši in druge potrebščine po namenu ustanove.
Kdo je bil ustanovnik. Škofic? Bil je rodom Ločan, precej imovit mož, duhovnik, 1. 1547. še radovljiški mestni vikar in oskrbnik gorenjskega naddiakonata. Pozneje postane ljubljanski stolni kanonik in kot takega si izbere škof Peter pl. Seebach (1558.—68.) svojim generalnim vikarjem ter mu izroči sodstvo cele ljubljanske škofije, sam pa biva mirno v Gornjem gradu.
Razmere tedanje dobe pa niso bile razveseljive. Luteransko krivoverstvo je okužilo tudi Slovenijo, zlasti plemstvo po graščinah in boljše meščanske sloje. Nravno življenje je padlo povsod na tako nizko stopinjo, da se marsikdo ni sramoval, četudi je imel celo vrsto nezakonskih otrok. Zato ljudje tudi niso dosti zamerili, če so se duhovniki očitno poročili, ali pa imeli svoje priležnice, da le vere niso naravnost zatajili in pod pritiskom gra-ščakov prestopili h krivoverstvu. Te razmere so trajale še dolgo potem, ko je tridentinski zbor (1545—63) določil ostre kazni za te vrste pregreške.
Tudi Nikolaj Škofic je bil neoporečen v tem oziru. Bil je namreč otrok svoje dobe in razmer. V mladosti je živel bolj lahkomišlje-
no, kar mu je hodilo na pot v poznejših letih, ko je stopil v dobo razsodnosti, resnobe in spokornosti. In da bi popravil nekoliko mladostne zablode in zadostil za pogreške svoje pred pravico božjo, zavedajoč se besedi svetega pisma5: »Boljša je molitev s postom in miloščino, kakor spravljati zaklade zlata; ker miloščina reši smrti, in ona je, ki grehe zbri-suje in pomaga najti milost v večno življenje«, je napravil omenjeno dobrodelno ustanovo za škofjeloške reveže®, ustanovil hiralnico.
Z ozirom na povedano se ne bomo čudili, ako se generalni vikar Škofic ni upal z vso odločnostjo nastopiti proti krivovercem. Po eni strani je videl škofovo prijenljivost napram luteranom, po drugi strani pa se radi lastnih razmer ni upal strogo postopati proti njim, ki so vedno predrznejše nastopali. Vse, kar je storil, je bilo, da je dne 12. maja 1560 naznanil deželnemu glavarju, da sta začela dva cvin-gliana v cerkvi sv. Krištofa pridigovati. Glavar je ukazal magistratu, naj ju prime in zapre, a predno se je to izvršilo, sta pobegnila. Dne 25. febr. 1561* pa je poročal škofu v Gornji grad, da je prepovedal Juriju Kobili (Juričiču) pridigovati v nemški cerkvi, ker zagovarja mnogo krivih naukov. Napram plemiški gospodi pa ni storil ničesar, manjkalo mu je odločnosti.
Dne 26. junija 1. 1561. se je vrnil Trubar
2 Tobija 12 (89).
" Kapit arhiv v Ljubljani F. 58. arh. 2. •Škof. arhiv. _ Mitteil«. d. h. Ver. f. Krain 1861, str. 67.
iz Kemptena v Ljubljano. Ob slovesnem tro-bentanju so ga sprejeli njegovi častilci — lu-terani. In ker je bil Škofic po Trubarjevi iz-zjavi njegov največji sovražnik, ker ni pustil luterancev pokpavati na katoliškem pokopališču, se je tudi Trubar maščeval nad generalnim vikarjem. Razglasil je takoj isti dan po prihodu z letakom, da Škofičev sin sedi v ječi zaprt radi sodomije in druge nemoralno-sti. Tako poročajo luteranski viri", drugi ne. Škofic je radi tega zbolel in vsled žalosti umrl še isti dan 26. jupija 1561, pokopan pa je bil dan pozneje. Njegova mati Marjeta je 1. 1565. še živela ^in bivala v Škofji Loki v lastni hiši, stoječi pod nunskim samostanom. Po njeni smrti se je izročila v namene sinove ustanove.
Za to ustanovo se je zanimal tudi njegov vnuk Krištof Škofic. Ta je bil tajnik in pozneje predstojnik škofove pisarne v Gornjem gradu, že 1. 1561. očitni notar apostolskega sedeža, župnik v Planini na Štajerskem (1571 do 1598) in tudi naddiakon, jako delaven, spreten in pošten mož« ljubezniv in priljub-ljen duhovnik. Bil je tudi Ločan ter je imel nekaj desetine pri Sv. Duhu v Stari Loki v vžitek. L. 1579. jc šel v Rim glede neke škofove zadeve in od tam piše škofu, da naj on pobere njegovo žitno desetino pri Sv. Duhu zanj, kar mu škof tudi spolni. Škofov oskrbnik v Ljubljani, GabricI Kupfcrschin", pa da
6 Jahrbuch des Protest. 1891, str. 175, — Voditelj V., str. 421.
» Pozneje v I, i^—95. jc bil oskrbnik la-ikega go»»o»tv«,
Dnevne novice
k Najlepša prireditev v letošnjem poletju bo brozdvomno II, prosvetni dan ta Gorenjsko 15. avgusta na Jesenicah. Program je tako pester, da bo nudil vse panoge, potom katerih širi tako agilno društvo prosveto in izobrazbo med jeseniškim delavstvom. Prosvetna razstava, ki bo 14. avgusta čez dan v Delavskem domu, bo sijajna priča, kaj so že dosegle naše organizacije tekom svojega obstoja. Ker so te vrste razstave zelo redke, pa hkrati zelo poučne, zato naj jo obišče vsakdo, kdor pride v nedeljo na Jesenice. 14. avgusta zvečer bo akademija na prostem. Nemci prirejajo v zadnjih letih igre na prostem. Zopet je jeseniško društvo prvo, ki je storilo tudi tukaj korak naprej in preneslo gledališko dvorano pod zvezdnato nebo. Slavnostni sprevod bo pač dika-krona dneva. Saj bodo zastopane vse pristne gorenjske narodne noše. Triglavsko orlovsko okrožje bo postavilo v sprevod veličastno četo Orlov in Orlic. Nekaj nepozabnega so akordi, s katerimi otvarja fanfara sprevod. Ko je ta fanfara pred štirimi leti prvič nastopila, so se zaiskrile solze ga-notja v očeh gledavcev. Prijatelji prosvetnega dela, ti naša mladina, delavec in kmet, vsi na praznik 15. avgusta na Jesenice! Izkaznice za polovično vožnjo se bodo dobile na slavnostnem prostoru. Vsakdo kupi vozni listek do Jesenic, prosi za moker dnevni postajni žig, ohrani naj vozovnico, da se z isto pelje nazaj.
k Ustavitev železničarskih rent. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je s 1. majem ustavil izplačevanje rent železničarjem za ponesrečenca, ki so se pripetila pred 1. julijem 1922. To izplačevanje se je dosedaj vršilo na račun prometnega ministrstva, ki je dolžno prevzeti izplačevanje teh rent, a dosedaj kljub ponovnim zahtevam tega ni prevzelo niti ni dalo Osrednjemu uradu potrebnih vsot na ra;polago. Osrednji urad je ponovno prosil ministrstvo, da prevzame izplačevanje teh rent ali vsaj da Osrednjemu uradu na razpolago potrebni predujem, da najbednejši železniški ponesrečenci in družine smrtno ponesrečenih ne ostanejo brez sredstev. Nujno potrebno je, da ministrstvo čimprej reši to prošnjo, da rentniki, kojih velika večina je navezana izključno na ta dohodek, ne zaidejo v največjo bedo.
k Odlikovanja gasilcev. Poslanec Sušnik nam poroča iz Belgrada sledeče: S kraljevim ukazom so odlikovani z zlato, odnosno s srebrno svetinjo za civilne zasluge iz krškega okraja sledeči gasilci: iz Radeč: Ivan Kopriv-nik z zlato svetinjo, s srebrno svetinjo pa gg.: Josip Kajtna, Štefan Koren, Ivan Jazbec; iz Mokronoga: Edvard Peterlin, Štefan Kumar, Franc Kajbič; iz Št. Ruperta: Alojzij Apej, Franc Stare, Franc Odlazek; iz Škocijana: Franc Resnik; iz Krškega: Ivan Jerman, Ivan Dime, Martin Pečnik, Martin Kastelic; iz Le-
Versko zborovanje mož in fantov
iz župnije Šmartno in sosednjih župnij
V ŠMARTNEM PRI LITIJI 14 avg. 1927.
Spored:
Ob pol 8. uri sv. maša z govorom »Kristus Kralje.
Takoj po sv. maši dva govora pred cerkvijo:
a)	Katoliški mož v družini (govori g. Franc Kremžar);
b)	Presv. Evharistija in moški (govori g. dr. Viktor Korošec).
Sklep: Pesem »Povsod Boga«.
Možje in fantje, to je Vaš dani
skovoa: Franc Butkovič, Alojzij Arh, Franc Lavrinšek, Franc Vovk, Alojzij Grolec.
k Uršna sela. Dr. Kulovec nam poroča k včerajšnji »Slovenčevi« notici o dovozu vode za Uršna sela sledeče: Uršna sela in okoliške vasi nimajo v tej suši niti kapljice vode doma. DovaJati so jo morali iz več kilometrov oddaljenega Rožnega dola. Jasno je, da jo to združeno z veliko zamudo časa in z velikimi težavami. Železniška uprava je napravila prebivalstvu zelo veliko uslugo, da je dala takoj cisterne za dovoz vode. Ta stvar pa nima s politiko in vollvnim bojem prav nobene zveze. Vode so vsi potrebni, pa naj pripadajo tej ali oni stranki. Vsi morajo biti samo hvaležni železniški upravi, da je bila tako uvidevna in uslužna, da jo splošni ljudski potrebi tako hitro in vsestransko ugodila.
k Brezalkoholna produkcija na jesenski razstavi. Vsi, ki žele razstaviti brezalkoholne izdelke na jesenski razstavi v Ljubljani, ki se bo vršila od 17. do 26. septembra, naj se čimprej prijavijo »Brezalkoholni produkciji« v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
•k Junaški bariton dr. med. Friderik Groyer priredi na Bledu v četrtek 18. avgusta v dvorani »Kazine« koncert. Izvajal bo operne arije Leoncavalla, Cajkovskega, Offen-bacha, Wagnerja, Verdija, Gounoda in Bizeta.
■k Mesto zdravnika je razpisano pri krajevni bratovski skladnici v Mežici pri Preva-ljah. Več pove Uradni list.
k Čebelarskim podružnicam in članom čebelarskega društva sporočamo, da je ministrstvo za promet dovolilo za udeležence občnega zbora Čebelarskega društva za Slovenijo, ki bo 15. avgusta v Ljubljani, polovično vožnjo pod običajnimi pogoji. Čebelarji, udeležite se občnega zbora v obilnem številu!
*	Županstvo občine Trebnje razpisuje natečaj za izdelavo idejnih škic za novo uradno poslopje v Trebnjem. Razpis je objavljen v Uradnem listu.	6220
*	Ženski internat na Sušaku. Na Sušaku vzdržujejo čč. sestre sv. Križa že celo vrsto let mali internat za žensko mladino, ki obiskuje tamkajšnje srednješolske zavode (gimnazijo, ženski licej, trgovsko akademijo in meščansko dekliško šolo). Internat je nameščen v lepi vili v bližini šol na zdravem in zračnem prostoru. Odgojo mladine, kakor tudi gospodarstvo, vodijo lastnoročno čč. sestre. Zavcd ima elektriko in vodovod. Redna oskrba s hrano in pranjem mesečno 700 Din. V zavodu se morejo deklice učiti tudi glasovirja, kar se po pogodbi posebej plača. — Zavod čč. ss. sv. Križa, Sušak.
lir Strokovno združenje strojevodij kra/-Ijevine SHS priredi poučno potovanje v Češkoslovaško republiko, da si ogledajo člani tega združenja mesti Prago in Plzen, železniški ustroj in Škodove tovarne. Ves čas bodo tam gosti »Federace Strojudcu Čoškoslov. rep.« Na povratku si ogledajo tudi Dunaj in tamkajšnje važnejše tehnične naprave. Odpotujejo dne 15. t. m. iz Maribora.
•k S telefonskimi pozivnicami se lahko prijavljajo tudi pogovori za naslednje dni. Ministrstvo je odredilo, da se smejo s telefonskimi pozivnicami prijavljati tudi pogovori za naslednje dni, ki se pa smejo vršiti samo ob uradnih urah klicane telefonske centrale.
kr Pozor! V nedeljo 14. avgusta vsi k Sv. Duhu, občina Kriškavas, ki je oddaljena od Višnje gore eno in pol ure, kjer je krasen razgled po celi Dolenjski, na veliko gasilsko veselico, katera se vrši o priliki vaje gasilnega društva v Kriški vasi. Ne zamudite prilike, da se pozabavate v prosti naravi, na hribčku, na svežem zraku, kjer bo svirala godba na pihala. Ob tej priliki se bo točila dobra kapljica in tudi za dobra jedila bo preskrbljeno.
Dobre železniške zveze dopoldne in popoldne do Višnje gore, zvečer ob 8 pa povratek. 6215 •k Pri tolščl, protinu in sladkosefnosti Izboljša naravna »Franz-Josek-grenčica delovanje želodca in črevesa ter vztrajno pospešuje prebavo. Zdravniki za prebavo Izjavljajo, da so s »Franz-Josefc-vodo dosegli sijajne uspehe. Dobiva se v lekarnah, drogerijah ln špecerijskih trgovinah.	8823 k Turško srečke kupuje ali zamenja za ratno šteto nom. Din 1000 Efektna banka v Ljubljani, Kongresni trg 9. Telefon 2422.
k Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica..
KUŠAKOVIČA KAL0D0NT najboljša pasta za zobe
CfuMfana
O Akcija za »Troznostni dom« v Ljubljani. Stanovanjsko krizo občutijo tudi naše trez-nostne organizacije in abstinentski krožki, ki nimajo primernih poslovnih prostorov, sob za sestanke in lokalov, kjer bi se članstvo lahko stalno shajalo in gojilo domačnost in družabnost. Znano je tudi dejstvo, da tudi mladina z dobro vzgojo polagoma zabrede v pivsko družbo, ako nima primernega zavetišča iu razvedrila v prostem času. Iz potrebe se je porodila misel s sodelovanjem v poštev prihajajočih organizacij zgraditi v Ljubljani primeren »Treznostni dom«, v katerem bi imele treznostne organizacije svoje prostore, kjer bi se nastanila brezalkoholna gostilna, proti-alkoholni muzej, prostori za tečaje in eventu-elna prenočišča za člane in članice ter po možnosti stanovanja za osebe, ki se popolnoma posvete delu za treznost. Ideja se 6amo-obsebi umevno ne bo mogla takoj realizirati, toda vztrajno dolgoletno požrtvovalno delo lahko tudi to misel uresniči.
O Umrl je 11. avgusta g. Anton Leitgeb, revident državnih železnic v pokoju. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin!
O Umrla je po daljšem bolehanju gdčna Jožefa Golob. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne iz Škofje ulice 8.
O Strokovno društvo javnih nameščencev in vpokojencev kraljevine SHS v Ljubljani ima nocoj ob 20 redno odborovo sejo v kleti I. del. konz. društva na Kongresnem trgu 2. K polnoštevilnt udeležbi vabi predsednik.
O Strokovno društvo mestnih uslužbencev in delavcev »Edinost« v Ljubljani bosta priredila 14. avgusta skupni izlet na Sv. Katarino. Odhod s turistovskim vlakom ob 5.23 do Medvod. Popoldne povratek v Presko, kjer se udeležimo delavske proslave. Vsi oni člani in prijatelji, ki ne morejo z nami na goro, naj pridejo s popoldanskim vlakom v Presko, kjer se snidemo. — Odbor.
O Povratek iz Amerike. V četrtek 10. avgusta sta se vrnila iz Amerike Anton Kristan in dr. Černe, lastnik gospodarske pisarne. Obiskala sta, kakor čujemo, večje slovenske naselbine.
O Tekmovalno streljanje priredi Strelski klub Griček v Ljubljani na svojem strelišču pri Tičku na Gričku za Gradom. Pričetek streljanja bo v soboto 13. avgusta ob 4 popoldne ter se nadaljuje v nedeljo, zaključi pa v ponedeljek 15. avgusta popoldne. Najboljšim strelcem bodo razdeljena krasna darila. Poleg streljanja bo preskrbljeno za zabavo in dobro jed ter pijačo. Prijatelji tega športa, ne zamu-I dite prilike! Torej v nedeljo in ponedeljek k Tičku na Gričku.	6238
O Učne osebe za meščanske šole. Ker v šolskem letu 1927—28 še ne bo mogoče namestiti dovolj izprašanih učnih oseb na meščanskih šolali v ljubljanski oblasti, je dovolilo ministrstvo prosvete z odlokom ON 45.567 z dne 20. julija 1927, da se prideli na te za-
Katoliški dan v Preski
ia
proslava 25 letnice prosvetne in delavske organi« Melje
dne 14. in 15. avgusta 1927.
Spored:
V	soboto, 18. avgusta: Zaž(gonje kresov ia četrturno pritrkavanje po celi dekaniji.
V	nedeljo, 14. avg.: Ob 8. uri 86 minut slovesen sprejem gostov na postaji Medvode. Odtod sprevod v Presko po sledečem redu: 1. Konjenica, 2. zastave in prapori, 8. poslanci in zastopniki občin, 4. kroji, 5. moški, 6. godba, 7. nar. noše, 8. ženske, 9. ostali.
Ob pol 10. uri slovesna služb« božja na prostem s cerkvenim govorom (F. S. Finžgar).
Po sv. maši slavnostno zborovanje s tremi govori. Govorniki lz Ljubljane. Med posameznimi go-^ri petje in godba. Na zborovanju se razdelijo diplome častnim članom prosvetnega društva v Preski.
Po zborovanju poklonitev ustanovitelju pro-svr''o in del. organizacije v Preeki, kanoniku J. Brencetu na grobu.
Popoldne ob pol 3. uri pete litanlje v farni cerkvi in posvetitev vseh društev Kristusu Kralju.
Nato prosta zabava na vrtu s koncertom Pev-s1" veze, kjer nastopi pod vodstvom g. prof. M. Bajuka 8 pevskih zborov z 200 pevci.
Med ("•'mori igrata delavska godba lz D. M. v Polju in 'omači tamburaši Krekove Mladine. Bogat srečolov, šaljiva pošta itd. Za okrepčilo bo poskrbljeno.	'
vode tudi učne osebe z osnovnih šol. Učitelji in učiteljice, ki žele biti začasno nameščene na meščanskih šolah v ljubljanski oblasti, naj vlože pri prosvetnem oddelku velikega župana v Ljubljani tozadevne prošnje vsaj do 20. avgusta z navedbo, katere predmete bi poučevale. — Vršilec dolžnosti prosvetnega inšpektorja: Dr. Capuder s. r.
O Redek slučaj. Zena mestnega delavca Jurija Koširja, Milka, stanujoča na ljubljanskem Gradu, je tekom desetih mesecev povila tri otroke, vse moškega spola. Prvi se ji je rodil 24. oktobra 1926, v četrtek 10. avgusta je pa dobila dvojčka. Vsi trije fantki so zdravi in močno razviti. Je to pač izreden družinski blagoslov.
O Gremij trgovcev za ljubljansko okolico
se je obrnil s posebno prošnjo na ravnateljstvo državnih železnic, da pri mešanem vlaku, ki odhaja iz Ljubljane po 18 proti Dolenjski, priklopi še tri osebne vozove, ker je sedanji mešani vlak tako natlačen, da morajo potniki, delavci stati na hodnikih in stopnicah^ NadOr jamo se, da bo ravnateljstvo državnih železnic uvidelo nujno potrebo priklop.itve treh vagonov, zlasti se bo pa to potrebovalo v času pričetka šol, ker se s tem vlakom vračajo učenci, stanujoči na dolenjski progi, domov in ki morajo obiskovati šole v Ljubljani.
O Nezgoda avtomobila na Ižanski cesti. Včeraj popoldne je peljal šofer trgovca z žganjem Blatnika v Lukovid pri Domžalah, St. Ujaš, večjo množino žganja iz Lukovice na Ig. Na Ižanski cesti, sredi poti med Ljubljano in Igom, že izven policijskega pomerija, pa je Iljaš po nezgodi zavozil v globok jarek. Avto se je prevrnil v jarek ter pokopal pod seboj šoferja. Bližnji ljudje so Iljašu hitro pritekli na pomoč ter ga vsega pobitega izvlekli iz jarka. Poklican je bil ljubljanski rešilni avto, ki je Iljaša prepeljal v bolnico, kjer so poškodovanca obvezali in odpustili domov v Zeleno jamo. Težko poškodovan in za vožnjo nesposoben avtomobil pa so ljudje zavlekli v neko šupo.
O Tragičen prizor pri Sv. Petra. Včeraj dopoldne so pasantje Šentpeterske ceste bili priča žalostnemu prizoru. Neki 24 letni mla-denki, hčerki premožnega kmeta na Gorenj-
to žito omlatiti in v škofjeloško žitnico spraviti kot lastnino. Škofic, povrnivši se domu, zahteva desetino nazaj, ker je zanj, kot župnika planinskega, odkupljena in ustanovljena. Okrog 1. 1586. prosi škofa in nadvojvodo za dovoljenje, ker se je odločil, prodano posestvo kaplanije sv. Jurija v Pilštanju zase in za svoje naslednike odškodovati pri štajerskem deželstvu z zamenjavo za žitno desetino pri Sv. Duhu v Stariloki na Kranjskem, da bi smel dotirati od svojih prednikov, starišev in prastarišev v Škofji Loki ustanovljeni ho-spital, ki še nima dohodkov. Kaj se je zgodilo potem po mnogih preiskavah glede tega, ne vemo, znano je le to, da mu je škof dne 30. aprila 15937 dal dovoljenje, da z omenjeno desetino stori, kar hoče po svoji želji in zahtevi, ker mu že 30 let zvesto služi in dela za blagor škofije. Nagradil ga je še posebej. — Umrl je 1. 1600.
V prvi polovici 17. stoletja nimamo o tej napravi posebnih podatkov. L. 1646." je dne 4. julija starološki župnik Andrej Hafner prodal svojo lastno žitno in mladininsko desetino od štirih kmetij špitalskima nadzornikoma: Žigi Fiirnpfeil & Pfeilhaimb in Janezu Križaj (Chrisey) v Loki za 250 renskih in dva zlata. L. 1654. sta omenjena dva nova hiral-nična mojstra ali oskrbnika: Janez Pušar in Martin Scharf. Dne 20. nov. je njima dal v fevd Jan. Weikhard pl. Lamberg, baron £r-
' Ifin. Orožen VI., str. 65, — (215—219), 232—37, in 377.
• Mitteiltf. d. h. V. f. Krain 1852, »tr. 52.
nalski itd. polovico desetine od petih kmetij, katero desetino je 1. 1633. že dal v fevd Boštjan pl. Bamberg Matiji Weimerl iz škofjeloškega okraja.
Usodepolno, kakor za mesto, tako tudi za špital, je bilo 1. 1698. Dne 19. avg. namreč je v kopalnici pod mestno cerkvijo sv, Jakoba, kjer je dandanes tovarna, prej za sukno, zdaj za klobuke, po neprevidnosti nastal požar, ki je uničil 50 hiš na spodnjem trgu, vpe-pelil pa tudi špital in mestno obzidje. Tako nam pove spominska slika na steni špitalske cerkve z napisom: »Denkmal der groOen Fe-uerbrunst, vvelehe den 19. August 1698. in der Badstube gleich unter St. Jacobi Kirche un-versehens entstanden ist, das der untrige in 50 Hausern bestehende Theil und das Biirger-spital sammt den Ringmauern vSllig in Asche gelegt vvorden. Zu Ehren des H. Florian hat die dankbare obere Stadt dieses Denkmal erichtet; denn ohne Hilfe des H. Florian w£re die ganze Stadt verbrannt. — Von der ersten Tafel iiberzeichnet von F. Kofi im Jahre 1840.«
Ta žalostni dogodek nam jasno kaže, da so morale biti hiše v tem delu mesta še silno slabe, lesene, ali vsaj s škodljami pokrite, da je požar vse ugonobil, da je poznejša leta postal spodnji del mesta »novi trg«, katero ime nosi še dandanes, četudi večkrat popačeno: »nou« ali »lontrg«.
Umevno je, ker sn Lnčani imeli zdaj dovolj opravka in skrbi, da urede svoje domove, da na špital nobeden ni imel pozornosti. Ce-
lih 22 let je ostala razvalina in mestni reveži v svoji starosti bili dvakrat reveži. L. 1717. je starološki župnik Andrej Hudačat volil 3000 renskih gold.0 za mašno ustanovo in poleg tega še daroval 1000 renskih za špital, tedaj se je ganilo tudi mestno svetovalstvo, da se na novo pozida špital. Z župnikovim dovoljenjem so vso omenjeno glavnico porabili za zgradbo nove hiralnice, ki prejme nase obvezo, vsakoletne ustanovljene sv. maše plačevati in oskrbovati iz lastnih dohodkov.
Prodala se je Škofičeva hiša za 263.30 gld., za kar so se kupila tri Čadeževa pogorišča z dvema gozdnima deležima, kjer se je zgradilo potem sedanje špitalsko poslopje. Mestni sodnik Lovrenc Feichtinger (1719—31) je volil dve njivi v Virčku (Hirschhackern) za mašno ustanovo. Od te glavnice se je tudi večji del porabil za špital. Mesto je dalo obligacijo, glasečo se na 881.56 gld., ki se je pozneje izplačala špitalu kot dar. — Starološki župnik Andrej Hafner, kakor rečeno zgoraj, je prodal špitalu svojo desetino na Lautar-skem vrhu (Walterskogel), ki se je pozneje 1. 1769. prodala za 426 gld. n. v. Tudi ta vsota se je porabila za pokritje izdatkov nove zgradbe. Bilo je še več ustanov, katerih ne bomo posebej tu omenjali, a so sc tudi deloma porabile za pokritje izdatkov novega špitalskega poslopja. To delo je po izjavi tedanjega špitalskega oskrbnika stalo skupno
0 Škof. arhiv; komis, zapisnik raznih špital. ustanov.
8696.83 gld. dež. veljave10 in je požrlo 12. del vsega premoženja in glavnic. Bil je to meščan Jakob Marcina, znan že 1. 1711.
V napominanem računu so zapopadeni tudi izdatki za temeljito popravo in prenovitev poleg špitala stoječe in po požaru poškodovane cerkve M. B. sedem žal., katera je stala že 1. 1543., kakor kaže slika Škofje Loke iz te dobe, ki jo ima tudi Valvazor (knj. XI., str. 35); špital sam pa je bil zgrajen leta 1720. Tako priča napis nad vhodom, kjer je naslikana na presno tudi podoba sv. Elizabete: »17 — Gemeiner Stadtisch Biirger Špital — 20«.
Takrat je bil hiralnični nadzornik Jožef Marenik, 1. 1728. pa Miha Čezfc.
Mnogo premoženja se je tudi pogubilo deloma pri privatnikih, deloma pa tudi pri oskrbnikih hiralnice, kateri so pomrli, preden so poravnali svoje dolgove pri špitalu. Tako n. pr. so Nikolaju Wogathay ob smrtni uri odvzeli že vrezano suknjo pri krojaču, pa za-rubili tudi njegovo hiSo. Bil je špitalski mojster okrog 1. 1736. Ravno tako je dolžan ostal hiralnici zgoraj omenjeni J. Marcina, pozneje pa tudi Anton Gaber, špitalski nadzornik 1. 1767. Andreju Luznar, ki je živel še 1. 1743., je pa hiralnica, za katero je kot oskrbnik zalagal, ostala ob smrti na dolgu 642 gld. 2 kr., katero vsoto so pozneje izplačali njegovim dedičem.
" Računi v mestni hiši Škofjeloški. (D*U* sledi.)
skem, se je pred cerkvijo nenadoma omračil um. Mladenka je že poprej kazala vse znake živčne obolelosti, nakar bo jo včeraj zjutraj prepeljali z vlakom v Ljubljano, kjer pa se je je lotila na cesti popolna blaznost. Dekle je pričelo na cesti grozno kričati, nakar so jo z veliko težavo in s pomočjo bolniškega osebja spravili v deželno bolnico na opazovalni oddelek.
O Kolesarska nadloga. Neznan kolesar je podrl na križišču Karlovske ceste in ceste Za Gradom 67 letno Ivqno Modičevo, doma iz Loškega potoka. Žena se je pri padcu znatno poškodovala, vendar pa se brezobzirni kolesar zanjo ni zmenil in je naglo oddrvel naprej.
O Karambol s kolesi. Tik pred magistratom sta v četrtek trčila s kolesi ljubljanski advokat dr. K. in neki delavec. Delavec ni bil poškodovan, advokat si je pa nekoliko polomil kolo in poškodoval na roki in nogi. Kdo je karambol zakrivil, še ni ugotovljeno.
O Tatvina. Hlapcu Jerneju Hribarju, uslužbenem pri tvrdki Hartman, je nekdo ukradel 370 Din denarja. Hribar je peljal pivo v Tomačevo ter je nazaj grede sprejel na voz dva mladeniča, ki sta mu pa vzela iz žepa, ne da bi bil on kaj opazil, listnico z denarjem vred. Mladeniča sta bila stara 17 do 20 let.
O Kdo jo izgubil? Neznana oseba je izgubila veliko ključavnico (tako zvano žabico) z dolgo verigo. Kdor je oboje zgubil, naj se zglasi na ljubljanski rešilni postaji, kjer bo oboje dobil nazaj.
0 Špecijnlna trgovina dunajskih bluz, otroških obleke. Kristofič-Bučar, Stari trg.
Marv&or
□	Vclehraclski romarji. Snoci ob 10 so prispeli v Maribor velehradski romarji. Romarjev, katere vodila vseučiliška profesorja dr. Orivec in dr. Snoj, je 313. Iz ljubljanske oblasti jih je 155, Iz mariborske 103, iz Hrvatske 55. Z njimi potujeta oba škofa, ljubljanski dr. Anton Bona ven tura Jeglič in mariborski dr. Andrej Karlin. Železnica gre potnikom zelo na roko.' V najlepšem redu in dobrem razpoloženju so se ob pol 11 odpeljali proti Dunaju, kamor so prispeli davi ob 5. Pestrost romarske družbe poživljajo narodne noše. Razpoloženje je kar najboljše. Pevci se pridno udejstvujejo.
□	Zadnji termin za vložitev kandidatnih list. Do 16. avgusta morajo biti vložene kandidatne liste za bodoče volitve. Dosedaj so jih vložile sledeče stranke; SLS, Nemci, SDS, radikali, socialisti, pridejo pa še združeni ber-notovci in komunisti, Zagorskijeva gospodarska stranka in še nekaj samostojnih prekmurskih list;:
-asi □ Imenovanja pri okrožnem sodišču v Mariboru, i Za pisarniškega ravnatelja pri okr. sodišču v Mariboru je imenovan g. Rado Pod-lesnik, dosedaj višji pisarniški predstojnik istotam. Za višjega pisarniškega predstojnika je imenovan g. Martin Gašper, dosedaj pisarniški asistent istotam. Jetniški kontrolor tukajšnje jetnišnice g. Alojzij Cuček je imenovan za jetniškega upravitelja pri deželnem sodišču v Ljubljani. Kancelist g. Ivan Drame je imenovan za pisarniškega oficiala. V 2. skupino 3. kategorije so pomaknjeni kanclisti: Martin Trojnca in Viktor Bonča v Mariboru ter Rudolf Bržol v Slovenski Bistrici.
□	Studenci pri Mariboru. Dramatični odsek tukajšnjega Kat. slov. izobr. društva ponovi v nedeljo 14. avgusta ob 7 zvečer v dvorani gostilne Gačnik svojo prvo gledališko predstavo »Užitkarji« in dodatno burko »Tihotapci«. Ta prireditev bo nudila obiskovalcem mnogo poučne vsebine pa tudi primernega razvedrila.
□	Duhovniški mesečni sestanek. V sredo 17. avgusta se bo vršil redni mesečni sestanek III. redne duhovniške skupščine ob pol 5 popoldne v frančiškanskem samostanu v Mariboru. Pridite!
□	Kanalizacija mariborske splošne bolnice se je že pripravljala pod rajno Avstrijo. Bili so napravljeni že načrti in izgotovljeni proračuni. Po prevratu se je vedno govorilo o nujni potrebi kanalizacije, a pod državno upravo bolnic ni bilo nikdar dovolj kreditov na razpolago. Sedaj se je začel zanimati za to nujno zadevo z vso vnemo oblastni odbor. Po svoječasue tozadevne načrte je prosil odbor v Graoec in tamkaj so mu jih tudi radevolje odstopili. Naprava kanalov bo stala 700.000 Din in še le tedaj, ko bo to delo dovršeno, bomo lahko rekli, da se je pričelo z moderniziranjem mariborske splošne bolnice.
□	Dva smrtna slučaja. V Gajevi ulici je umrla v četrtek predpoldne 87 letna zasebnica Genovefa Velker. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. — V starosti 72 let je umrl znani ko-čijaž Andrej Sprah in bo pokopan na Pobrež-ju danes ob 6 popoldne.
□	Alarm radi žveplanja sobe. V Slovenski ulici je v podstrešni sobici v četrtek neka služkinja zažgala v posodi malo žvepla, da prežene iz sobe razno golazen. Ker se je pričel valiti skozi okno žvepleni dim, so pasanti mislili, da gre za požar iu alarmirali gasilce, ki so takoj prihiteli z brizgalnami ter vdrli z maskami na obrazu v stanovanje. Bilo je obilo smeha, ko so našli mesto požara malo posodico gorečega žvepla.
□	Stavka mizarskih pomočnikov še vedno traja, ker dosedanja pogajanja še niso imela nobenega uspeha. Stavkajoči zahtevajo zvišanje plače od ure za kvalificirane delavce od 6.50 do 9.50 Din, za nekvalificirane Da 5.50.
Ker mojstri niso na to povišanje pristali, traja stavka dalje. V nedeljo se pogajanja nadaljujejo in upati je, da bodo v torek stavkujoči zopet pričeli z delom.
□	Mestni vodovod v prejšnjem stanju — vode dovolj! Radi počenja glavne vodovodne cevi je bila uporaba vede znižana na najnujnejše. Cev in rezervoar sta popolnoma popravljena, rezervoar je poln vode, uporaba vode je zopet normalna in jo črpa že tudi avto-škropilnlk iz hidrantov.
□	Povratek deške lorijalne kolonije Po-mlatlka društva Rdečega križa. V sredo zvečer se je vrnila po štiritedenski odsotnosti deška počitniška kolonija mariborskega Po-mladka Rdečega križa iz Kaštel Lukšiča pri Splitu. Vlak so pričakovali številni sorodniki in znanci vrnivših se dečkov. Četudi so bili malčki po dolgi vožnji precej utrujeni, vendar ni hotelo biti pozdravljanja, pripovedovanja, vzklikov, vprašanj ne konca ne kraja, šele dolgo časa po pristanku vlaka so se porazgubile poedine gruče. Kolonijo je vodil izredno spretno in testno g. učitelj Ravter, prav težavno gospodinjstvo lastne režije pa je upravljala n egova gospa soproga, ki je otrokom bila v vsakem oziru kakor mati in ki se je bodo dečki gotovo radi in iskreno hvaležno spominjali. O koloniji, ki je izborno. uspela, bomo še poročali.
Celje
& Župan g. dr .Alojzij Goričan potrjen.
Okrajno glavarstvo nam je včeraj javilo: Njegovo Veličanstvo kralj je blagovolilo z ukazom z dne 7. avgusta t. 1. potrditi izvolitev dr. Alojzija Goričana za župana mestne občine celjske. Zaprisega novega župana se bo izvršila čim dospe zadevni akt s kraljevim ukazom v Celje.
st Dražba sadnega pridelka. Letošnja sadna žetev ob trojanski državni cesti v območju gradbenega odseka v Celju se bo oddala potom ustmene licitacije, ki se bo vršila na progi Celje — Konjice dne 17. avgusta t. 1. z začetkom ob 8. uri zjutraj pri km 77.420 (razpotje okrajne ceste v Ljubcčno) in na progi Celje — Vransko dne 18. avgusta t. 1. z začetkom ob 8. uri zjutraj pri mostu preko Ložnice pri km 73 državne ceste. Dražba se bo vršila ustmeno za vsaki kilometer posebej v smeri od Celja proti Konjicam oziroma od Celja proti Vranskemu. Sadje se bo oddalo na drevesih najvišjemu ponudniku, ki mora plačati takoj ponudeno vsoto in takso po tarifni postavki 81, točka 3 a) (t. j. 1 odstotek od ponudene vsote) taksnega zakona ter se mora s podpisom dražbenih pogojev zavezati, da so ti pogoji za njega obvezni. — Mestni magistrat celjski.
■©■ Izlet na Ljubelj. Motoklub v Celju priredi v nedeljo, dne 14. avgusta, klubski izlet k avtomobilski in motociklistični dirki na Ljubelj. Člani, ki so svoje prijave vposlali, in ostali motociklisti iz društvenega področja se opozarjajo, da je zbor motociklistov na Vranskem točno ob pol peti uri zjutraj. Odhod iz Vranskega točno ob 5. uri, da pridemo pravočasno na cilj predno se cesta zapre. Člani iz Celja, zbor ob četrti uri zjutraj pred mestnim kinom. — Odbor.
Solnca in zraka se hoče mladini, v letih rasti in razvoja uklenjeni v brezdušnost zaprašenih in strupa nasičenih tovarn in vsega onega, kar ubija polet in duši mladost. Zato poleti jutri Krekova mladina na goro Oljko, to tradicionalno božjo pot mladih, po popolnosti stremečih in lastno osebnost z jekleno voljo gradečih src. Mi vsi gremo z njimi, da postanemo mladi ob mladostnem smehu mladine. Šli bomo v duhu in ljubezni, ki nas dolžnost ta dan kliče drugam, in šli bomo resnično, ki nam je dana prilika, da pojemo z mladimi pesem krščanske pravičnosti svetu, vzorom odtujenemu, z radostjo sprtemu.
££3.Š1fe®
Tenorist Ciril Bralni, član narodnega gledališča v Mariboru, koncertira v nedeljo 14. t. m. ob 20 v »Zdraviliškem doniu« v Laškem. Na sporedu so razne operne arije in šlagerji iz najpopularnejših, najmodernejših operet
Umrla je gospa Alojzija Rejter, veleposest-nica v Globokem št. 8 in mati posestnika Rimskih toplic g. Karla Ulilicha. Ker je bila evangeljske vere, so jo peljali v Celje, kjer je bil na dan 10. avgusta pogreb.
Kandidatne liste. Okrožno sodišče v Mariboru je poslalo včeraj na županstva potrjeno sledeče kandidatne lisle: Dr. Korošec, Stjepan Radič, dr. Pivko in dr. Lothar Miihleisen. Smešno je za g. Radiča, ko ima na občini Marija Gradcc predstavnika iz vasi, kjer te osebe sploh ni. Pravijo, da Marijagraški tajnik Podreberšak svojo občino precej dobro pozna, pa tega predstavnika no pozna. Je pa v tej vasi, kjer so vzeli predstavnika, neki mladenič z imenom predstavnika, pa je bil rojen šele 13. 2. 1917. Ta pa še menda ne bo imel vo-livne pravice.
Temeljni kamen :a napredni blok so polagali bivši samostojneži in samostojni demokrati pred par dnevi v Laškem. Skušajo tn prebirajo ua vse strune, kaj bi bolj zaleglo ln bolj vleklo med volivci. Toda volivci vedo: Star klobuk je star, pa če ga vsak dan trikrat obrneš!
Shod SLS bo imel v JurkloŠtru na' Velike ' maše dan po sv. maši bivši minister iu narodni I poslanec g. dr. Andrej Gosar.
Brežice ob Savi
Sejem. Preteklo sredo se je vršil letni sejem sv. Lovreneija. Prodajalcev je bilo precej, kupcev malo, kupčija slaba. V trgovini se čezdaljo bolj čutijo posledice slabih letin in ii tega izhajajoče pomanjkanje denarja med kmeti.
Pomomben jubilej. Tukajšnja požarna hramba bo v nedeljo 14. t. m. slovesno praznovala 45.
letnico svojega Človekoljubnega in požrtvovalnega delovanja. Ob tej priliki bo blagoslovljena nova motorna brizgalna. S to brizgalno bo omogočeno uspešno gašenje v mestu tudi v slučaju, če mestni vodovod odpove, kar se v zadnjem času tako često dogaja.
Pleskanje mosta. Plesk mosta čez Savo in Krko je deloma odstopil. Prepleskanje mosta je sedaj občina oddala tvrdki Sikošek, k! bo popravila v ugodnem vremenu izvršila predvidoma v Šestih lednih.
, Trto ovite
& Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov Trbovlje vabi na veliko vrtno veselico, katera se vrši v nedeljo 14. t. m. pri g. Ocepku za Savo. Nikogar naj ne manjka, ker donar, katerega pridobimo, je lo podpora voj. vdov in otrok v vojni padlih očetov. Kdor hoče pomagati voj. žrtvam, naj gre za Savo čez most, pa pride ravno k g. Ocepku, kjer se lalko pokrepča z dobrlll jedili in pristno kapljico. Na svidenje!
Invalidska loterija. S 1. septembrom si lahko posestnik velike hiše, če kupiš našo srečko, ki stane samo 10 Din. Drugi krasni dobitki bodo razstavljeni od 20. avgusta do 1. septembra v »Delavskem domu«. — Društvo »Invalidski dom« Trbovlje.
Prememba poso«tva. G. Fric, železniški uslužbenec in gos*ilničar, je kupil od g. Janžeka ln g. Bricla v UrhoČevi loki stavbne parcele, da si na tem prostoru sezida stanovanjsko hišo. Tu je bila prvotno določena zidava- meščanske šole, a občiua idealni prostor, ki je eden najlepših, ni hotela kupiti. — Občina je prodala kos zemljišča na opekarni g. Podreniku, odklonila pa prošnjo g. Kukmana. — Gospa Fortejeva je prodala svoje zemljišče v Kleku g. Ilaucku. — u. inž. Krasnik je kupil od ge. Pravdičeve stavbni prostor pod Adam-ljetom. Sezida si stanovanjsko hišo.
& Ce bo lo res. »Jutro* nam obljublja, da bo ob priliki poročalo objektivno o zaslugi pridobitve meščanske šole. Za to uslugo mu bomo prav hvaležni, da nam bo nato omogočeno javno priobčiti intrige, ki so se delale proti ustanovitvi meščanske šole, katere pa niso izvirale iz naših vrst. Torej le na dan z zaslugami!
Vpokojonih je bilo na ponedeljkovi seji bratovske skladnice 5 rudarjev in 2 vdovi. Kritja za redni mesečni primanjkljaj bratovska skladnica še nima.
Požar. V četrtek ponoči je upepelil požar hlev g. Pai\i v Petelinovi vasi. Ker je v neposredni bližini še več stanovanjskih hiš in drugih pritiklin k stanovanjem, je bila velika nevarnost, da so ogenj ne razširi, kar so pa preprečile rudniška in trška požarna bramba.
Krasna penzija. Imamo dve siroti, ki prejemata od bratovske skladnice po 1 krono ali vsako tri mesece po 3 krone (75 par) pokojnine! Ali ni napreden Žerjavov pravilnik? Zato ga menda starovpokojenci tako preklinjajo
zjj Konccri na trgu. Rudniška godba je po daljšem presledku zopet enkrat koncertirala na trgu pred cerkvijo. Letos je celo poletje lepo vreme in se na slabo vreme ne morejo izgovarjati, pa je bil^ ta šele tretji koncert. Ker je godba dobro iz-vežbana in jo vodi sedaj g. Hudarin, jo želimo še večkrat slišati, vsaj enkrat na leden.
z^j Razpis službe. Službeno mesto rajnkega Pleskoviča je razpisano. Glej inserat v četrtkovem »Slovencu«.
"Ptuj
© V dobi pasjih dni je dohitela tukajšnje ( pse velika sreča. Poostren pasji zapor, ki je bil že pred dobrim mesecem omiljen, jo sedaj sploh odpravljen. Vendar sa gospodarji psov opozarjajo, da se bo vršilo strogo nadzorstvo, ali imajo vsi psi tudi predpisano znamko.
© Vročina. Obisk kopališča je izredno živahen. Zal, da ni stržen dravske struge obrnjen bolj proti levemu bregu, voda bi bila bolj čista in tudi neprijetnega smradu ne bi bilo. Z regulacijo bo tudi to doseženo.
© Rudne čile. Iz najbližje okolice inženirja Nyvilage, ki vodi raaiskovanja ptujskega obrobnega gričevja, smo zvedeli, da se nahajajo izdatne žile nafte na levem dravskem bregu, v tercijarnem gričevju od Vurberga pa do prelomnice ob ogrski meji. Te dni pričakujejo modernih črpalnic iz Nizozemske in delo se bo pričelo.
Slovenstea farajšna
Poljske miši v Prekmurjb. V južuih delih Prekmurja, zlasti v okraju Dolnja Lendava in v občini Rakičan, okraj Murska Sobota, se zelo širijo nevarni škodljivci, poljske miši. Veliki župan mariborske oblasti se je ponovno obrnil na ministrstvo za kmetijstvo za nujno nakazilo kredita v svrho nabave sredstev za uničevanje škodljivca.
Vr&nihia
Volitev župana. V nedeljo 14. t. m. ob 3. popoldne se vrši v občinski dvorani volitev župana.
Stafetni tek Orla na progi Jesenice—Rakek se vrši v nedeljo 14. t. m. od 4. zjutraj naprej. Skoz I Vrhniko pridejo tekači med 8. in 9. uro dopoldne. | Godbeno društvo Vrhnika jim bo zaigralo v čast | par komadov na križpoti na Vrhniki. Popoldne ob l 8. pa se vrši na vrtu Rokodelskega doma proslava ! šlafetnih tekačev. Vstopnina prosta. Igrala bo godba na pihala in z njo se bo vrstilo petje. Posetite to priredtiev posebne vrste v obilnem številu!
Volikodušcn dar. Naš rojak g. Fran Varšek, arhitekt in mestni stavbenik v Belgradu, je daroval ob priliki svoje poroke z gospico Jelko 1. Krainčevičevo iz Kragujevca za Cankarjev spomenik na Vrhniki vsoto 1000 Din. To je že drugo njegovo večje darilo v ta namen. Odbor izraža tem polom gosp. arhitektu najlepšo zahvalo in mu želi v novem 3lanu obilo sreče.
Litija
Dopisnik »Jutra* je poročal, da se tam na poljanški Reki pri Grmačah nekje dela nova žagu. Celo okrajnemu glavarstvu je ta notica napravila nepotrebne skrbi, ker ni vedelo ničesar o novi žagi. Resnici na ljubo poročamo, da se nova žaga nc dela nikjer, ampak samo popravlja na žagi nerabno kolo in zatvornice; tudi ni veliko reke, ampak majhen potok, in tako »nova Žagar ne bo vir novih dohodkov za ljudstvo, kot je poročal dopisnik. Dopisniku pa priporočamo, naj bo v svojih dopisih stvaren in ne !ako malenkosten, ker take novice v »Jutru« vzbujajo smeh.
Na seji obč. odbora so bili določeni sledeči odseki: finančni, sejmski, cestni, ubožno socialni, živinorejski. V vsakem odseku so po trije odborniki, samo v cestnem jih je sedem. V krajevni šolski odbor za Šmartno so bdi izvoljeni: č. g. M. Rihar, dekan. F. Izgoršok. Al. Strman, L. Host-nik; za Javorje pa: R. Berčon, Fr. Grum, J. Rozina. Glede razširjenja Šole Mi je sklonilo pozvati strokovnjaka, ki bo proučil, bi li bilo mogoče stavbo I dvigniti ali ne in tako šoli pridobiti novih pro-»loi-ov. Pred Itn/ ohUstnetra odborn slede kmetijsko-
nadaljevalue šole za mladeniče od 14 leta naprej in sicer v času od novembra do marca meseca je bil sprejet. Vodstvo bi prevzel g. nadučltelj, predavanja pa strokovnjaki za tozadevne predmete. Pouk bi se vršil dvakrat na teden po tri ure, v katerih bi se predavalo o kmetijstvu, živinoreji, pravu, sadjereji, zadružništvu, mlekarstvu. Stroške 3300 Din bi kril deloma oblastni odbor, okrajna blagajna in občine. Kor le meso po 17 Din, — dražjo kot v Ljubljani, čeprav imajo mesarji še manj stroškov z dobavo živino in prodajo mesa — je sklenil odbor poslati na glavarstvo tozadevne vlogo.
Novo mesto
Proizkušnja sireno za signaliziranje požarov. Mestno županstvo v Novem mestu je sporazumno s požarno brambo razglasilo, da se vrši vsako nedeljo vtočno ob 12. uri opoldne preizkušnja električne sirene za signaliziranje požarov na magistralnem stolpu s kratkim tuljenjem Občinstvo se s tem obvešča, da se radi tega ne bo razburjalo. Prvi preizkus je bil v nedeljo 7, avgusta t I.
Kočevfe
K požaru od 10. avgustu v Stari cerkvi bi še dostavili, da so bili tamkajšnji ognjegasci takoj na licu mesta, kmalu pa so se jim pridružili tudi ognjegasci iz Kočevja in Šalke vasi. Gasilci so se pa morali zadovoljiti s tem, da so omejili požar; skednja, ki je vseboval zalogo krme in žita, voz in stroje, niso utegnili več rešiti. Sosednje staje so že tudi pričelo goreti in samo g. Milanu Kaj-fežu iz Kočevja, ki jo So pravočasno poslal sod vode na lice mesta, se je zahvaliti, da se je na-daljnjn škoda preprečila.
Skupščinske volitve in Kočevarji. Na zaupni-šketn sestanku Kočevske >Bauernpartei«, ki je bil pred kratkim sklican, so soglasno sklenili Kočevarji, da bodo podprli kandidaturo dosedanjega poslanca Karla Š k u 1 j a.
Volivni okraji in volivno komisije. Skupščinske volitve vodijo sledeči gg.: v Starem logu notar dr. Grobelnik iz Ribnice; v Gotenici fin. koncipist Muha iz Novega mesta; v Knežji lipi advokat, kandidat dr. Rom iz Kočevja; v Kočevju nadsodnik Jerman in advokat dr. Rajh iz Kočevja; v Mozlju notar dr. Maurer iz Kočevja; v Koprivniku sodnik Dokler iz Kočevja; v I.ivoldu finančni uradnik Bayer iz Ljubljane; v Mali gori finančni uradnik dr. Matelič iz Ljubljane; v Mravi advokat, kandidat dr. Siegmund iz Kočevja; v Moravici sodnik Kobe iz Novega mesta; v Stari cerkvi sodnik Coš iz Ribnice; v Kočevski reki sodnik Šavelj iz Kočevja; v Cvišlerjih notar, kandidat Mejac iz Velikih Lašč.
Volitve v okrajni cestni odbor. 31. jul. t. 1. je bil izvoljen za predsednika v okrajnem cestnem odboru g. Jakob Povše iz Stare cerkve; za njegovega namestnika g. Franc Zdravič iz Dolge vasi, za blagajnika pa g. Iv. Curk iz Kočevja. Volitve so se tokrat iztekle mirno in v najlepšem dogovoru med zastopniki kočevskih in kolpskih občin.
Letošnja dolgotrajna suša nas je zopet poučilo, kakšnega pomena so neusahljivi studenci in da bi se moglo končno vendar kaj ukrenti, da bodo primerno ograjeni in zavarovani proti vsakršni poškodbi Nihče se ne bi branil v to kaj prispevati!
Kanada v prijetnejši luči. Svoj čas smo posneli po »Golscheer Zeitung« pismo iz Kanade, v katerem pisec popisuje žalostne razmere v Kanadi in svari vsakogar, naj se nikar ne napoti tja. Da bo slika o Kanadi popolnejša, ne bo odveč, če posnamemo iz istega »Golscheer Zoitung* veselejše pismo izpod peresa nekega Kočevarja iz Kanade: »Ljudje pišejo, da jim gre slabo in da nimajo deia. Poznam nekatere fu, ki že nekaj mesecev sem nimajo dela in kljub temu nočejo iti na farmo«; pravijo, da »farmarji« nič ne plačajo. Zares piačajo »farmarji« začetnikom samo od 340 do 400 dolarjev letno. Ce se pri tem računa približno 60—80 dolarjev za obleko in tobak, ostpne delavcu, če štedi, še najmanj 260 dolarjev in U> je vendar dobro za začetek. Rad bi vprašal ljudi, če morejo na Kočevskem vsai približno toliko zaslužiti. Poleg tega je tu dobra hrana. Naravno, treba je delati tudi od zore do mraka pri setvi in žetvi. Sicer ni tako nevarno in tudi no hufse kot na Kočevskem. Na ljudi pa, ki jim je vsako podeželsko delo odveč, ki znajo čez Kanado in njene »farmarje« le zabavljati, na take ljudi ne dajo »farmarji« nič in so veseli, če se jih iznebe. Tu v Kanadi, kakor tudi doma v domovini, se mora delati, če se hoče napredovati. Iz nič ni nič. Ljudje, ki niso navajeni dela, bodo povsod nezadovoljni, kamor bodo prišli. O sebi morem le reči, da mi gre izvrstno. Na farmi bom delal, dokler so ne bo kaj boljšega našlo. Zahvaljujem se Bogu iu želim, da bi mi šlo vedno tako.:
Zd opisi
Hraslje pri Kranju. V sredo popoldne jo bila pri nas volitev župana, ter je bil ponovno izvoljen Matevž Zmrzlikar, posestnik iz Ilrastja. V naši občini se dela vse v lepem soglasju. Žc tretjič je bila vložena samo lista SLS. — Tudi naše kmetijsko društvo dela dobro In napreduje leto za letom — Letos si je društvo habavilo dve novi mlatllnic za mlačev žita z dvema čistilnikoma in eno z? semensko deteljo. — V nedeljo 14. t. m. priredi društvo na vrtu g. poslanca Brodarja veliko vrtnr veselico z bogatim srečolovom. V dobitkih bo lepe. tele, ovce itd. Poskrbljeno bo z dobro domačo hrano in pecivom, kakor tudi z dobro pijačo. Občani se zelo trudijo, da vse došle goste kar najlepše sprejmejo in postrežejo. Oskrbljeno bo za vozove, konje, automobile, kolesa in drugo. Vse bližnjo in daljne vabimo na to lepo prireditev.
Vodice. Podružnica Z. S. V. v Vodicah odkrije spomenik padlim vojakom v nedeljo dne 4. sept Zato so naprošajo vsa društva v okolici, da ne prirejajo tega dne nobenih prireditev.
Preddvor na Gorenjskem. Ljudski oder v Ljubljani vprizori na Veliki Šmaren, dne 15. t. m. ob 3 popoldne v društvenem domu v Preddvoru splošno priljubljeno ln humorja polno Gogoljevo komedijo v treh dejanjih »Zcnitev«. Igra nudi vseskozi zelo šaljive in napete prizore ter vzbuja cele salvo smeha. Domačini in okoličani, ne zamudite lepe prilike in posetite v polnem številu to prireditev.
Ojstrica. Shod oblastnega poslanca g. K u -govnika na Ojstrici na ožbaltsko nedeljo dne 7. avg. t. 1. je dobro uspel. Polna soba gostov pri Moziju je zbrano poslušala g. poslančeva razpravljanja. Z veseljem je sprejela na znanje njegovo izjavo, da je za regulacijo potoka Sv. Duha pri oblasti proračunjenih 60.000 Din. Bodo vsaj enkrat te okolice, Sv. D u h in deloma V e 1 k n in Kozji vrh, imele stalno cesto v dolino k Sv. Boštjanu na državno cesto Maribor—Dravograd. Ko bi še pač okolica Ojstrice, ki je glavni kraj to občino in fare, si mogla svojo glavno »občinsko cesto prestaviti tako, da izgine iz njo strmino, ki jc še k temu popolnoma nezavarovana in vsled tega skrajno nevarna, š pomočjo oblasti in države bi šlo. — Kandidate SLS, ki nam ne ponujalo Hlaževega žegna«, ampak resne pomoč, hočemo voliti dne 11. seut. 1927.
gubiti vsak pomen, mora svoje delo bolje organizirati in bolj smotrno; urediti. Predhodni stiki in pogovori, posebno med nevtral-ci, bi mogli pripomoči do uspeha marsikaki akciji. Prihodnje zborovanje Društva narodov, ki ga na zunaj ne čakajo velike naloge, bi storilo prav, oko bi temeljito razmišljalo o novih metodah svojega dela.«
v London, 12. avg. (Izv.) Izstop de Jouve-nela iz francoske delegacije pri DN je vzbudil tu veliko pozornost. Poudarjajo, da sta on in lord Cecil nastopala vedno najodločnejše za okrepitev DN, dočim je Chamberlain bolj zastopal načelo, naj DN no posega preveč v razvoj dogodkov. Angleški krogi DN ne smatrajo tega koraka samo kot demonstracije proti Chamberlainovemu naziranju, temveč tudi kot znamenje za spremembo političnih razmer pri Društvu narodov.
CerlkveEu v&stiult
Rakovnik. Vse kaže, da se bo blagoslovitve zvonov in shoda sotrudnikov udeležilo mnogo ljudi tudi z dežele. Ministrstvo je udeležencem dovolilo polovično vožnjo. Vsak naj kupi na domači postaji cel vozni listek z mokrim žigom. Ta listek naj v Ljubljani ne odda, ampak obdrži za povratek. Na Rakovniku dobi izkaznico, da se je res udeležil shoda. — Slovesnost se bo vršila po sledečem sporedu: V nedeljo 14. avg. ob 2 popoldne zbiranje pri Samasovi zvonarni. Vsak naj posluša reditelje! Točno ob pol 3 sprevod na Rakovnik. Ob 3 kratek govor, nato blagoslovljenje zvonov (blagoslovi prevzv. g. dr. Dominik Premuš, pomož. škof v Zagrebu). Po blagoslovu darovanje za zvonove zunaj cerkve. Nato se potegnejo zvonovi v zvonik. Zvečfer o pol 8 govor na dvorišču, nato procesija s kipom Marije Pom. kr. in otvoritev zvonov. Procesija se vrši s prižganimi svečami, ki se bodo dobile na stojnici pred svetiščem. Drugi dan prva sv. maša ob 4. Ob 5 sv. maša pred Najsvetejšim, nato govor. Ob pol 10 govor, nato pontifikalna sv. maša in shod sotrudstva. Popoldne ob pol 4 govor, litanije, blagoslov, darovanje.
Orel
Vrhniško orlovsko okrožje priredi v nedeljo, dne 21. avgusta, velik orlovski dan v Verdu pri Vrhniki. Spored: Dopoldne: Ob 8 zbirališče čet na glavnem trgu Vrhnike, nato sprevod v cerkev sv. Pavla k sv. maši, pri kateri poje cerkveni pevski zbor staroslovensko mašo. Po sv. naši odhod v vas Verd. Popoldne: Ob pol 4 velik telovadni nastop vsega okrožja. Po javnem nastopu družabna zabava. Sodelujeta dve godbi. Vstopnina: 8, 4 in 2 Din. Vsi prijatelji orlovstva vljudno vabljeni.
Orlovska srenja v Hrušici je priredila v nedeljo dne 7. avg. t. 1. plavalno tekmo, h kateri se je priglasilo 11 članov in 7 mladcev. Da je bilo veliko zanimanje za tekino, se je videlo na množici, ki je delala plavalcem lep špalir ob obeh straneh Ljubljanice. Za plavalni tek je bilo določenih 100 m na Ljubljanici. Točno ob 4.25 je zaplaval prvi član od odseka D. M. Polje, in vsaki 2 minuti je zaplaval drugi član. Za člani so prišli na vrsto mladci na isto razdaljo. Prvi je zaplaval ob 4.48. Po končanem plavalnem teku je predsednik komisije br. Pavšič razglasil rezultat plavalnega teka. Br. Franc Šešok od odseka v D. M. Polje je preplaval razdaljo 100 m v 1 minuti 16 sekund in je dosegel prvo častno diplomo. Br. Franc Obtek, član odseka D. M. Polje je preplaval isto razdaljo v 1 minuti 17 sekund in je dosegel drugo častno diplomo. Od mladcev je Anton Svetek preplaval isto razdaljo v 1 minuti 17 sekundah in je dosegel drugo častno diplomo. Od mladcev je Anton Svetek preplaval isto razdaljo v 1 minuti 17 sekundah in je imenovan za prvaka srenje mladcev.	Z. B.
ŠAHOVSKI TURNIR V KARLOVCU.
Pod okriljem jugoslovanske šahovske zveze prične v ponedeljek velik šahovski turnir najboljših amaterjev Jugoslavije. K turnirju se je javilo 16 igralcev, katerih imena prinašamo, kot slede:
1. Ciril Vidmar, 2. Zdenko Rupnik (Ljubljana), 3. Filipčič, 4. Agapjcjev, 5. Grenčarski, 6. dr. Singer (Ziigreb), 7. Tot (Vršac), 8. Kurdjakov (Sisak), 9. Mešiček (Maribor), 10. Pire (Maribor), 11. Aci-movič, 12. Nedel|kovič (Belgrad), 13. dr. Stein (Sombor). 14. Zidovec. 15. Abraham (Karlovec), 16.
ijord Gcorge Lloj u
visoki komisar Anglije v Egiptu, ki je rešil zadnj spor z Egiptom zopet v prid Anglije.
Bošan (Subotica). Če pregledamo imena udeležencev, lahko rečemo, da je turnir zelo dofcro zaseden. Slovenija bi bila lahko zastopana z vei igralci, toda težke gmotne prilike in odsotnost nekaterih izvrstnih amaterjev onemogoča večjo udeležbo na tem turnirju. Upemo, da bosta naši ljubljanska igralca dosegla časten uspeh, ker spadata oba med najnevarnejše šahiste Slovenije. Mariborčan Vasja Pire pa je po našem mnenju favorit turnirja in to vsled svoje precizne, izredno ostre igre in vsled svojega velikega teoretičnega znanja. Mešiček, naS mariborski rojak, stopa prvič v šahovsko javnost. O njem vemo je to, da je ambicijozen, trdoživ igralec, ki nas bo mogoče prijetno iznenadil. O ostalih omenjamo rutinira-nega dr. Singerja, ki ga najdemo vedno med zmagovalci na naših turnirjih, nadalje Bošana iz Su-botice, ki zmaguje s svoju izredno vztrajnostjo. Nekako »tajni tip« turnirja pa je Rus Vsevolod Agapjcjev, ki vzbuja vedno pozornost vsled svoje nevarne in izTedno pretkane igre. Ostali udeleženci so vsi dobri amaterji, ki pa po našem mnenju ne bodo dosegli višjih mcsl na tabeli. Razpisana so sledeča darila: I. 1500 Din, IL 1200 Din, III. 800 Din, IV. 600 Din, V. 400 Din, VI. 300 Din,
VII. 200 Din. O poteku bomo poročali.
1 - 1
NassnanBla
Jutri v nedeljo gremo na vrtno veselico Prosvetnega društva pri Sv, Krištofu na vrtu g. Ka-čiča na Dunajski cesti. Začetek ob štirih popoldne. Za zabavo in drugo preskrbljeno I Čisti dobiček je namenjen knjižnici in pričakujemo obilne udeležbe.
*Kazan* je naslov senzacijonalni filmski drami, ki se predvaja v nedeljo ob 7 in ob 9 zveče? v Mladinskem domu na Kodeljevem. Cene znižane. Za mladino ob 7. Roman »Kazan ali volčji pes« jo izhajal v Slovenčevem podlistku. Knjiga se dobi v Jugoslovanski l-mjigarni.
Prostovoljno gasilno in reševalno društvo Lar verca priredi dne 14. avgusta ob 2 popoldne veselico na vrtu g. Iv. Ogrina z zelo mnogovrstnim sporedom. V slučaju neugodnega vremena se ista preloži na 21. avgusta.
Zveza delovodij in industrijskih, uradnikov priredi 14. in 15. t. m. dvodnevni izlet na Jesenice z raznovrstnim sporedom. Člani in prijatelji društva, udeležite se polnoštevilno!
Blagoslovljenje gasilske zastave bo proslavilo v nedeljo 14. t- m. prostovoljno gasilno društvo v Komendi pri Kamniku. Nova zastava je krasno, umetniško delo tvrdke J. Neškudla v Ljubljani, kateri izreka društvo vsestransko priznanje. Ob svečanem blagoslovijenju bo poklonila kumica zastavi zlatovezen trak, sledilo bo zabijanje žebljev in slovesna predaja zastave zastavonoši. Proslavi bodo prisostvovala vsa okoliška gasilna društva z zastavami, oddaljenejša so prijavila odposlanstva. Proslavo bo zaključila pestra zabava, ki bo združila gasilce in prijatelje gasilstva v pravem narodnem veselju. Vsem kličemo dobro nam došli in na pomoč! Prostovoljno gasilno društvo v Ko-mendi.
DVA AVTOMOBILA PADLA~V PIAVO.
v Rim, 12. avg. (Izv.) V bližini Bclluna je zadel avtoomnibus v drug avtomobil. Oba voza sta padla v valove Piave 15 metrov globoko. Ena oseba je bila takoj mrtva, osem pa težko ranjenih.
POTRES V ITALIJI.
v Rim, 12. avg. (Izv.) V Tolentinu so da« nes dopoldne čutih dve minuti trajajoč potres, katerega je spremljalo močno podzemeljsko bobnenje. Ljudje so preplašeni bežali iz hiš. Potres ni povzročil nikake škode.
Občni zbop
Duhovn. podpornega društva
bo v četrtek 25. avgusta 1927 ob 15 pop. v »Jugoslovanski tiskarni« z naslednjim dnevnim redom:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika in blagajnika.
3.	Poročilo pregledovalca računov.
4.	Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 3. avgusta 1927.
ODBOR.
Velikansk avtobus,
ld Je stavljen v promet v Londonu ter ima prostora za 104 pasažirje. — (Na sliki so paaažirjl
izstopili. (GL sliko na levi zgorajl)
»Tabernakel«
sekte Mormonov, ld je bila ustanovljena pred 100 leti v Zjedinjenih državah Amerike in ima posebnost v mnogoženstvu svojih pristašev. Tu upodobljeni tempel Mormonov stoji v Salk Lake Cilj,
ki je glavno mesto mormonske države. (GL sliko na levi spodajl)
Sacco in Vanzetti,
spodaj v kotu pa sodnik Webster Thayer, ki ju je bil leta 1921. na podlagi soglasnega pravdoreka porotnikov obsodil na smrt.
Borba ČSL socialistov za vstop v vlado.
Češkoslovaški socialni demokrati in narodni socialisti so dobili pri zadnjih volitvah leta 1925 zelo nevarne rane. Poklicali so na pomoč svojega zvestega prijatelja, grad na Hradčanih v Pragi. In res je grad začel igrati vlogo usmiljenega Samarijana. S tremi najvažnejšimi ministrstvi je poskrbel, da bo za ranjence vsaj malo zdravila v vladi, ki sta ji kljub vsem oviram in spletkam dala življenje voditelj čsl. LS msgr Šramek in agrarec prof. dr. Hodža. A zdravilo je uspešno samo takrat, če v njem učinkujejo vse sestavine. Ker pa v tem zdravilu ne delujeta dve sestavini, notranji minister dr. Cerny in finančni minister dr. Engliš, ne more zaceliti ran tudi zelo učinkujoči dr. Beneš, zunanji minister v sedanji dr. Švehlovi agrarno-ljudski vladi.
Medtem p.a je nastalo ozračje, ki bolniku odpira rane in mu kakor mora pije življenjske moči.
Sedanja vlada, ki ima v njej odločujočo besedo 69 poslancev LS, je začela strogo nadzorovati osnovne šole, ki ne smejo biti več vzgajališča naraščaja za socialistične stranke. Pripravljajo se že iudi nove učne knjige, kjer ne bo več zgodovinskih neresnic o katoliški Cerkvi in napadov na njene nauke. Kljub vsem oviram in izjavam zunanjega ministra dr. Beneša je sedanja vlada navezala pogajanja z Vatikanom in samo vprašanje časa je še, kdaj pride papežev nuncij zopet v Prago. Ta ugodna pogajanja so grozovit moralen udarec za socialistične stranke. Zakaj one so obljubljale delavstvu boljše čase še le takrat, ko bo zlomljena moč katoličanstva. Sedaj bd se moral njihovih pristašev lotiti obup, če ne bi videli, kako se dan za dnem razmere izboljšujejo. Dogodki kažejo vedno bolj jasno, da besede socialističnih voditeljev niso resnične. Prepričevali so delavstvo, da je ta vlada sovražnica delavcev, ker je najprej priskočila na pomoč kmetskemu prebivalstvu in uradništva, ki so bili najbolj pomoči potrebni. A ta vlada je z dviganjem blagostanja teh stanov dvignila tudi njihovo kupno moč in s tem podpirala borbo proti brezposelnosti. Z zidanjem stanovanjskih hiš, s pobijanjem draginje in z zmanjšanjem proračuna pada število brezposelnih. Davčna reforma in izenačenje davkov kaže resno voljo sedanje vlade, da se davki čim pravičneje razdele po stanovih in pokrajinah. Zakon o podpiranju zgradb stanovanjskih hiš bo v korist posebno ubožnejšim slojem. Preden pa se bodo ti ravnokar sprejeti zakoni začeli izvrševati, bi hoteli socialisti v vlado, da bi si pred masami mogli lastiti plodove sedanje vladne večine.
Socialistične stranke sili v vlado tudi strah, da izgubijo bojazljivce. Zakaj kaj naj zadržuje socialista, če ni dovolj zaveden stran-kar in poleg tega še bojazljivec, da ne bi iz opozicionalne svobodomiselne socialistične stranke prestopil v svobodomiselno vladno agrarno ali narodno demokratsko stranko, če mu to nudi večjo korist? A enoletno trajanje eedanje vlade in njeno delo pobijata socialistično trditev, da se v Češkoslovaški ne da vladati brez socialistov.
Še bolj pa mučijo obe bratski socialistični stranki denarne težave. Zakaj njihove vrste so od prej bolj vajene prejemati kot dajati. Spor v narodni socialistični stranki radi dr. Beneša je odcepil od stranke prejšnjega voditelja Stribrnega z dvema poslancema, a obenem jc izgubila stranka tudi večino denarnih virov, ki so v rokah g. Stribrnega. Zato je mnogo strankinih tajništev prenehalo delovali. To ie sedaj tem težji udarec, ker je sedanja
vladna večina odvzela volivno pravico vojaštvu, kjer so imeli komunisti in socialisti ugodna tla za agitacijo. Najhujše pa še preti. Zakaj vlada namerava spremeniti zakon o delavskem zavarovanju tako, da bi iz bolniških bla-gajen in zavarovalnic izginili tisoči nepotrebnih uradnikov, ki so mastno plačani od uradov delajo pa v socialističnih organizacijah in za nje.
Iz vseh teh razlogov so čsl. socialisti z veliko nestrpnostjo pričakovali poročila o dunajski revolti. Ako bi se posrečila na Dunaju, bi lahko sccialistični voditelji obrabrili tudi čsl. delavstvo, češ, če se je posrečilo v Avstriji, kjer je skoraj polovica ^klerikalcev«, se bo tudi v Češkoslovaški, kjer jih je manj kot četrtina. A tudi čsl. vlada je bila pripravljena in po izjavi ministra dr. Spine »je zasluga sedanje vlade, da ni prišlo do revolucije, ki je bila v neposredni bližini«.
Po dunajskem neuspehu so izbrali čsl. socialisti druga sredstva. Ker ima sedanja vlada zadostno večino, prepričujejo s svojimi poročili inozemstvo, da bd bilo potrebno, da vstopijo v vlado tudi delavski, to je socialistični zastopniki. Sedanji vladi hi radi izpodkopali v inozemstvu kredit, češ, da je nesigurna, ker je vse delavstvo proti njej. Obenem pa se do-brikajo sedanjemu ministrskemu predsedniku g. Švebli, ki je rad v dobrih odnosih tudi s socialisti. A g. Švehli raste čez glavo v stranki dr. Hodža, znan nasprotnik socialistov. Odločno proti vstopu socialistov v vlado pa so vse ostale stranke vladne večine razen obrtniške (13 poslancev), M je pripravljena vstopiti v vsako vlado za vsako ceno. .	—vy.
Odmevi Souvenelovega odstopa.
Evropsko časopisje se obširno peča z izjavami De Jouvenela o priliki izstopa iz delegacije pri Društvu narodov. Velika večina listov priznava važnost in utemeljenost teh izjav in naglasa, da jih poklicani krogi ne smejo prezreti. Posebno zanimiva so izvajanja >Neue Ziircher Zeitung«, ki piše med drugim:
»Tako se je tudi italijansko-jugoslovan-skih konflikt, posebno pa dalekosežni problem tiranske pogodbe, na odločno željo g. Mussolinija, nasproti kateremu je Anglija iz svojih posebnih razlogov končno popustila, odtegnil ženevskemu forumu, dasi je vsled tega nad Jadranom in Balkanom obvisel teman oblak, iz katerega morejo prej ali slej švigniti uničujoče strele. Kazčiščenje tega vprašanja spada po našem mnenju med naj-lastnejše dolžnosti Društva narodov, kajti tu je treba spraviti s sveta počasi dozorevajoč konflikt, z eno besedo: preprečiti je treba vojno. Ce Društvo narodov pred takimi nalogami kapitulira, ne da bi samo poizkusilo, da jih reši, potem seveda more pred narodi le izgubiti na prestižu. In De Jouvenelov opomin je v tem pogledu zaslužno dejanje, o katerem naj državniki velesil razmišljajo. *
Ali pa ne bi mogle tudi male države v Društvu narodov več storiti, da ne bi velike države sa.me oblastno gospodarile? Zopet je pred vratmi zborovanje Društva narodov, tega velikega demokratičnega organa, v katerem ne prihaja do izraza samo bistvo, marveč tudi vest Društva narodov v veliko večji meri nego v Svetu Društva narodov. Toda zboru Društva narodov še nedostaje lastna politika, lastna volja, lastno smotrno postopanje, s katerim bi izvajala nad velesilami tak moralen pritisk, da bi se njihov glas ne mogel preslišati. Ako zbor Društva narodov noče poleg velesil v Svetu Društva narodov iz-
Gospodarstvo
Stanje hmelja pri nas In drugod.
VIII. poročilo Hmeljskega društva za Slovenijo o hmeljskih nasadih. Žatec, 7. t. m.. Po hudi vročini je izdaten dež ponoči dne 3. t m. premočil hmeljske nasade, jih osvežil in ohladil. Zali bog je bilo med padavino tudi nekaj toče, ki je posameznim hmeljarjem povzročilo občutno škodo, vendar le-ta ne bo vobče izdatno vplivala na množino letošnje trgatve. Kakor je hmelj pričel neenako cve-teti, tako je tudi njegov prehod od cvetja v lcobule neenak, kar bode povzročilo spodbiranje hmelja. Kakor smo že poročali, je letos golding nastavil manj cvetja kot v minulem letu, vendar pa pričakujemo z ozirom na povečano s hmeljem zasajeno ploskev, isto množino, seveda le pod pogojem, da se hmelja do trgatve ne bo lotil še kak neljubi prijatelj. Hmelj bodemo pričeli obirati v teku enega tedna. Tuji prekupci že prihajajo. — Društveno vodstvo.
Žatec, CSR 9. t. m. Po vsestranskem in temeljitem ogledovanju hmeljskih nasadov našega okoliša poročamo o njih stanju sledeče: Začetkoma javljena neenakost v stanju naših hmeljnikov je izginila le deloma. Sicer se nahajajo občine, v katerih so je stanje izdatno izboljšalo, pa tudi takšne, v katerih se je stanje izdatno poslabšalo, škoda, povzročena spomladi po bolhaču, je le deloma poravnana. Večina teh nasadov je slabih, rastline v njih so vitke in koničaste. Presenetilo nas je, da se je zadnji teden pojavilo tudi poškodovanje po črni rosi. Slabi so tudi nasadi, ki so spomladi trpeli radi mokrote. V drugih delih okoliša so pa nasadi bujni in prav lepi. Stanje nasadov v okolici Žatca se torej lahko označi za mešano. Pričakujemo torej ali dobro, ali srednjo letino; kar je pa odvisno od vremena. — Zveza hmeljskih društev.
Tržna poročila.
Hmelj. Iz Žatca (Češkoslovaška) poročajo z dne 9. t. m.: Zadnje dni znaša dnevni promet ŠOBO stotov. Cene se gibljejo od 2250—2500 Kč za 50 kg ekskl. 2 odstotka prom. davka za stari hmelj.
Bombaž. Pred nedavnim je bila objavljena oficielna cenitev letošnjega pridelka, ki se glasi na 18.5 milijona bal. Splošno pa je trg računal na 14—15 milijonov bal. Ta objavljena cenitev je takoj izpremenila tendenco na vseh tržiščih bombaža. K tej cenitvi je pripomniti, da se je lanska istočasna uradna cenitev izkazala za 2.3 milijona bal prenizko. Sicer pa je bombaž že celo v dviganju. Koncem lanskega lela je znašala cena okoli 12 centov za angl. funt (0.453 kg), do konca julija t. 1. je v Newyorku naraslo do maksima 18 95 centov. Sedaj cene zopet naraščajo, kar je v zvezi z omejeno uradno cenitvijo.
Slvinec. Cene svinca, ki so do konca julija fjltT L stalno padale, so se v avgustu t. 1. pričele stabilizirati in celo prešle v dvig. Dočim je v juliju notiral svinec v Newyorku 6.40, je te dni narastel na 6.75 centov; podobno so se dvignile cene na drugih važnih tržiščih svinca. Ta zopetni dvig cen svinca je pripisovati statističnemu položaju trga kakor tudi temu, da je prenehal boj med velikimi producenti, ki so se menda pobotali.
Petrolej. Produkcija petroleja stalno narašča, v prvi polovici t. 1. je padla samo v Mehiki, v Uniji n. pr. je narasla od 360 na 442 milijonov sodov. Zaradi nadprodukcije so nekateri ameriški okraji začeli omejevati produkcijo, vendar do sedaj brez uspeha. Seveda jo ta nad produkcija pritisnila na ceno, ki so v Newyorku padle od 19.15 centov za galono v začetku leta na 16.15 centov v avgustu. Na našem tržišču so se nasprotno cene celo dvignile, kar je pripisovati kartelu 3 velikih uvoznih trvrdk, ki skušajo privesti k sebi še dve svobodni firmi, od katerih je ena v Sloveniji.
Avtomobili v Uniji. Sedaj se nahaja na ameriškem avomobilskein trgu okoli 620 avtomobilskih modelov ameriške provenijance. Cene teh avtomobilov so: 260—6000 dolarjev za voz. kar odgovarja 20.500—342.000 Din. Iz tega se vidi, kako drago nas pridejo stat avtomobili v naši državi. Teh 620 modelov je produciralo 43 podjetij.
Rastoča važnost Holandije na mednarodnem tigu kapitala. Najnovejše statistike o deležu Amerike, Anglije in Holandije kažejo na rastočo važnost Holandije na mednarodnem trgu kapitala. Mesečne inozemske posojilne emisije so znašale
I.	1925. v Newyorku 225 milijonov holandskth goldinarjev, v Londonu 16 in v Amsterdamu 21, leta
1926.	povprečno mesečno Newyork 238, London 48 in Amsterdam 25; v prvi polovici letos: Ne\vyork 294, London 32 in Amsterdam ravno tako 32 milijonov goldinarjev.
Rcparacije. Generalni agent zi reparacije objavlja svoje poročilo za mesec julij, ki je enajsti mesec tretje anuitete po Davvesovem načrtu. Ta tretja anuiteta traja od 1. septembra 1926. do 31. avgusta 1927., določa plačilo Nemčije na 1500 milijonov mark, in sicer 1200 po določilih načrta ter 300 milijonov iz nemškega proračuna. Skupno bo Nemčija plačala 1926-1927 okoli 370 milijonov dolarjev alt čez 20 milijard dinarjev. Po najnovejšem izkazu so znašali dohodki za to vsoto 1500 milijonov v enajstih mesecih 1926-27 t- j. do 81. julija
1927.	1209 milijonov mark. Upoš'evati je treba, da pridejo v avgustu t. 1. izredna vplačila. 25. avgusta se vplača 2. letni obrok za obresti industrijskih obligacij. Poleg tega se nah?ja v blagajni agenta sedaj 170.7 milijona mark. V prvih 11 mesecih je bilo državam izplačanih 1034 milijonov mark, od tega naši državi 38,850.000 mark, deloma za okupacijske stroške, deloma v dobavah in na podlagi Reparation Reconvery Acts v nakazilih v gotovini, oz. devizah.
Horsca
12. avgusta.
Na današnjem sestanku je bila privatna ponudba deviz znatna, vendar jih ni bilo mogoče radi pomanjkanja povpraševanja oddati Dosti privatnega blaga je bilo v devizah: Newyork, potem Berlin, Trst, Praga in Dunaj, Narodna banka pa je krila potrebo v Londonu in Curihu.
DENAR.
Ljubljana. Devize: Berlin 13.53 bi., Curih 10.935—10.965 (10.95), Dunaj 7.9925—8.0225 (8.0075), London 275.80—276.60 (276.20), Ne\vyork 56.79 bi., Praga 168.20-169 (168.60), Trst 308.25— 310.25 )309.25).
Zagreb. Amsterdam — —, Berlin 13.5125— 13.5425, Curih 10.935—10.965, Dunaj 7.99.04— 8.02.04, London 275.85—276.65, Ne\vyork 56.70— 56.90, Pariz 222—224, Praga 168.20—169, Trst 308.28- 310.28.
Curih. Belgrad 9.135, Amsterdam 207.90, Berlin 123.30, Budimpešta 90.50, Madrid 87.70, Dunaj 73.08, London 25.21, Ne\vyork 518.75, Pariz 20.32, Praga 15.38, Bukarešt 3.21, Sofija 3.75, Varšava 58. Trst 28.23.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 142 den., Merkantilna 90 bi., Praštediona 850 den.. Kred zavod 160 den., Vevče 135 den.. Stavbna 56 den., šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 85, Agrari 50, vojna odškodnina 351—353, alt. avg. 351—353. Hrv. esk. 91 den., Hipobanka 91 den., Jugobanka 55 den., Praštediona 850 den., Ljublj. kreditna 142—145, Še-čerana 480—495, Drava 525, Slavonija 13—16, Trbovlje 460—470. Vevče 135-142.50.-
Don. savska jadr. 71.90, Živno —, Hrv. esk.
II.20,	Jugo 11, Ilipo —, Alpine 43.40, Greinitz — Leykam 12.50, Trbovlje 60.25, Kranjska industr. 42 60, Dušik-Ruše 32, Gutmaan —, Mundus 166.50, Slavex —, Slavonija 1.80.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.495, Kodanj 190.10, London 34.50. Milan 38.665, Ne\vyork 709.90, Pariz 27.82, Varšava 79.275. — Valute: dolarji 708.30, francoski frank 27.82, lira 38,85, dinar 12.555, češkoslovaška krona 21.0425.
Praga. Devize: Lira 183.75, Zagreb 59.40, Pariz 132.30. London 164, Newyork 33.95.
Dinar (deviza) v Ne\vyorku 176, Londonu 276.50, Berlinu 7.50.
BLAGO:
Ljubljana. L e s: zaključki: suha bukova drva fko vag. nakl. postaja 1 vag. po 1950, trami glava-glava, tesani po kupčevi noti fko nakl postaja 2 vag. po 280. — Tendenca neizpremenjena. — Deželni pridelki: kurzi in tendenca neizpremenjena. Zaključkov ni bilo.
"Poiscve&ovania
Na Jeiir.i se je našlo več kg usnja. Dobi se pri Francu Urbancu Na Ježici št. 5.
Spori
AUTOMOBILSKA IN MOTOCIKLISTICNA DIRKA NA LJUBELJ.
Automobilska dirka na Ljubelj dobiva vedno bolj značaj mednarodne tekme. Prijave, ki se vedno bolj in bolj množe, kažejo, da se bo vnel hud boj med našimi domačimi vozači in prijavljonci iz tujine. Nad vse zanimiva bo vsled tega hitrostna tekma automobilov, za katero so se dosedaj prijavili sledeči: dr. ing. Kari Imhof na Austro-Daimlerju, Filip grof Berckheim, grad VVeinheim (Nemčija) na Mercedes-Benz (danes najsijajnejša znamka v Nemčiji), komercijalni svetnik Linnin-ger, Graz, na Steyr-Supersport, Herman prinz zu Lfeiningen, Amorbach (Nemčija) na Bugatti-Super-sport. — Dalje naši znani vozači in večkratni zmagovalci: K. Cerri, Braslovče, na A. D. 3 1-Šport, nadalje najboljši belgrajski vozač Radovan Savatič na Alfa-Romeo, znani športnik iz Zagreba Edo Funk na A. D. M.-Sport, zmagovalec na zadnji zagrebški interuacijonalni dirki g. Willy Strehler, Ljubljana, na Ansaldo-Sport itd.
Za izletnike, ki želijo videti nedeljsko dirko, ki se začne ob lO dopoldne, je I. in II. gorenjski vlak zelo praktična zveza. Polovična vožnja je zu-sigurana. Automobilistom, ki si hočejo ogledati to zanimivo tekmo, priporočamo, da si pravočasno preskrbijo nakaznice za parkprostore pri tajništvu Automobilskega kluba Sekcije Ljubljana. Tekma se bo vršila približno do 2 popoldne in priredi Automobilski klub Kraljevine SHS Sekcija Ljubljana v svojih prostorih na Kongresnem trgu 1 ob 8 zvečer razdelitev daril, zvezano z družabnim večerom, pri katerem svira znana Jazzband-godba Nagode. Vsi člani Automobilskega kluba in Moto-klubov kakor tudi prijatelji tega športa se vabijo, da prisostvujejo tej prireditvi.
MOTOCIKLI NA LJUBELJU.
Prejeli smo od Automobilskega kluba obvestilo, da se je za Ljubelj prijavilo rekordno število motociklov ter da so zastopani med njimi tudi najboljši avstrijski in češki vozači. Opozarjamo pa na sledeče: Automobilski klub Sekcija Ljubljana nam javlja, da morajo biti vozači kakor tudi so-vozači na tekmi in pri treningu opremljeni s čeladami ter da morajo pri tekmi pokazati svoja vozna dopustila ter verifikacijske dokumente. Proga na Ljubelj je za motociklista posebno zanimiva, ker menda na celem svetu ni enakih klancev v kurvah in se izkaže vozač prav posebno pri vožnji ovinkov. Ne le dirka, marveč tudi ocenjevalna vožnja bo nudila gledalcem zanimivo sliko. Vozači, tudi najboljši, morajo rabiti vso rutino, da svoje stroje na ovinkih držijo in vso vozno umetnost, da motorja ne preobtežijo. Motociklistična dirka na Ljubelj bo pa tudi (Dokazala tehnični napredek motociklizma in gradnjo strojev ter podala jasno sliko o tem, kaj premore tehnika v teku enega leta.
LAHKOATLETSKO PRVENSTVO SLOVENIJE POEDINCEV ZA L. 1927.
V dneh 14. in 15. t. m. se vrši na igrišču SK Ilirije s pričetkom obakrat ob 16 moško prvenstvo LLAP-a za poedince. Nastopijo najboljši atleti
Ljubljane, naši najmočnejši zastopniki atletike v Sloveniji. Poudariti je treba, da ne gre v tem boju za točke, temveč ta nastop je le nekaka kontrola vsakega atleta za sebe, koliko je napredoval od prejšnjega lela. Klubi se ne bijejo za točke, boj se vrši le med atloti v svrho doeeženja čim boljšega plasmaja v plemenitem boju za najvišji cilj vsakogar — priboriti si častni naziv prvaka Slovenije za 1. 1927". Prvak želi postati pač vsakdo, treba pa je izredno napornega in dolgotrajnega vežbanja.
Lanskoletni prvaki so bili: na 100 m in skok v dalj: dr. Perpar, 200 m: Ste piknik, 400 m: Omer-za, 800 m: Arhar, 1500 m: Gabcriek, 5000 m: Slapničar, 4X100 m: AS K Primorje, disk: Smer-su, kladivo: SlamU, krogla: Zupan, kopje: Orehek, skok v vis in ob palici: Ctrer/oi-ka, troskok: Fruc-lich. Ti atleti bodo seveda z vsemi močmi skušali tudi letos ohraniti prvenstvo in bodo napeli vse moči, da se novo vstajajočini talentom z uspehom zoperstavijo. Boj bo vsekakor oster in napet.
Letos jo tekmovalni program precej spremenjen in stavlja na atlete mnogo večje zahteve. Posebno utegne biti zanimiva švedska štafeta 400. 300.200.100, ki je nova v programu. Tekmovalni program je sledeči: 14. avg.: 100 m predteki, skok v dalj, 100 m semifiuale, kopje, 100 m finale, skok v vis, 4 X 100 m predteki, 1500 m, 200 m predteki, krogla, 400 m predteki. 15. avg.: 4X 100 metrov finale, troskok, 200 m semifinale, disk, 200 m finale, 5000 m, 400 m finale, skok ob palici, 800 m, kladivo, 400 X 300 X 200X 100.
Vstopnina bo v svrho propagande zelo nizka in bo vsled tega vstop vsakomur omogočen. Občinstvo se opozarja, da se v vsakem oziru ravna po navodilih rediteljev, da se na ta način omogoči redno in hitro izvedbo tekmovalnega programa.
NOGOMETNE TEKME ZA POŠKODBENI FOND LNP-a 14. IN 15. T. M.
I. kolo: Jadran : Krakovo — Primorje s Hermes — Ilirija : Slovan.
Po enomesečnem odmoru se vrše jutri, v nedeljo in na praznik na igrišču ASK Primorja prve tekme letošnje jesenske sezone. Tekom poletnega odmora, ki traja sedaj izvzemši Ilirijo fo dva meseca, so vsi klubi zelo spremenili in pre-drugačili svoja I. moštva. Momeotano kvaliteto posameznih klubov in njihove izglede za bližnjo jesensko prvenstveno tekmovanje se bo dalo prav dobro presoditi že v prvih nastopih jutri in na praznik.
I. kolo tekem za poškodbeni fond LNP-a, ki ga morejo absolvirati klubi v najmočnejših sestavah — tudi z igralci, ki v prvenstvu še ne smejo nastopati — obeta prinesti zelo zanimive in živahne tekme ter po daljšem presledku zopet zbrati na igrišču večino publike, ki čuti in simpa-tizira z našim športom. Športno publiko opozarjamo na te tekme posebno, ker jc presežek namenjen fondu za pomoč poškodovanim in obolelim igralcem naših nogometnih klubov, torej v namen, ki zasluži vsestransko podporo.
Tekme se vrše po sledečem redu: v nedeljo ob 16. uri Jadran : Krakovo, ob 17.30 Primorje i Hermes; na praznik ob 17.30 Ilirija : Slovan,
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 12. avgusta 1927.
Višina barometra 308'8m
J	Opazovanja		Barometer	loplola » C'	Kcl. flo^e	Veter In bnlna y m	Oblačnost 0-in	Vrsta padovin		M 'T a r=	1 lil-
	krni							OD opazovanlu	v mm llo 7n		
1		7	760'3	17-0	86	mirno	3			28-2	14-8
	Liubliana (dvorec)	14	738-1	28-1	51	E 3	7				
		21	759-9	22-4	61	NE 5	10				
	Maribor		759-9	21-0	70	NW 5	S			30	16
	Zagreb									33	
	Belgrad	8	760-2	26-0	43	SE 4	0			31	19
	Sarajevo		761-2	21-0	57	mirao	0			31	13
	Skopl|e		761-8	24-0	47	mirno	0			33	14
	Dubrovnik		759-8	22-0	55	mirno	0			28	13
	Split		759-1	26-0	73	mirno	1			36	24
	Praga	7	759-3	18-0		SSW 8	3	dež		26	16
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah cd 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 13. avgusta: spremenljivo s tendenco k zboljšanju, pričakovati jc lokalnih neviht, vroče.
Nikolaj Ljeskov:
Začarani romar.
42
—	O-ha! — sem pomislil, — tak tako ti poješ zdaj, bratec? — In sem mu rekel: — Kaj pa hočemo zdaj početi?
—	Veš kaj, — je rekel, — tržili bomo s konji. Hočem, da zahajajo zopet k meni konjerejci in častniki.
S konji tržiti je malovredno delo in tudi ni za gospode. A mislil sem: Naj se dete zabava kakor hoče, samo da ne joka — pa sem mu rekel: — Naj se zgodi po vaši volji.
Pričeli smo s konjsko kupčijo. Od začetka je bil knez takoj ves vnet za to zabavo. Če je kje dobil kaj denarčkov, je takoj nakupil konj, in sicer vsevprek, ne da bi izbiral: ni me poslušal... Nakupili smo celo čredo, a kupcev ni bilo... Knez se je tega takoj naveličal, pustil je konje in pričel rogoviliti, kakor j& naneslo. Zdaj je začel graditi mehanični mlin, dotlej neznan, zdaj zopet otvoril sedlarsko delavnico. Povsod je zašel v zgubo in dolgove in si naravnost značaj pokvaril... Ni ga držalo doma, vedno je letal sem in tja in bogvekaj iskal... Gruša pa je ostala sama, pa še v takem stanu... Zanosila je. Dolgčas ji je bilo. »Malo ga vidim,« je govorila, a se je vendar premagovala in hotela biti obzirna. Čim je zapazila, da se je knez naveličal po enem ali dveh dneh sedeti doma, takoj mu je sama rekla:
—	Ali ne bi kam šel, demant moj brilijantni, — mu Je rekla, — da bi se razvedril. Kaj bi sedel z menoj, ko sem tako preprosta in neučena.
Vedno ga je bilo takoj sram teh besed, polju-boval ji je roke in se par dni premagoval. Če pa je potem izietel, ga ni bilo kmalu nazaj, in mi je vselej naročal, naj pazim na Grušo:
Varuj jo, napolspoštovani Ivan Severjanov,
—	mi je rekel, — ti si umetnik, ne tak prazen nič kakor sem jaz, temveč pravi, visoko odstoten umetnik. Zato se tudi z njo znaš pogovarjati, da se oba zabavata. Mene pa ti »brilijantni demanti« vselej za-zibljejo v spanec.
Rekel sem:
—	Zakaj to? Saj pride njena beseda od ljubečega srca.
—	Vem, da pride od ljubečega srca, a vendar je neumna in sem se je že naveličal.
Ničesar mu nisem odgovoril, a postal sem od tega časa stalen gost pri Gruši. Če ni bilo kneza doma, sem jo obiskal dnevno dvakrat v njeni hišici na dvorišču, pil sem čaj in jo tudi razvedril, kakor sem vedel in znal.
Moral sem se namreč pobrigati za razvedrilo, ker mi je tožila, če je le bila zgovorna:
—	Dragi moj, zvesti prijatelj, Ivan Severjanovič,1
—	je vedno povzela, — hudo me tare ljubosumnost.
Seveda sem ji začel prigovarjati:
—	Kaj bi se mučila: naj bo, kjer hoče, končno se itak povrne k tebi.
A Gruša se je ob taki priliki vselej zjokala, se bila z rokami po prsih in rekla:
—	No, povej mi rajši... ne prikrivaj mi, moj zvesti prijatelj, kam zahaja on?
—	Pri gospodi je, pri kakem sosedu ali v mestu.
—	Ali ni tam kje nje, s katere se mi bo izneveril? Povej mi: nemara je katero imel rad, še preden je mene spoznal in se zdaj povrnil k nji? Ali pa se hoče morda, neusmiljeni, oženiti? — Oči so se ji ob tem tako lesketale zraven, da jo je bilo strah pogledati.
Tolažil sem jo, a si vendar mislil:
—	Kdo naj ve, kaj tam dela, ker smo ga malokdaj videli v tem času.
1 PoDolna oblika pri očetovskem imenu z »ovič« kaže spoštovanja.
Medtem me je Gruša vedno prosila, odkar jo je grizla misel, da se bo knez oženil:
— Ljubi, zlati Ivan Severjanovič, prijatelj dragi, pojdi no v mesto. Naprezi konje in natančno o njem poizvedi, kaj vse uganja. Potem mi boš pa vse po pravici povedal.
Silila je vame s tem vedno bolj in me tudi končno ganila. — No. naj pa bo, — sem pomislil, — peljal se bom, četudi me ni veselilo. Saj ji ne bom odkril vsega za slučaj, da bi zvedel kaj slabega glede nezvestobe. Ogledal si bom pač samo, da bo končno vse jasno.
Našel sem pretvezo, češ, da moram v meslo sam, ker bo treba nakupiti zelišča za konje pri zeliščarjih. Nisem tudi potoval kar na slepo, temveč sem si izmislil zvijačo, da bi zagrabil stvar na pravem koncu.
Gruša ni vedela, — in tudi slugam je bilo strogo prepovedano, ji o tem kaj povedati, — da je imel lmez v mestu, preden je prišla ona, še neko drugo ljubezen. Tej gospej je bilo ime Jevgeniia Semjo-novna, bila je iz plemenite rodbine in hčerka po nekem tajniku. Slovela je po vsem mestu, ker jo prav spretno igrala na glasovirju. Sploh je bila zlata duša in tudi jako čedna. Z mojim knezom je imela hčerko. Sčasom se je bila nekam zredila, pa so pravili, da io je zavolio tetra knez pustil. Vendar je kupil za njo in za hčerko hišo, ker jo ta čas imel še veliko premoženje. Zdaj sta obe živeli z dohodki, katere je nesla hiša in sta v njej tudi stanovali. Knez ni Jev-genije Semjonovne nikoli obiskal, odkar jo je bil odpravil s tistim darilom. A naši slugo je nišo pozabili, kajti bila je z njimi v starih časih vedno prijazna. Čo je nanesla prilika, da so prišli v mesto, so je vedno obiskali: saj so jo vsi imeli radi in se iim je tudi smilila. Gospa je tudi ostala jako postrežljiva napram vsem našim ljudem in je vpraševala po knezu.
EIIIElii
•id P^ .5, O
s ■£ s ¥
f | $ S.
a
š


. a o s
i g-s .al
s s s. i i
xi N W) J3
S g i • ° .2 > I ^ M O
O) <D (D
» g £ c ... S Q N a 2
w	t.
-.=, jš u C a . 01 *
S 'i . "2
Z	>	I	a	%
o	—	cr
ji	•	j	«	1
m	c:	—	«-
a x ~r s. n a o a
o Q 3 -M
— cj eo c <u
S	f N
14 i o
3 4) > »J
s
s >
h
g 1.5 "S
;sf?2 S ' a -ž . K .9
aas Q
- « «
K) rA
fl)
K <6
s
< = I 2
h ~ i
. to
m
M .2 S ¥
5 a 6 ~ 9"
Sc J« i» 3
•■i _ a
jf! i S
— oj a
2? a <i 2 Q -a J £
p« o q
3 < n s =111=111
uiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiniiiiimu
Jnteresantno broJuro o* •> uspešnem
I Zdravljenja. ! zolčnih kamnov \ Vam. pošlje brezplačno I lekarna pri Odreseniku 3 PngaUJJyš»hr*<lska fr. i Piiitn aho/ —
Sttffinn/;

V	globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni, dobri soprog, oče in svak, gospod
Anton Leitgeb
upravnik dolenjskih železnic in revident drž. žel. v p.
v četrtek dne 11. t, m, po dolgi mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 13, avgusta 1927 ob pol 3 popoldne iz hiše žaiosii, Medvedova cesta štev. 32, na pokopališče k Sv, Križu.
V	Ljubljani, dne 12. avgusta 1927.
MIROSLAVA LEITGEB roj. BARAGA, soproga. — MARTINA LEITGEB, hčerka — in vsi ostali sorodniki.
	Mestni pogrebni zavod.	■ •Vr
		
»SINDIKAT LOKALNIH ŽELEZNIC V SLOVENIJI« naznanja, da je njegov dolgoletni tajnik, gospod
Anton leitgeb
revident drž. železnic v pok.
po dolgi mučni bolezni dne 11. t. m. preminul.
Pogreb se vrši dne 13. avgusta 1927 ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Medvedova ulica 32, na pokopališče k Sv. Križu, blag mu spomin!
Predsedstvo sindikata lokal, železnic v Sloveniji.

MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1'50 Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas 3 sli 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
VILA 7 sob, 3 balkoni, 3 kleti, hlev, 5 oral zemlje, za trgov, ali gostilno, proda A. IVANC, Ptujska gora,	6245
Službo konj. hlapec
in podobno, išče mladenič, 24 let star, pošten in
priden. - Naslov v upravi	ijubujuu ouu.uuu
Slovenca« pod St. 6265. iDin" Intabulacija na prvo -	| mesto. - Ponudbe s po-
goji pod šifro: »Posojilo št. 6205« na upravo lista.
Posojilnice!
Za Zagreb se išče hipo-tekarno posojilo 300.000
Mesarskega učenca
močnega in pošten, staršev, se sprejme. Naslov
VLOGE
na tekoči (žiro) račun sprejema in obrestuje po
v upravi pod štev. 6231. ®Pr,e,ema obrestuje po
---------; dogovoru Efektna banka
Krojaškega vajenca ! Ljubljana, Kongresni trg 9 sprejme takoj tvrdka (na vogalu Kino Matica) Anton Presker, Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 14.
Stavbni polir
brihe j®?-" zidarjev
(tudi akordanti) dobi mesto v Ljubljani takoj pri gradbeni tvrdki. - Naslov v upr. lista pod št. 6258.
Učenka
poštenih staršev se sprejme v manufakt. trgovino. Imeti mora 2 mešč. šoli. Oskrba pri starših. Cenj. ponudbe na upravo pod: »Manufaktura« št. 6236.
Sprejmem več dobrih
zidarjev
in delavcev
- Stavbno podjetje IVAN OGRIN, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje štev. 8.
Zajamčen zaslužek vsakemu !
Reducirani, brezposelni, upokojenci itd., javite se osebno ali pismeno (tudi z dežele) za razpečavanje drž. vrednostnih papirjev in ur na mala odplačila. ZUMBULOVIČ, Ljubljana Aleksandrova cesta 12.
Stavb, parcele
velike od 410 do 550 m5 prodaja IRMA SUŠNIK, Zaloška c. 21, Ljubljana.
Gostilna
dobro idoča, na promet, kraju — tik rudnika v Trbovljah, z lepimi gostilniškimi prostori, se vsled starosti proda. Cenj. vprašanja poslati na upravo lista pod šifro »Dober promet« 6214.
pri Mariboru
9 oralov vinograda, vini-čarija, gospodarsko poslopje, sadonosnik, njive in gozd, lepo arondirano, se proda po ugodni ceni. — Informacije ALBERT VICEL, Glavni trg — Maribor.
Priporoča se trgovina t železnino
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloška cesta.
Koruzo za hrmo
oddaja najceneje veletrgovina žita In moke
A. VOLK. Llubijana
Kraljeva eosta St. 24.
»RIMSKE TOPLICE« SLOVENIJA
radioaktivno termalno kopališče izborno proti rev-mi, išiasu, ženskim in živčnim boleznim. Penzija v pred sezoni 60, v glavni 80 Din. - Pojasnila daje ravnateljstvo.	2959
Hemična pralnico
In barvanje oblek v najrazličnejših barvah izvršnje dola v najkrajšem času pri najnižjih cenah
ANTON BOG
Šolonburgova ulica 6/1. Tovarna Vič-Glince
vsa naročila po meri in popravila pri
Franc Szantner, Ljubljana
Selenburgova ulica 1
prvovrstna špeciialna izdelovalnica čevljev za
" live m bolne
noge.
!jl
POCENI DAM
stanovanje in hrano deklici nižjega razreda. — Naslov v upravi: št. 6240
Priporoča se Vam, da si pri nakupu ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik.
ANDSŠEJ KREGAR tovarPBS;aa,°3a
ST. VID nad Ljubljano (nasproti holodvora Vizmarje)
=5E==

Za Jugoslovansko tiskano v Ljubljani; Karol Cafi.
Izdajatcli: Ar. Fi. Kulovec,
Urednik: Franc Teraetflav.
Llpshl w£lcsc|cm
o® 28. avgusta do S. septembra 1927
je najugodnejši kupci jski trg in največji velesejem v Evropi. Zastopanih je nad 1600 blagovnih skupin vseh strok, ter nad 10.000 razstavljalcev. — Znižane vozne cene, brezplačni vizum. Pojasnila daje častno zastopstvo: Stegu, Ljubljana, Gledališka ulica 8, telefon 2925.
LSpski stanem irefeseiem
za časa splošnega velesejma
od 28. avgusta do 3. septembra 192'/
Največja mednarodna razstava vsega stavbenega blaga in predmetov za splošno stavbenstvo, najnovejše zidarstvo in konstrukcije, vseh vrst novodobnih kurjav, stavbni stroji, razstava blaga in strojev za gradnjo cest.
Posebne prireditve:
Nemški stavbeni teden Zborovanje o gradnji cest Nemška razstava opečnih stavb Razstava »Naselbina" Zborovanje raznih strokovnih zvez
Pojasnila daje
Častno zastopstvo ST£@U, LjubSfana,
Gledališka nlica žtev. 8. Telefon 2925.
m 1i	-•	»um»v i • tiimuiu.
Rabimo pri takojšnjem nastopu
absolventa
usnjarske šole na Dunaju
ali v FREIBERGU kot drugega kemika. — Ponudbe na tovarno STROJIL MAJ-ŠPERG, pošta Pragersko.
NOVO ! PREPRIČAJTE SE ! NOVO !
Znižane cene! Kdor hoče kupiti moderno in solidno izdelano Pf}H(ČTWft na' si °^leda no" : raznovrstno: '	"»»vo zalogo pri
Egidijti in Karlu Erjavec, Brod
(poleg tacenskega mostu — Št. Vid nad Ljubljano).
Ogled tudi ob nedeljah. Za delo se jamči. (Daje sc tudi na obroke.)
ZDRAVJE
moč, cneržija, sposobnost za delo in druge vrline zdravega človeka obstoje samo dotlej, dokler so naše življenske žleze zdrave in normalno funkcionirajo. Kako ohranimo v zdravem' stanju naše žleze in ojačimo oslabele?
To se lahko doseže z vsprejemom v naš organizem specialnega ekstrakta življenske žleze mladega bitja, kar je »KALEFLUID« D. Kaleničenka.
»KALEFLUID« razkraja in odstranjuje iz organizma mokračno kislino in druge strupe, po-vrača organizmu zdravje, prejšnjo energijo, sposobnost za delo in povratek mladih let. Z eno besedo: »Kalefluid« prosto pomlajuje človeka. Desettisoči zdravnikov iz raznih dežela priznavajo »KALEFLUID« kot silno dobro zdravilo in ga priporočajo kot odlično sredstvo pri vseh vrstah živčnih in artrjtskih boleznih. Za svoje zdravilne vrline je »Kalefluid« odlikovan na higijenskih iz-ožbah v Parizu, Londonu, Rimu, Briislu in FlorencJ s 5 »grand prix« in 5 velikimi zlatimi medaljami.
»KALEFLUID« sc prodaja v vseh večjih apotekah in drogerijah. — Brezplačno se pošlje vsakomur detajlna naučna literatura »Prcporodjaj« j zdravniškimi ocenami in samozahvalami bolnikov, Obračati se je: Beograd, Katičeva ul. 1, Lit S. 1, MILOŠ MARKOVIC.	6157
Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije se nadaljujejo danes, jutri in na praznik na igrišču SK Ilirije v sledečem redu: danes ob 17.45 igrata Ilirija in Jadran, jutri, v nedeljo, dopoldne nb 8.30 Krakovo in Mars ter na praznik ob 8.30 Ilirija in Krakovo. Prehodni pokal je razstavljen v izložbi trgovine J. Goreč na Dunajski cesti.
ISSK Maribor : SK Železničar 3:1 (2:0). V Setrtek popoldne je SK Železničar absolviral drugo poizkusilo tekmo ter dosegel dokaj ugoden rezultat, kar je predvsem pripisati šibkejši postavi Maribora, deloma pa tudi neodločnosti njegovega napada, ki je zavozil nešteto najsigurnejših šans. Dobro sta se uveljavila Koren in Kirbiš. — Železničarji so pred vel li povprečno igro, brez odločnejših potez. Za nasprotnikom so v vsakem oziru taostaj,\li. Hrbtenica moštva je krilska vrsta, ki pa vspričo povprečnosti ostalih igralcev ne zaleže. Napad je bil najslabši del moštva. Sodil je g. Nemec slabo in jx»vršno.
OLIMPIADA, SKRBI IN UPANJE.
Dopis iz Amsterdama pripoveduje:
Priprava na olimpiado nam ne prinaša samo Čistega veselja. Nizozemski olimpijski odbor ima dosti" več sitnosti, kot je bil pripravljen nanje ob prevzetju olimpiskih priprav. Najprvo je bala ho-landska država, ki je odrekla vsako pomoč. Denar so morali dobiti od zasebnikov, in ti ga bodo hoteli imeti nazaj, pa še dobro obrestovanega. Kakšni bodo dohodki 1. 1€28? Kot najbolj zanimanje vzbujajoče tekme je dal odbor v bilanco nogomet in tenis; pa še sedaj ni gotovo, če bodo igrali v Amsterdamu nogomet in tenis ali ne. Pripravljalni odbor v Amsterdamu apelira na vse mogoče zvezne instance, njegovi člani se vozijo po svetu okoli, poudarjajo dobro voljo, s katero se je lotil pripravljalni odbor prvih del in poudarjajo dolžnost drugih, da te dobre volje ne razočarajo; pa kljub temu stvar ne gre naprej. Za pomirjenje holand-skega javnega mnenja je predsednik odbora Schimmelpenninck izjavil, da ni treba imeti nobenih skrbi glede finančne plati podjetja, tudi če nogomet ne bo na olimpiadi. Ce mednarodna nogometna zveza ne bo pristala na udeležbo, hočejo vplesti najbrž neoficijelne nogometne tekme. Gle-tenasa smo že večkrat pisali.
Tudi veslanje ni čisto v redu. Amsterdamci bi radi videli, da bi se vršilo na Amsteli, ki sega noter v sredino mesta; od mednarodne veslaške zveze odposlana strokovnjaka Fiorini in Miihlegg sta pa Amstelo odklonila kot nepripravno in sta se odločila za kraj daleč proč od mesta. Vsled tega bi trpel obisk in s tem blagajna. Zaenkrat hočeta prirediti v letošnjem septembru dve ho-landski veslaški zvezi na Amsteli mednarodno re-gato, mišljeno kot predvajo za olimpijske igre. Dolžina proge znaša 1635 m. Dirke bodo sledeče: čoln z dvema veslačema brez krmarja, čoln s štirimi veslači brez krmarja, čoln z osmimi veslači.
Holandska kolesarska zveza bo v sporazumu z olimpijskim odborom priredila štiridnevno dirko po Holandiji. Ta vztrajnostna tekma se bo vršila še ta mesec, od 17. do 22. in bo mednarodna.
Prijav za lahko atletiko je že zelo veliko. Cator bo gotovo prišel. Poljska bo poslala 150 tekmecev, Nizozemska Indija pridno trenira itd.
Glede nastanitve so si zagotovile doslej sledeče države stanovanje in prehrano: Holandska, Švedska, Švica, Odrska, Anglija, Nemčija. Zedi-njene države in Finska bodo poslale vsaka poseben parnik, kjer bodo tekmovalci stanovali. Jugoslovanski tekmeci bodo stanovali v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani itd.; tako bo spričo in'enzivnega delovanja našega olimpijskega odbora stanovanjsko vprašanje rešeno v vsestransko zadovoljstvo.
Mesto Amsterdam je v pričakovanju velikanskega dotoka tujcev dalo zgraditi 50 novih tramvajskih voz. Nasproti kolodvoru so najeli Llovdovo hišo, ki bo v vseh nadstropjih služila kot informacijska pisarna. Poštno ministrstvo bo izdalo posebne alimpijske znamke, ki jih bodo nekoliko dražje prodajali kol je napisano. Diferenca gre olimpijskemu odboru v prid. Razstavni odbor pridno deluje, olimpiada umetnesti je pravkar razposlala povabila k udeležbi._
l&precl sodišča
Zanimiva razsodba deželnega sodišča. Pred dnevi se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava proti dvajsetini pekovskim pomočnikom, ker so, kakor je trdila obtožnica, s pomočjo javnega nasilja preprečili nekemu pekovskemu mojstru z Vrhnike, da bi uvažal ob nedeljah sveže pecivo v Ljubljano. (Kakor znano, ljubljanske pekarne ne obratujejo ob nedeljah.) Obtoženi pekovski pomočniki so namreč na Vrhniki ustavili dne 10. aprila ob pol 6. zjutraj mojstrovega vajenca,^ ki je na vozu peljal dve košari peciva na vrhniško postajo. Nastal je seveda prepir, v katerega se je vmešal mojster in pa orožniki, ki so napravili pro-tokoL Pri razpravi so se pomočniki branili, da so ščitili lastne interese ter so le dejansko hoteli^ izvajati zakon o zaščiti delavcev. Eden od obtožencev je pokazal senatu celo zakon o zaščiti delavcev, kar pa 90 sodniki odklonili, češ, da ga poznajo. Vsi obtoženci 9o bili oproščeni z motivacijo, da so branili lastne življenjske interese.
Ljudje se šo vedno strašno radi prcklajo, prepirajo in psujejo, pa naj je poletna sezona še tako prijetna, da celo tatovi respektirajo sodnike in jim privoščijo nekoliko oddiha. Prepirljivci jim tega najbrž ne privoščijo. Tako zvani »špetirsol« je še vedno poln in avla na sodišču še vedno živahna in celo zanimiva. Te dni je prikorakal v dvorano_ samozavestni možakar Rudolf, za njim pa mlada ženska, skoro bi rekel slabotna. 10. junija jo je na javnem dvorišču tik znane kavarne prav nerodno ozmerjal, kakor pač kdo zna. >Prokleta s.(vinja), rinko mi daj nazaj, ki je od moje žene, saj imaš hlapca za moža, pa ne uradnika, konje naj proda, pa ti naj kupi rinko. Sramota za gospodarja, da ima take ljudi pod streho.t Govoril je preveč govorniško, tako, da so ga slišali tudi neprizadeti. Seveda ga je ženica Štefka tožila. Sodnik, ki je itak že naveličan enakih in podobnih čenč, je resno predlagal spravo. >Poravnajte se, saj živita v isti hiši, kaj bi se vedno prepirala. Vi, Rudolf, lepo prekličite vse, vi, Štefka, mu pa odpustite!* Jima je svetoval »Kam pa pridem, že štiri leta odpuščam k je povzela Štefka in sprava je bila onemogočena. Ker je bil Rudolf že večkrat kaznovan zaradi žaljenja časti, ga je sodnik obsodil na 48 ur zapora. >To je pa malo prevečk je zavzdihnil Rudolf, pritožil se pa ni.
Minister n. r- ITan Pucelj pred okrajnim sodiščem oproščen. Pred tukajšnjim sodiščem se je moral zagovarjati minister n. r. Ivan Pucelj. Tožen ie bil zaradi lahke telesne poškodbe; tožil ga je Ivan Kordiš, češ, da ga je minister Pucelj v septembru 1924 tako močno udaril po glavi, da je krvavel in obležal nezavesten. Po pričah se je izkazalo, da se je Ivan Kordiš zaletel v Puclja, ga sunil v prša in potem še v nogo in da je bil Pucelj povsem primoran oprijeti se silobrana; ni ga pa udaril po glavi, pač ga pa le odrinil od sebe. Sodnik je razglasil oprostilno sodbo, izpodbil je pa veljavnost poslanske imunitete v dobi razpusta skupščine.
"f-H	Najboljše
IP^IlP KOLO
In šivalni stroj
v materijaiu in konstrukciji je samo
GčtITZftSgR, ADLER in PHČNIX Večletna garancija.
Najnižje CCne, tudi mesečna odplačila samo pri
Josip Petelihc-u u uubljani
ob vodi blizu Prešernovega spomenika
Preselitve
izvršuje najcenejše »SLO-VENIA -TRANSPORT« -sped. transport, družba -Ljubljana, Miklošičeva c. 36, tel. 2718,	6204
Prvi jesenski KROJNI TEČAJ
na Zzseb. Krojnem učili-šču, Ljubljana, Stari trg
19 — dne 1. septembra.
Revnejšim tečaj ceneje, nekaj se lahko plača z živili. Šiviljam in krojačem se brezplačno reko-mandirajo mesta. — F. POTOČNIK, član internacionalne anglo francoske Krojne šole, odlikovan na internacional. razstavi v Rimu z naslovom profesorja.	6232
Predno nastopite potovanfe
zahtevajte od svojo banke
B. C. L TRAVELLERS' CHECJUES
Potovalni čeki BANKA COMMEROAtE ITALIANA
v lirah, franc. frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih so najenostavnejše in najsigtirnejše sredstvo, da se ob vsakem času in v vsaki deželi lahko razpolaga s svojim denarjem.
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin, cirka 500 m3 vrta, odda s 1. sept. na Brinju ob Dunajski cesti 1 okojnin-ski zavod v Ljubljani.
2 lepi sobi
s telefonom, v sredini mesta, oddam za pisarno. — Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 6266.
Bukova drva
lepa, popolnoma suha — cirka 45 m® — kupijo nameščenci tobačne tovarne v Ljubljani. - Ponudbe s cenami franko tobačna tovarna, Ljubljana, poslati do 20. avg. na tobačno tovarno v Ljub-i ijani pod: »Drva za na-1 meščencc« štev. 6250. 1