GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BO V MESECU OKTOBRU 1981 1. INFORMACIJA O NEDOVOLJENIH GRADNJAH V OBČINI S STALIŠČI IZVRŠNEGA SVETA 2. POROČILO O ORGANIZIRANOSTI KADROVSKIH SLUŽB IN IZVAJANJU KADROV-SKE FUNKCIJE V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA 3. PREDLOG ODLOČBE O UGOTOVITVI SPLOŠNEGA INTERESA ZA GRADNJO PST . NA ODSEKU IŽANSKA CESTA - SPOMINSKI KAMEN ŠT. 91 4. PREDLOG SKLEPA O POOBLASTITVI IZVRŠNEGA SVETA ZA DAJANJE SOGLASJA K STATUTOM OŠ IN WZ 5. ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA 6. SKRAJŠANI ZAPISNIKI SEJ ZBOROV Poleg zadev, objavljenih v delegatski prilogi občine, bodo zbori skupščine obrav-navali in sprejeli tudi zadeve, objavljene v delegatskem gradivu skupščine mesta Ljubljane. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 - Datum: 7/10-1981 - " , VABILO Na podlagi 188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) sklicujem v 35. skupno zasedanje družbenopolitičnega zbora, zbora krajev- nih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Ljub- Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 21. oktobra 1981 s pričetkom ob 16. uci v veliki sejni dvorani skupščirte občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji drtevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 34. skupnega zasedanja 3. Informacija o nedovoljenih gradnjah v občini s stališči izvrš-nega sveta 4. Predlog sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samopri-spevka III (gradivo SML) 5. Osnutek odloka o financiranju enotnega programa izgradnje objektov iz samoprispevka III (gradivo SML) PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Vili Belič, I. r. SKUPŠČINA OBČINE . ¦--, UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 ; ' _; Datum: 7/10-1981 - VABILO r Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem * 31. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 21. oktobra 1981 po končanem skupnem zasedan|u zborov v sejni sobi skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. ¦ ' .. V sprejem predlagam naslednji ¦ • dnevni red: ¦' 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora v 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 30. seje zbora 3. Poročilo o organiziranosti kadrovskih služb in izvajanju ka-drovske funkcije v organizacijah združenega dela 4. Predlog sklepa o pooblastitvi izvršnega sveta za dajanje so-glasja k statutom O. Š. in VVZ 5. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK ZBORA: <<¦'... .- . . ¦••¦. • , Emil Dolčič, I. r. . ¦ ¦ ¦ ¦'• <:: ¦¦¦ ¦ -W->•.-•>¦• ; , - '¦'¦ ' •¦!'¦ '¦ ¦¦ '.¦•V'';'¦¦*: ¦:'.,* '¦' SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK številka: 06-3/78 Datum: 7/10-1981 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem ! : ' 37. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 21. oktobra 1981 po končanem skupnem zaseda-nju zborov v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 36. seje zbora 3. Poročilo o organiziranosti kadrovskih služb in izvajanju ka-drovske funkcije v organizacijah združenega dela - 4. Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo PST na odseku Ižanska cesta-spominski kamen št. 91 5. Predlog sklepa o pooblastitvi izvršnega sveta za dajanje so-glasja k statutom Oš inVVZ 6. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljana in delegiranje delegatov za sejo zbora združenega dela SML 7. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK ZBORA: <», . ' '.'..''. ^ Stojan Gomezelj, I. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 7/10-1981 VABILO Na podlagi 192 člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem. 38. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 21. oktobra 1981 po končanem skupnem zasedanju zborov v mali sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: ,...,., . . , ¦ 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora J A 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 37 seje zbora 3. Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo PST na odseku Ižanska cesta-spominski kamen št. 91 4. Predlog sklepa o pooblastitvi izvršnega sveta za dajanje so-glasja k statutom OŠ in VVZ 5. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov za sejo zbora občine SML 6. Vprašanja in predlogi delegatov. . ' PREDSEDNICA ZBORA: ';: " , Jožica Krištof. I. r. NEDOVOLJENJE GRADNJE v občini Ljubljana Vič-Rudnik i. uvod , ,.¦..-.¦¦•..¦: Naraščajočemu družbenemu in gospodarskemu razvoju mesta Ljubljane sledi proces njegove urbanizacije, kateremu mora sle-diti načrtno urejanje prostora in učinkovit tako zvani nadzor. Naraščajočemu prilivu prebivalstva v preteklih letih ter potre-bam po stanovanjskih in ostalih površinah nista sledila načrtno urejanje prostora in planirana stanovanjska izgradnja. Posledica tega so nedovoljene gradnje. Z namenom, da se ugotovi objektivne vzroke nedOvoljenih gradenj, njihovo število in kategorijo, je urbanistična inšpekcija skupno s KS opravila statistični pregled teh gradenj. Opravljena analiza je uporabljena kot osnova za nadaljnjo delovno usmeritev pri preprečevanju nedovoljenih gradenj in spremljajočih negativ-nih pojavov. Na osnovi statističnih podatkov je urbanistična inš-pekcija analitično ocenila vzroke nedovoljenih gradenj in pose-gov v prostor ter svoje delo na podlagi teh ugotovitev pričela usmerjati ne le na administrativno ukrepanje proti črnogradite-Ijem temveč tudi na širšo družbeno akcijo. V obdobju 1976-80 je bilo nadovoljeno zgrajenih 2370 objek-tov, od tega stanovanjskih 1068 oz. 450. Inšpekcija je seveda obravnavala vse primere. Primerjava zadnjih dveh let pa kaže porast vseh nedovoljenih gradenj za 22% v letu 1980 in obenem padec nedovoljeno zgrajenih stanovanjskih objektov za 32%. Stanovanjski objekti so prostorsko najbolj problematični - zgra-jeni ponavadi na nezazidljivih, kmetijskih ali varovalnih in komu-nalno neopremljenih zemljiščih. Sami objekti so v veliki večini tehnično, funkcionalno in estetsko neustrezni. S tem nastala škoda je neprecenljiva, ne le zaradi nepovratno izgubljenega in neracionalno izkonščenega zemljišča, ampak tudi zato, ker šte-vilna območja izgubljajo svoje prvotno oblikovane značilnosti (značilne parcelacije, izginjanje historičnih silhuet, tlorisne in gabaritne značilnosti obstoječih objektov). Družbena škoda ob ^graditvi infrastrukturnih objektov, na čigar rezervatih prav tako stojijo nedovoljeni objekti, ki nastajajo zaradi sporov in vpliva na zamude pri izgradnji istih, je prav tako velika. Objekti so v glavnem registrirani kot začeta nedovoljena grad-nja, dosti investitorjev si je v času gradnje pridobilo lokacijsko dokumentacijo, ostali pa so v postopku zaradi izvajanja odloka o razvrstitvi nedovoljeno zgrajenih objektov do 16. 4. 1978. Gre za objekte, za katere obstaja možnost, da se vklopijo v zazidalne načrte, ostali pa še naprej predstavljajo problem. Za odstranitev objektov, ki jih ni mogoče legalizirati, pa bodo potrebna velika sredstva. To so predvsem barakarska naselja. Po odloku o razvrstitvi nedovoljeno zgrajenih objektov do 16. 4. 1978 je od približno 4800 do sedaj registriranih nedovoljeno zgrajenih objektov na območju mesta Ljubljane urbanistična inšpekcija pregiedala 1000 objektov za razvrstitev. Ostalih 3800 objektov so pregledale krajevne skupnosti občin Vič-Rudnik, Šiška in Center. Razvrstitev objektov po možnosti legalizacije je v teku, vendar bodo stroški za odstranitev ostalih objektov zelo visoki. Potrebna bodo nadomestna stanovanja, družbeno škodo zaradi stihijsko pozidanega in neustrezno izkoriščenega zemlji-šča pa je težko oceniti. Posamezni črnograditelji niso zainteresi-rani za legalizacijo nedovoljeno zgrajenih objektov, ker so stroški legalizacije (vsa dokumentacija in komunalni prispevek) sora-zmerno visoki, ekonomskih posledic in sankcij pa zaenkrat ni. Družba zato izgublja sredstva, ki bi jih lahko koristno uporabila za komunalno in urbanistično ureditev prizadetih zemljišč. II. ANALIZE VZROKOV NEDOVOUENIH GRADENJ IN POSEGOV V PROSTOR Vzroke nedovoljenih gradenj opredeljujemo kot primarne in kot sekundarne. ,-'¦.-;. ,¦ 'i" ¦ ¦¦' . 1. Primarni vzroki: - Urbanizacija prostora je proces, v katerem se odražajo vse spremembe v družbi. Preseljevanje prebivalstva je zaradi iskanja zaposlitve in zapuščanja vasi proces z dolgotrajnimi družbenimi posledicami. Investicije so se v preteklosti vlagale pretežno v industrijo, posebno v manj razvitih krajih pa minimalno v kmetij-stvo ali v živinorejo. Prav iz teh področij pa je migracija največja, vasi ostajajo prazne in še nerazvitejše - problemi v mestu pa se še bolj stopnjujejo. Po podatkih zavoda za statistiko je bil v Ljubljani v letih 1976-1977 izredno velik selitveni prirast, ki ga stanovanj-ska gradnja ni dohitevala. Za obdobje 1976-1980 je bila planirana izgradnja 15.000 novih stanovanj - od tega 13.000 družbenih in 2.000 individualnih. Plan družbenih stanovanj je bil reahziran le 78%, plan individualnih pa presežen za 38%. Tako je v srednjeročnem obdobju v Ljubljani zgrajenih 2115 stanovanj manj od načrtovanih, začetih nedavo-Ijeno zgrajenih stanovanjskih objektov pa je bilo v istem obdobju 1068 oz. 50% primanjkljaja (vir prirasta in primanjkljaja Zavod SRS za statistiko). Osnovni vzroki zaostankov v stanovanjski gradnji in zato vzroki nedovoljenih gradenj stanovanjskih objektov so: - prepočasna gradnja v primerjavi z dvigom cen m2 stanovanj-ske površine in potrebami po standvanjih. Cene so naraščale v prvih 4 letih povprečno za 16% letno, 1979 leta pa so se dvignile za 34% napram letu 1978; - neusklajena zemljiška in komunalna politika; priprava zem-Ijišča od začetka urbanističnega planiranja in izdelave zazidalnih načrtov, pridobivanja in urejanja stavbnega zemljišča traja 5-7 let; - kasnitev gradnje zaradi dolgotrajnih postopkov v zvezi s tehnično dokumentacijo, obsegom in potrebno kvaliteto objek-tov, v zvezi z roki, cenami in financiranjem objektov družbenega standarda; Povprečne zamude v izgradnji se sučejo cca 4 mesece. Pri gradnji stanovanj za tržišče je kvaliteta zgrajenih stanovanj ob izredno visoki ceni m2 in odnos prodajalca do kupca pod vsakim nivojem poslovne morale; - neustrezno zemljišče, pritožbe občanov na sprejete lokacije, primanjkljaji gradbenih materialov, itd.; - pomanjkanje zazidljivih komunalno urejenih parcel za indivi-dualno gradnjo. 2. Sekundami vzroki - Dolgotrajni in dragi postopki v zvezi z izdelavo lokacijske dokumentacije, pridobitve soglasij in ustreznih dovoljenj. Potre-ben čas za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja na urbaniziranem zemljišču je minimalno 1 leto. Ob povprečnem porastu cen gradbenega materiala oziroma stanovanj v prvih štirih letih 16% in v letu 1979 za 34% je osnovni ekonomski motiv občanov, da začnejo z nedovoljeno gradnjo. - Kot so dolgotrajni postopkj vzvezi s pridobivanjem ustreznih dovoljenj, so prav tako dolgotrajm zakoniti upravni postopki od odkritja do odstranitve nedovoljeno zgrajenih objektov (ZUP); Postopek ima navadno naslednje faze: ugotovitev nedovoljene gradnje (zapisnik, ugotovitev urb. kriterijev, dokumentacije nava- dno nl), odločba, vročilnica, ponovni pregled, eventualna pri-tožba, ponovni pregled, komisija za nedovoljene gradnje pri občinah, sklep o dovolitvi izvršbe, vročilnica, ponovni pregled, organizacija ekipe za rušenje (ogled objekta zaradi ocenitve potrebne mehanizacije, dogovor z milico o spremstvu) in izvršba. - Pomanjkanje sredstev za odstranjevanje nedovoljeno zgraje-nih objektov. Problem kritja stroškov rušenja nedovoljenih gra-denj se rešuje tako, da so IS Ijubljanskih občin s Komunalnim podjetjem sklenili pogodbo o rušenju nedovoljenih objektov, v občinskih proračunih pa niso bila izločena sredstva za te na-mene. Rušenje objektov z izvršbo v upravnem postopku v pristoj-nosti urbanistične inšpekcije je bilo zato otežkočeno. Na pobudo UIS so za leto 1981 občine namenile sredstva za rušenje nedovo-Ijenih gradenj. - Mile kazenske sankcije za prekrške - nedovoljene gradnje. Povprečna kazen za črnograditelje je cca 3000 din in 5 dni zapora. Dogaja se, da republiški senat pritožbam črnograditeljev ugodi z omilitvijo že sicer nizke kazni. Ob tem se postavlja vprašanje učinkovitosti sankcije kot represivnega ukrepa zoper investitorja nedovoljene gradnje, ko sam ugotovi, da se mu kazen za nedovoljeno gradnjo ekonomsko bolj splača kot uradna pot pridobivanja dokumentacije. Nedisciplina občanov zaradi tega še bolj narašča. - Kadrovska zasedba urbanistične inšpekcije v preteklih letih ni bila zadostna (povprečno 5 inšpektorjev za vseh 5 Ijubljanskih občin). Kljub maksimalnemu prizadevanju inšpektorjev, ob na-štetih vzrokih urbanistična inšpekcija sama ni mogla omejiti rasti nedovoljenih gradenj. Učinkovitosti urbanistične inšpekcije ne kaže meriti s številom izdanih odločb in sklepov - odpravljanje osnovnih vzrokov, pravočasno opozarjanje pristojnih o zapaia-njih na terenu, stalna prisotnost na terenu in sodelovanje z vsemi družbenimi činitelji, ki vplivajo na urejanje prostora, lahko stanje na tem področju izboljša. - Režim nadzora in ukrepanje urbanistične inšpekcije nazava-rovanih zemljiščih, zlasti na kemtijskih, naravnih, gozdnih, spo-meniških in vodnih rezervatih je otežkočen, v večini primerov pa nemogoč, saj zavarovane površine niso prostorsko opredeljene, niso zavarovane z ustreznimi odloki, ki naj bi določili režim varovanja in ga pravno utemeljili. Prav tako urbanistično doku-mentacijo (osnova nadzora urbanistične inšpekcije) občine ne dostavljajo inšpekciji, pogosto niti ne naročijo zadostno število izvodov. STATISTIČNI PREGLED NEDOVOLJENIH GRADENJ ¦ 1976-1980 V UUBUANI stanov. garaže ostali obj. leto občina objekti gos. obj. nadz. adapt. Skupaj 1 2 3 4 5 6 Bežigrad 42 16 S 63 Moste-Polje ^69 17 12 98 1976 Vič-Rudnik '¦'¦'.. '208 10 5 223 Center 2 20 7 29 Siika 110 12 3 125 1976 Ljubljana 431 75 32 538 Bežigrad , 38 28 - 66 Moste-Polje 60 28 41 129 1977 Vič-Rudnik 69 61 46 176 Center 5 4-9 Šiška 51 7 16 74 1977 Ljubljana 223 128 103 454 Bežigrad 12 8 11 31 Moste-Polje 28 25 45 98 1978 Vič-Rudnik 95 28 54 177 Center •..,.- - 2 2 Šiška 21 26 21 68 1978 Ljubljana 156 87 133 376 / '' ¦ -\ 1 23 11 35 19 33 30 82 111 63 85 259 Bežigrad • Moste-Polje J ..¦ 1979 Vič-Rudnik • ' Center , ¦ - Šiška 22 41 11 74 1979 Ljubljana 153 160 137 450 Bežigrad Moste-Polje 1980 Vič-Rudnik Center Šiška 20 63 39 122 7 22 8 37 58 103 91 252 7 6 13 20 77 31 128 1980 Ljubljana_________________________105 272 175 552 1976 1980 Ljubljana 1068 722 580 2370 (Upoštevana so področja za več kot 60 nedovoljenimi grad-njami.) III. RAZVRSTITVE NEDOVOLJENIH GRADENJ ' -,.: - /. ' V OBČINI UUBLJANA VIČ-RUDNIK "; ¦,, - Kaj je nedovoljena gradnja? • Nedovoljena gradnja je akcija oz. poseg, ki na kakršenkoli način preoblikuje okolje brez zahtevanih dovoljenj upravnega organa po veljavnih predpisih. Zato se ne šteje za nedovoljeno gradnjo le stanovanjski objekt, pač pa tudi gradnje ograj, garaž, poti, dozidave, nadzidave, zemeljska dela itd. - Odnos izvršnega sveta občine - upravnega organa do nedo-voljene gradnje. Sprememba in dopolnitev zakona o urbanističnem planiranju v letu 1979 je poleg tega, da daje urbanistični inšpekciji možnost takojšnjega ukrepanja proti nedovoljenim gradnjam, na katerih dela niso dosegla tretje gradbene faze, naložila občinskim skup-ščinam, da z odlokom določijo merila, po katerih bodo občinski upravni organ nedovoljeno zgrajene objekte, ki so že v uporabi razvrstili glede na dejanske okoliščine in namembnost na ob-jekte. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je sprejela odlok o merilih za razvrščanje objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacij-skega dovoljenja in so bili v uporabi pred 16/4-1978 na seji dne 20/6-1979 (Ur. list SRS, št. 20/79). S tem odlokom so določena merila, po katerih pristojni upravni organ razvrsti objekte, ki so bili zgrajeni na območju občine brez lokacijskega dovoljenja in so bili v uporabi pred 16/4-1978. Objekti se razvrščajo v naslednje kategorije: - a) na objekte, za katee se lahko izda lokacijsko dovoljenje - b) na objekte, za katere se ne more izdati lokacijsko dovolje-nje in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev lahko odloži za čas, dokler ne bo nastopila poteba za izvajanje urbanističnega dokumenta na konkretnem zemljišču, - c) na objekte, ki se morajo takoj odstraniti. Odlok je tudi določil, da je Urbanistična inšpekcija Uprave za inšpekcijske službe SML v roku 3 mesecev po uveljavitvi odloka dolžna predložiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu seznam vseh objektov, ter da pristojni občinski upravni organ v šestih mesecih po prejemu seznama urbanistične dokumentacije razvrsti vse objekte navedene v seznamu po merilih odloka. Na podlagi odloka o merilih za razvrščanje objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja ..i so bili v uporabi pred 14. 4. 1978 je izvršni svet občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 5. 12. 1979 obravnaval program dela po odloku, ki sta ga predlagala komite za urbanizem in varstvo okolja in sekretariat za upravne zadeve. V času od uveljavitve odloka o merilih do sestave tega poročila je priglasitev nedovoljeno zgrajenih objektov in izvršena razvrsti-tev razvidna iz naslednje tabele: STANJE AVGUST 1981 Štev. štev. Kr9jsy.na,sKm>,n.Qst...........priaJaSsnib,.. razyr.$č9nih____Boz\M Trnovo sedaj Rakova jelša 299 168 131 Trnovo sedaj Zeleni log 30 24 6 Lavrica 108 105 3 Notranje gorice ' ¦¦ . , 48 48 - Brezovica , 99 99 Horjul \ 110 89 21 Barje ; . . 105 78 27 Kozarje 1 300 260 40 Krim-Rudnikrsedaj . > .' . Krim, ; '"*¦.¦' ."•... ¦'¦¦¦¦"'¦' Rudnik, Galjevica, - ' ¦ . -, '',?'!' Peruzzi 'i 289 - 289 Želimlje . ',...¦, , • ¦ ¦ ,9 9 Dobrova . 82 10 • • 72 Turjak ¦¦¦ ; .'56 "''..,- 56 Tomišelj , 30 1 29 Ig . 28 6 14 Vnanjegorice • '' ' -13' - 13 Škofljica . ' 5^ . 13 46 Brdo ¦."¦'.' : '.56 ...•'¦ 2 53 Vrhovci ..:-', '15 - 15 Kolezija-sedajMurgle :. 15 - 15 MalčiBelič ¦ ' 11 '.,.¦; - 11 Vič , . i9 " - 9 Iškavas ' 14 - 14 Skupaj: 1.776 912 .864 Do sestave poročila upravni organ ni prejel seznama s strani naslednjih krajevnih skupnosti: Črni vrh, Golo-Zapotok, Milan Česnik, Pijava gorica, Polhov Gradec, Preserje, Rakitna, Rob, Stane Sever, Velike Lašče, medtem ko je KS Rožna dolina sporo-čila, da v območju Rožne doline ni nedovoljenih posegov, ki bi vplivali na nadaljnji razvoj. Za območje Rakove jelše je v skladu s spremembami in dopol-nitvami Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljub-Ijane od leta 1980 izdelan in sprejet zazidalni načrt. Zazidalni načrt je ohranil stanje nedovoljenih gradenj v območju zazidal-nega otoka in je služil kot osnova za razvrstitev objektov I. kategorijo. V to kategorijo je razvrščenih pretežno število prigla-šenih objektov, medtem ko so objekti v manjšem številu zgrajeni v nezazidljivih površinah z namembnostjo večje urejene rekrea-cijske površine ob Ljubljanici in varovalnem pasu južne obvozne ceste. Objekti zgrajeni v nezazidljivih površinah ob Ljubljanici nimajo pogojev za razvrstitev niti v II. kategorijo, ker so zgrajeni tako v nasprotju z namembnostjo površin kakor v nasprotju z vdonogospodarskimi ureditvami. Vodnogospodarske smernice so negativne, kar onemogoča izdajo lokacijskega dovoljenja za II. kategorijo. Glede na navedeno imajo vsi objekti (po številu naj-več) zgrajeni v skladu z zazidalnim načrtom pogoje za I. skupino, cca 30 ob Ljubljanici je zelo problematičnih, medtem ko ima 6 objektov v varovalnem pasu južne obvozne ceste pogoje za razvrstitev v II. kategorijo. Za območje krajevne skupnosti Zeleni log je v izdelavi osnutek zazidalnega načrta za območje VS 102 - Sibirija. Nedovoljene gradnje so zgrajene v zazidljivih površinah v manjših skupinah in v vrzelih med obstoječimi objekti starejšega datuma v takoimeno-vani Sibiriji, medtem ko sta le dva objekta v varovalnem pasu južne obvozne ceste. Skladno z že izdelanim osnutkom, ki pred-metne objekte ohranja, so bili objekti razvrščeni v I. kategorijo, objekti v varovalnem pasu južne obvozne cesta pa v II. kategorijo. Osnova za razvrstitev objektov v območju KS Lavrica je spre-memba in dopolnitev generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane od leta 1980. Pretežno število objektov (91) je zgrajenih v območjih, za katera se zahteva izdelava zazidalnih načrtov, medtem je manjše število objektov (17) zgrajenih v nezazidljivih površinah z namembnostjo cestnih in daljnovodnih rezervatov. Tako so bili vsi objekti v zazidalnih površinha razvr-ščeni v I. kategorijo, medtem ko objekti v nezazidljivih površinah v II. kategorijo. Nerazvrščeni so ostali objekti v varovalnem pasu južne obvozne ceste. Za območje Notranjih goric je kot sprejeta urbanistična doku-mentacija služil sprejeti urbanistični red za naselja in območja v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Objekti so zgrajeni v skupinah, za katere se je ugotovilo, da imajo.pogoje za izjemno dovolitev gradnje. Tako je pretežno število objektov (42) razvrščenih v I. kategorijo, dočifn je bilo za 6 objektov ugotovljeno, da so zgrajeni v nasprotju z urbanističnim redom bodisi v kmetijskih površinah ali v nasprotju z naravovarstvenim vidikom. V območju KS Brezovica je pojav nedovoljene gradnje v neza-zidljivih površinah (51) in zazidljivih (49) po številu približno enak. Za razvrstitev objektov je služila urbanistična dokumentacija v izdelavi in sicer programski del zazidalnega načrta za območje VS 220/1 Radna, VS 220/2 Brezovica in osnutek urbanističnega načrta za širše območje Brezovice. Ker osnutek programskega dela zazidalnega načrta obravnavane objekte ohranja, so bili objekti razvrščeni v I. kategorijo, dočim osnutek urbanističnega načrta še ni imel zadostnih osnov za razvrstitev objektov v I. skupino in je bil zato sprejet sklep, da se razvrste v II. skupino do izdelave urbanističnega načrta. Problematična bo sanacija hrup-nih con v pasu med Tržaško cesto in avtocesto.! Za območje KS Horjul je sprejet podrobni urbanistični red Horjulske doline. Skoraj vsi objekti so zgrajeni v zazidljivih povr-šinah, ki se urejajo bodisi z lokacijsko dokumentacijo, skupinsko lokacijsko ali zazidalnim načrtom in so bili razvrščeni v I. katego-rijo. Za območje KS Barje so služili kot osnova za razvrstitev spre-membe in dopolnitve GUP-a od leta 1980 in sprejeti zazidalni načrt za območje RS 105 ob Ižanski cesti. Pojavi nedovoljenih gradenj so tako v zazidljivih, še v večjem številu pa v nezazidljivih površinah. Le za 16 objektov je bilo ugotovljeno, da so zgrajeni v skladu z elementi urbanističnega programa in razvrščenih v I. kategorijo. Vsi ostali objekti razen desetih v območju RS 4, za katerega se zahteva izdelava zazidalnega načrta, so zgrajeni v nezazidljivih površinah z namembnostjo večjih urejenih rekrea-cijskih površin ob Ljubljanici, varovalnem pasu južne obvozne ceste in zelenih površinah - varstvo narave Barja. Objekti, zgra-jeni v območju RS 4 in zelenih površinah ob Ižanski cesti ali ob cesti v Črno vas so bili razvrščeni v II. kategorijo, dočim so objekti ob Ljubljanici in v varovalnem pasu južne obvozne ceste proble-matični. Za razvrstitev so potrebna predhodna soglasja TTKS, Republiške skupnosti za ceste in vodnogospodarske skupnosti. Zelo problematičen je pojav barakarskega naselja ob Ižanski cesti, ki pa ni predmet razvrščanja po odloku o merilih. Za razvrstitev objektov v območju KS Kozarje so služili spre-memba in dopolnitev GUP-a od leta 1980, osnutek zazidalnega načrta za območje VS 109 - Podvozna pot, osnutek skupinske lokacijske dokumentacije za območje VS-8, osnutek zazidalnega načrta za območje VM 4 - Kozarje. Za objekte, zgrajene v ob-močju te krajevne skupnosti, je ugotovljeno, da so v pretežnem obsegu zgrajeni v zazidljivih površinah. V območjih, kjer obsto-jajo osnutki urbanistične dokumentacije, so bili objekti razvr-ščeni v I. kategorijo, dočim drugod brez kakršnekoli dokumenta-cije ni bilo možno trditi, da objekti ne bodo vplivali na izdelavo zazidalnih načrtov. Zato so bili razvrščeni v II. kategorijo. Nera-zvrščenih je cca 20 objektov v nezazidljivih površinah, za katere je pred razvrstitvijo tudi v II. skupino potrebno pridobiti predho-dna soglasja. V območju Kozarij je dosedaj 1 objekt razvrščen v III. kategorijo. V območju KS Želimlje so bili 4 objekti, zgrajeni v zazidljivih površinah, razvrščeni v I. kategorijo, 5 objektov, ki pa so zgrajeni posamično izven obstoječega naselja pa v II. kategorijo. Za območje KS Tomišelj je bilo ugotovljeno, da je pretežno število objektov zgrajenih v zazidljivih površinah na podlagi urba-nističnega reda za naselja in območja v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ki pa so hkrati prizadete z odlokom o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda, manj pa v nezazidljivih površinah. Ob navedenem stanju je izvršni svet sklenil, da se razvrstitev za te objekte odloži do takrat, ko bodo za razvrstitev podani pogoji, ki jih zahteva odlok o varstvenih paso-vih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda in sprememba urbanističnega reda za to območje. Za območje KS Ig je sprejet podrobni urbanistični red. Ugotov-Ijeno je, da je bilo v I. skupino razvrščenih le 6 objektov, dočim predstavljajo ostali objekti posege v čista kmetijska zemljišča, so v nasprotju z naravovarstvenimi vidiki in v nasprotju z odlokom o varstvenih pasovih vodnih virov. Ugotovljeno je bilo tudi, da popis ni zajel vseh objektov v območju, ki je na Igu določen za poseben namen. KS Škofljica je v različnih obdobjih dostavila tri sezname nedo-voljenih (jbjektov, ki zajemajo ožje območje Škofljice, delno pa tudi objekte zgrajene v KS Pijava gorica. Dosedaj razvrščeni objekti so po obsegu približno enaki v zazidljivih in nezazidljivih površinah. Ker je ob izdelavi urbanističnega načrta za območje Škofljice eden izmed ciljev tudi vključitev čim več zgrajenih objektov v zazidljive površine in po poznavanju terena predvide-vamo, da bo procent II. kategorije nizek. stališča predlagatelja Nedovoljene gradnje ter o ostalih nedovoljenih posegih v pro-stor je obravnaval izvršni svet skupščine občine Ljiibljana Vič-Rudnik na izredni seji v mesecu juliju 1981. V sami razpravi so bili izpostavljeni določeni problemi in izobli-kovane naslednje ugotovitve: - nedovoljene gradnje se prično z nedovoljenim prometom zemljišč tudi kmetijskimi odnosno s prcsto prodajo zemljišč; - na področju Ljubljane ni dovolj pripravljenih gradbenih zem-Ijišč za način gradnje, ki ga delovni Ijudje in občani žele. V ta namen ni tehnične dokumentacije niti ustrezno komunalno opremljenih zemljišč; - postopek pridobivanja gradbene dokumentacije je predolg, saj se časovno zavleče od spodbude - zamisli do pričetka grad-nje na organiziranem področjutudi do pet let; - premajhna je učinkovitost vseh organov pri ugotavljanju in saniranju nedovoljenih gradenj. Neučinkovitost povzroča dolo-čena nesoglasja na terenu; - nedovoljene gradnje je preprečevati v sami fazi nastajanja, to je v fazi, ko so vloženi stroški še minimalni; - delovne organizacije se zelo neodgovorno obnašajo do ra-zreševanja in zagotavljanja osnovnih bivalnih pogojev svojim delavcevm. Oblika za razreševanje teh problemovso tudi stano-vanjske zadruge, organizirane v okviru delovnih organizacij; - delovni Ijudje in občani so premalo informirani, kje sploh lahko gradijo. S tem v zvezi naj bi v Ljubljani delovala tako imenovana informacijska služba, ki bi razpolagala z vsemi po-trebnimi podatki, kje in pod kakšnimi pogoji je možno graditi. Stališča predlagatelja 1. Za nedovoljeni poseg v prostor odnosno za nadaljnje nasta-janje nedovoljenih gradenj ter njihovo preprečitev se morajo poleg urbanistične inšpekcije odgovorno vključiti tudi krajevne skupnosti, kmetijsko zemljiško skupnost ter ostale organizacije, ki delujejo v prostoru. 2. Predlaga se UIS SML, da se organizira urbanistična inšpek-cija v takem obsegu, da bo sposobna odkriti in preprečiti vsako novo nastalo nedovoljeno gradnjo že v začetni fazi. 3. Pristopiti je k organiziranemu pridobivanju zemljišč za sta-novanjsko gradnjo. Pridobitev zemljišč naj obsega tudi razlasti-tve in prisilen prenos pravice uporabe. V te namene je treba zagotoviti dodatna sredstva za odkup potrebnih zemljišč. 4. Takoj je pristopiti k izdelavi posameznih zazidalnih načrtov po področju, kjer so dani pogoji in teh ni, v zvezi s tem se predlaga, da se opravi razgovor z organizacijami, ki zazidalne načrte izdelujejo, da zadevo pospešijo odnosno, da se v dogo-voru z njimi poišče drugi načrtovalec. Za izdelavo zazidalnih načrtov naj se pripravi prioritetna lista. 5. Zaradi skrajšanja postopka za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja naj se potrebna soglasja pristojnih orga-nov in organizacij pridobivajo istočasno k lokacijski dokumenta-ciji in projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja v ta namen se predlaga komiteju za urbanizem in varstvo okolja SM Ljub-Ijana, da zaradi enotnega pristopa na vseh Ijubljanskih občinah organizira skupen posvet - razgovor s predstavniki organov in organizacij, ki sodelujejo pri izdaji lokacijskih in gradbenih dovo-Ijenj. 6. Strokovne službe morajo skupno s krajevnimi skupnostrrti ponovno opraviti - korigirati pregled vseh nedovoljenih gradenj (slanovanjski objekt, gospodarsko poslopje, garaže, prizidki itd). 7. Krajevne skupnosti morajo prevzeti popolno odgovornost za točnost podatkov glede nedovoljenih gradenj in obenem morajo prevzeti odgovornost do novo nastajajočih nedovoljenih gradenj. 8. Zaostriti je sankcije do nedovoljenih gradenj na kmetijskih zemljiščih vse nedovoljene gradnje na teh področjih je treba takoj na začetku nastajanja preprečiti odnosno brezkompromi-sno rušiti. 9. V okviru izvršnega sveta SOb Ljubljana Vič-Rudnik in komi-sije za nedovoljene posega v prostor je organizirati poseben operativni štab za rušenje. 10. Zagotoviti je potrebna sredstva za rušenje. ' 11. Predlaga se DES, TOZD Elektro Ljubljana mesto in okolica. da zaračunava električno energijo nedovoljeno zgrajenim objek-tom kot gradbeni tok in sicer vse do tedaj, dokler niso dani pogoji za legalizacijo objekta ob poravnavi obveznosti investitorja do skupnosti. 12. Zavod za urejanje stavbnih zemljišč za področje GUP-a ter krajevne skupnosti ob podpori strokovnih služb naj pozovejo investitorje, ki imajo nedovoljeno zgrajene objekte priključene na komunalne naprave in jih je možno legalizirati, k plačilu stroškov za urejanje stavbnega Temljišča na podlagi potrjene cene -izračuna na izvršnem svetu. 13. Delovne Ijudi in občane je seznaniti s prostorskimi mož-nostmi izgradnje individualne stanovanjske gradnje v tem in naslednjem srednjeročnem obdobju. S tem pa jih je pozvati v organizirano izgradnjo preko stano-vanjskih zadrug v okviru samoupravne stanovanjske zadruge ali OZD. 14. Za uspostavitev informacijske službe o možnostih gradnje v Ljubljani je vključiti pristojne komiteje skupščine mesta Ljubljane in skupno izdelati izčrpno informacijo, katero je posredovati delovnim Ijudem in občanom Ljubljane. Izvršni svet ORGANIZIRANOST KADROVSKIH SLUŽB in izvajanje kadrovske funkcije v OZD občine Ljubljana Vič-Rudnik UVOD Kadrovska politika je neločljiva sestavina politike socialistič-nega samoupravljanja, je bistvena sestavina sleherne družbene in politične akcije, je torej sestavni del sleherne politike. Če govorimo o njej posebej in jo izločimo iz te celovitosti, delamo to predvsem na tistih strokovnih področjih, ko gre za nastajanje vseh družbenih potreb po kadrih in za uveljavljanje neposredne odgovornosti za oblikovanje kadrovskih rešitev na vseh ravneh po načelu »prave Ijudi na prava mesta«. Najosnovnejši činitelj vsake dejavnosti so kadri, zato je še posebej pomembno kako se organizirati, katere pogoje ustvariti, da bomo imeli dovolj ustreznih kadrov. Najcelovitejše in akcijsko najbolj obvezujoče smo naloge v zvezi z uresničevanjem kadrov-ske politike opredelili v Družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin, ki so ga sprejele vse OZD v občini. Udeleženci dogovora smo se obvezali, da bomo za učinkovito in dosledno uresničevanje načel kadrovske politike in za učinko-vito izvajanje kadrovskih funkcij organizirali kadrovske službe, ki bodo usposobljene za tako strokovno delo, ki bo omogočalo in zagotavljalo uspešno izvajanje kadrovske politike. S priporodilom, ugotovitvami in stališči želimo podati oceno, katere naloge in koliko dosledno se uresničujejo, kako so organi-zirane kadrovske službe, kaj dejansko pomeni uveljavljanje ka-drovske dejavnosti v primerjavi z drugimi dejavnostmi, kakšna je strokovna zasedenost teh služb. Želimo tudi kritično opozoriti na tista vprašanja, kjer so potrebni ukrepi širše DPS, da bi hitreje in učinkoviteje reševali probleme s tega področja. Še posebej pa je to pomembno sedaj, ko morajo kadrovske službe postati nosilke strokovno operativnih nalog, ki so podlaga za delovanje sistema usmerjenega izobraževanja znotraj organi-zacij združenega dela. Poročilo je pripravljeno na osnovi vprašalnika o organiziranosti kadrovskih služb in izvajanja kadrovske funkcije ter obiskov in razgovorov v večjih organizacijah združenega dela v ob$ini. Priporočilo temelji na obdelavi 134 organizacij združenega dela, od tega 78 OZD gospodarskih dejavnosti in 56 OZD nego- spodarskih dejavnosti (76%). Menimo, da je to zajetje zadostna osnova za ugotavljanje in zaključevanje o tem, kako se izvajajo določila družbenega dogovora, kako se naloge uresničujejo na posameznih področjih. I. ORGANIZIRANOST KADROVSKIH SLUŽB Pri področju organiziranosti kadrovskih služb smo izhajali \z določil, da ustrezna organiziranost pogojuje strokovno izvajanje nalog, le-ta pa je odvisna tudi od števila in strokovnosti zaposle-nih. Primerjali smo organiziranost strokovne dejavnosti s po-dročja kadrovske funkcije glede na število zaposlenih v OZD in število zaposlenih v kadrovski službi. Stanje v OZD je naslednje: 1. V 10. OZD, kjer je zaposlenih man) kot 30 detavcev se naloge kadrovske dejavnosti izvajajo večina v sktopu splošnih služb in splošnih sektorjev (5 OZD). Število zaposlertih na teh delih: 1-2 delavca. 2. V 18 OZD, kjer je zaposlenih do 150 delavcev se naloge kadrovske dejavnosti izvajajo največ v kadrovsko-splošni službi in splošni službi. Kadrovsko službo imajo le v 4 OZD. Število zaposlenih na teh delih: 1-2 delavca le v 20 OZD so zaposleni 3-4 delavci. 3. V 13 OZD, kjer je zaposlenih do 500 delavcev se naloge kadrovske dejavnosti izvajajo največkrat v kadrovsko-splošni službi in v kadrovskem sektorju. Število zaposlenih delavcev na teh nalogah je 2-4. 4. V 5 OZD z nad 500 zaposlenimi pa se naloge kadrovske dejavnosti izvajajo pretežno v kadrovskih službah (kadrovsko-socialna služba). Število zaposlenih delavcev2-4 (vTTL 10delav-cev in v lliriji Vedrog 13 delavcev). Različna organiziranost kadrovske funkcije nam prikazuje raz-novrstnost zahtevnosti nalog posameznih služb v organizacijah. Razviden je naraščujoč trend zaposlenih v kadrovskih službah: od malih OZD, kjer je zaposlen po en delavec, ki ima še druge zadolžitve do večjih OZD, kjer so naloge že porazdeljene med več delavcev. Naloge kadrovskih služb opredeljuje DD po področjih: načrto-vanje kadrov, pridobivanje kadrov, programiranje izobraževanja in usmerjanje v izobraževanje, usposabljanje kadrov za stro-kovno, samoupravno in družbeno politično delo, spremljanje strokovnega razvoja kadrov, informiranje, delitev osebnih dohod-kov, priprava samoupravnih splošnih aktov, varstvo pri delu, kulturne, socialne in stanovanjske razmere. Vse organizacije združenega dela navajajo, da so v njihovih srednjeročnih planih opredelili tudi kadrovsko politiko, le 29 OZD gospodarskih in 19 OZD negospodarskih dejavnosti pa so sred-njeročni plani opredeljeni tako številčno kot s posameznimi pro-fili. KADROVSKA STRUKTURA ZAPOSLENIH DELAVCEV V KADROVSKIH SLUŽBAH OZD GOSPODARSKE DEJAVNOSTI a) zaposlenih je 125 delavcev (91 žensk, 34 moških) b) starostna struktura od 20-27 let 13 delavcev od 28-40 let \;.,';".¦'"". ... , 53 delavcev od 41-55 let 51 delavcev nad55let :¦¦:'.',: ' ¦ *. 8 delavcev c) izobrazbena struktura osnovna nep. sr. srednja višja visoka skupaj Strokovna izobrazba opredeljena v razvidih 6 47 43 29 125 del in nalog Dejanska zasedba 23 52 32 18 125 OZD NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI ; a) zaposlenih je 55 delavcev (51 žensk, 4 moški) . ' ¦ b) starostna struktura od 20-27 let . 2 delavca od 28-40 let . , 14 delavcev Od 41-55 let 34 delavcev <¦¦ nad 55 let ' 5 delavcev I •¦¦¦•"¦. ; » c) izobrazbena struktura | ------------------------------------------------------------------------------------- | • osnovna ,,iV nep. sr. srednja višja visoka skupaj j opredeljena v razvidih 1 30 14 10 55 ^ ¦'.' del in nalog Dejanska zasedba 13 24 10 8 55 Od skupno 180 delavcev, ki so zaposleni v službah, ki izvajajo - kadrovsko dejavnost je izobrazbena struktura slaba 72 delavcev nima ustrezne strokovne izobrazbe. Raznovrstnost -; poklicev je zaskrbljujoča - našteli smo 16 vrst poklicev (med ostalimi: komercialni tehnik, lesni tehnik, zobotehnik, med. se-.',¦- stra...). ' Kljub slabi in heterogeni strokovni izobrazbi je malo delavcev, ki se izobražujejo ob delu za pridobitev strokovne izobrazbe. V 32 OZD gospodarskih dejavnosti delavci, ki so odgovorni za izvajanje kadrovske funkcije sodelujejo na sejah kolegija poslo-vodnega organa. Samo v 26 OZD imajo ti delavci tudi posebna pooblastila in odgovornosti. V Tovilu, Varnosti, Savskih elektrat-nah, PTT, IJS pa delavci, ki so odgovorni za izvajanje kadrovske funkcije nimajo niti posebnih pooblastil in odgovornosti niti ne sodelujejo na sejah kolegija poslovodnega organa. Le v 6 O2D načrtujejo, da bodo v srednjeročnem obdobju - zaposlili nove delavce na področju kadrovske dejavnosti. II. IZVAJANJE KADROVSKE FUNKCIJE Poročilo o uresničevanju Družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v letu 1980 ni bilo obravnavano v 13 OZD s področja gospodarskih dejavnosti. Sicer pa so bile pri tem aktivne osnovne organizacije sindikatov in osnovne organi-zacije ZK v organizacijah, ki so Poročilo obravnavale. V 3 OZD negospodarskih dejavnosti tudi ni bilo obravnavano poročilo o uresničevanju DD. Pogosteje pa je bila obravnavana kadrovska problematike, še posebej na samoupravnih organih v OZD (tako gospodarskih kot negospodarskih dejavnosti). Ka-drovsko problematiko (večkrat letno) so obravnavali tudi osnovne organizacije ZK in ZS. OZO pridobivajo kadre na različne načine: s štipendiranjem, prerazporeditvijo znotraj organizacije, na podlagi oglasov oz. razpisov in ne nazadnje preko Skupnosti za zaposlovanje. Samo 34 OZD (gospodarskih ne negospodarskih dejavnosti) je zapo-slilo svoje štipendiste kot pripravnike. Le v Utensilii so zaposlili delavca, ki se je vrnil iz tujine. v 47 OZO gospodarske dejavnosti sodelujejo v pripravi samou-pravne zakonodaje strokovnjaki iz domače OZD, le v 9 OZD poiščejo pomoč pri zunanjih strokovnjakih. Tudi v negospodar-skih dejavnostih izdelujejo samoupravne splošne akte doma (32 OZD). V 37 OZD negospodarskih dejavnosti fluktuacije ne proučujejo. Tudi odsotnost z dela proučujejo le občasno, sistematično pa v 6 OZD (WZ Bičevje, Elektroinstitut Milan Vidmar, Glasbeni šoli, FNT, Inštitut za metalne konstrukcije, Centru za socialno delo). V 41 OZD gospodarskih dejavnosti redno proučujejo fluktua-cijo le v manjših OZD se tega specifičnega problema niso lotili (Zavod za urejanje stavbnih zemljišč, Varnost TOZD TZ). Tudi odsotnost z dela sistematično proučujejo. Le-ta raste (obdobje 1975-80) v nekaterih OZD - pa še to na račun večjega števila zaposlenih. Za nekaj večjih OZD iz občine, ki redno in vestno spremljajo fluktuacijo navajamo: % fluktuacije % fluktuacije % fluktuacije strokov. kadr. nekval. kadr. Tovif • 7% 5% 2% Ilirija-Vedrog 9% 4% 5% Hoja 13% 2% 11% V 32 OZD gospodarskih dejavnostih in v 30 OZD negospodar-skih dejavnosti v letu 1980 niso imeli pripravnikov. . Slabo je tudi povezovanje OZD s širšo skupnostjo glede poklic-nega usmerjanja učencev pri tem ni povezovanja z bližnjimi šolami, Skupnostjo za zaposlovanje ter drugimi institucijami, ki izvajajo poklicno usmerjanje. O usmerjenem izobraževanju so v letu 1980 razpravljali v 32 OZD gospodarskih in v 23 OZD negospodarskih dejavnosti (tako na samoupravnih organih, OO ZS, OO ZK in OO ZSMS). Kadrovska služba občine je v sodelovanju z OZD organizirala skupne delovne razgovore z vsemi potencialnimi organizacijami združenega dela, ki bi bile pripravljene izvajati proizvodno delo in delovno prakso. Skupaj z OZD smo pripravili seznam OZD, ki so vključene v prvo fazo izvajanja proizvodnega dela:' Slovenijales -Žičnica, Hoja, Elektroprojekt, Savske elektrame, Tovil, TTL, Ti-skarna, llirija Vedrog, Mercator TOZD Dolomiti, Utensilia, DES, GG Ljubljana, KZ Ljubljana, IUV Vrhnika, IGO, Plutal, Elektro-montaža. Glede na potreba, ki se bodo pokazale v 1982 bomo seznam OZD ustrezno dopolnili. V OZD imajo različne programe izobraževanja: za izpopolnje-vanje strokovne izobrazbe (32 OZD gosp., 26 OZD , negosp.,) za uvajanje v delo (23 OZD gosp., 13 OZD negosp.,) za družbenp politično izobraževanje (22 OZD gosp., 17 OZD negosp.,) za družbeno politično izobraževanje (26 OZD gosp., 18 OZD ne-gosp.). Seveda ima vsaka OZD prirejene programe glede na svojo dejavnost in zahtevnost. Podatki kažejo, da se v OZD še ne zavedajo dovolj odgovorno-sti pri tako pomembnem področju kot je evidentiranje kadrov za samoupravne in druge funkcije. V18 OZD gospodarskih dejavno-sti poteka evidentiranje stalno (Mercator Rožnik TOZD Dolomiti, Ljubljnske mlekarne - TOZD Posestva, Mehanografski center, PTT - Inženiring, GG Vel. Lašče, Elektromontaža...). V 33 OZD gospodarskih dejavnosti pa poteka evidentiranje občasno. Tudi v negospodarstvu poteka evidentiranje bolj občasno kot stalno. Samo v 29 OZO gospodarskih dejavnosti in v 19 OZD negospo-darskih dejavnosti se v okviru kadrovskih služb opravljajo tudi potrebna strokovna administrativna dela in naloge za nemoteno delo samoupravnih organov v OZD. Oblike nematerialnega nagrajevanja so še v večini OZD v za-snovi, še največ se poslužujejo predlogov za podeljevanje priz-nanj in nagrad - v 32 OZD gospodarskih dejavnosti in 23 OZD negospodarskih dejavnosti. Javne pohvale kot posebne oblike stimulacij, se poslužujejo v 14 OZD gospodarskih dejavnosti. Evidenco perspektivnih kadrov vodijo v KPL - TOZD Remont in Komunalne gradnje, LM - TOZD Posestva, Elektromontaži, IUV Vrhnika TOZD Galanterija, Tovilu, OŠ Ig, OŠ Bičevje, Glasbeni šoli, Metalurškem inštitutu. V 35 OZD s področja gospodarskih dejavnosti imajo svoja interna glasila V 7 OZD s področja negospodarskih dejavnosti imajo svoja interna glaoila (IJS, BT-VTOZD za veterino, Študent-ski domovi, ZD Vič, SDK, Inštitu za kakovost in metrologijo, WZ Malči Belič - občasno). Inovativna dejavnost je urejena v samo 37 OZD - v njihovih samoupravnih aktih (in v 19 OZD negospodarstva). Za nesreče pri delu (za obdobje 1975-80) v organizacijah ne opažajo sprememb v naraščanju ali padanju. V Tiskarni, Zastavi avto TOZD Servis Zastava Vič, PTT so navedli, da se je procent nesreč pri delu povišal. Naloge s področja varstva pri delu se opravljajo stalno, ne glede ali so v okviru kadrovske službe ali službe varstva pri delu (predavanja, seminarji, testiranja). Lastne obrate družbene prehrane imajo v 23 OZD gospodar-skih dejavnosti, v 18 OZD pa dovažajo topli obrok, ostali imajo urejeno prehrano z nadomestilom (boni). Lastne obrate družbene prehrane imajo v 17 OZD negospodarskih dejavnosti, v 6 O2D pa dovažajo topli obrok. V 52 OZD gospodarskih in 45 OZD negospodarskih dejavnosti imajo regres za letni oddih in rokreacijo delavcev. V 31 OZD gospodarskih in 6 OZD negospodarskih dejavnostih imajo lastne počitniške objekte. III. UGOTOVITVE IN STALIŠČA Podatki o organiziranosti kadrovske funkcije nam zgovorno dokazujejo še premajhno razvitost kadrovske dejavnosti. Stopnja organiziranosti obstoječih kadrovskih služb je zelo različna - od celovite organiziranosti obstoječih kadrovskih služb v TTL, Hoja, llirija Vedrog ter do pomanjkljive in kadrovsko neustrezno zase-dene službe ali celo do tega, da kadrovska služba sploh ni organizirana. V 30 OZD rešujejo kadrovske probleme v sklopu splošnih služb, v katerih prevladuje administrativno personalni pristop in rutinsko upravna opravila. Preveč je še služb, ki niso ustrezno zasedene. Temu ustrezno ;sledi slabši vsebinski koncept dela in rezultati dela. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so tudi zahteve potreb po kadrih ki izvajajo kadrovsko funkcijo nizke, kar se še posebej odraža v OZD nego-spodarskih dejavnosti. Podatki o izobraževanju delavcev iz kadrovskih služb niso vzpodbudni, saj se jih le 10 izobražuje na FSPN, VUŠ, Visoka šola za organizacijo dela v Kranju. Vzroki neorganiziranosti kadrovske službe so: majhnost de-lovne organizacije, dislociranost sedežev delovnih organizacij v okviru katerih so temeljne organizacije združenega dela. Predv-sem pa je občutiti neenakovredno vrednotenje kadrovske dejav-nosti v primerjavi z ostalimi službami v OZD. Kadrovske dejavnosti vsekakor ne moremo obravnavati izoli-rano kot delo posebne organizacijske enote - pač pa kot sestavni del celovitega procesa gospodarjenja in upravljanja ter s tem enakovredno poslovno funkcijo v OZD. Na področju planirarija in programiranja je v večini OZD dose-žen napredek - da v večini planski dokumenti OZD vsebujejo tudi kadrovski vidik razvoja. Razvojni plani glede kadrovskega vidika so najceloviteje opredeljeni v tistih OZD, ki imajo ustrezno orga-nizirano in kadrovsko primerno zasedeno kadrovsko službo. Vendar se postavlja vprašanje kako je z izvedbo vseh teh planskih dokumentov, saj se v večini OZD ni posebej obravnavalo poročilo o družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske. politike. V kadrovskih službah so vključeni delavci, ki opravljajo tudi naloge s področja izobraževanja. V občini je 62 takih delavcev. še posebej je ta podatek vzpodbuden na začetku usmerjenega izo-braževanja - glede na lažje priprave v QZD na proizvodno delo in delovno prakso. Seveda pa so tudi še OZD, ki o usmerjenem izobraževanju še niso razpravljale. OZD, ki so določene za proi-zvodno delo in delovno prakso, se intenzivno pripravljajo na začetek (določitev nalog, izbira mentorjev, instruktorjev oz. izva-jalcev proizvodnega dela, način nagrajevanja učencev, način varstva pri delu) usmerjenega izobraževanja. Vendar je \z poročil občutiti premajhno povezavo ravno z nosilci in zunanjimi dejav-niki - PSI in šolami. Prav problem usmerjanja v izobraževanje bomo veliko lažje reševali tako, da bo vzpostavljena zveza med šolami in uporabniki kadrov, to je OZD. Organiziranost in sestavo kadrovskih služb bi morali nasloniti predvsem na to, da bi kadrovska dejavnost pokrivala vse ele-mente kadrovsko izobraževalnega ciklusa. To pa je pokrivanje vseh faz, ki se začenjajo pri raziskovanju kadrovsko-izobraževal-nih potreb, pri planiranju, pri usmerjanju v izobraževanje, pri programiranju vzgojno izobraževalne dejavnosti in ne nazadnje pri valorizaciji rezultatov kadrovsko-izobraževalne dejavnosti. Seveda pa svoj del nalog iz sfere kadrovske dejavnosti oprav-Ijajo tudi drugi organi in dejavniki, ne samo kadrovsko izobraže-valne službe - od samoupravnih poslovodnih organov do druž-beno političnih skupnosti - vsi ti delujejo v smeri podružbljanja in demokratizacije kadrovske politike. Celovitost in zahtevnost kadrovske problematike v okviru obli-kovanja predvsem pa izvajanja kadrovske politike zahteva torej od Ijudi, ki se s kadrovskimi zadevami poklicno ukvarjajo, visoko kulturno raven in veliko mero družbeno politične razgledanosti, pa tudi vrsto strokovnih znanj, ki so usmerjena k človeku in njegovemu delu. PREDLOG SKLEPOV Izvršni svet je na svoji seji dne 23. 9.1981 obravnaval Poročilo o organiziranosti kadrovskih služb in izvajanju kadrovske funkcije v organizacijah združenega dela občine Ljubljana Vič-Rudnik in sprejel naslednje sklepe: 1. Izvršni svet zahteva od OZD, da se kadrovsko organizirajo tako, da kadrovska služba opravlja kadrovskofunkcijotako kot je določeno z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike. 2. Osnovna zahteva, ki jo moramo uveljaviti, če hočemo, da bo kadrovska dejavnost dosegala zastavljene cilje je dolgoročno planiranje kadrovskega razvoja v sleherni OZD. Potrebno je večje animiranje vseh nosilcev kadrovske dejavnosti v občini v sodelo-vanju z OZD, da bodo kadrovske službe res zaživele v oblikah in kvaliteti, ki bodo omogočale boljše rezultate. 3. Kadrovskim službam je potrebno dati pravo mesto v celotni organiziranosti OZD, izenačiti jih je potrebno z ostalimi funkci-jami. 4. Samoupravne splošne akte, predvsem pa statute je po-trebno dopolniti povsod tam, kjer delavci, ki opravljajo vodilne naloge na področju kadrovske funkcije še nimajo posebnih poo-blastil in odgovornosti (določitev mandata, razpisni postopek itd.). To velja tudi za tiste OZD, ki se v sedanjem obdobju reorganizi-rajo kot naprimer: združevanje WO v občini Vič. 5. V vsaki OZD je potrebno na podlagi nalog, programov dol-goročnega razvoja in ob upoštevanju celovitosti kadrovskega področja proučiti organizacijo kadrovske dejavnosti in organiza-cijo kadrovske službe. Na podlagi ugotovitev je potrebno proučiti in dopolniti razvide del in nalog za kadrovsko področje, ki naj temeljijo na nomenklaturi poklicev za področje kadrovske dejav-nosti. 6. OZD morajo delavce, ki ne izpolnjujejo pogojev za opravlja-nje del in nalog v kadrovski službi vzpodbuditi k njihovemu izobraževanju ob delu in iz dela - zlasti pa to velja za tiste delavce, ki nimajo niti srednje izobrazbe. 7. Kadrovska služba SOb Ljubljana Vič-Rudnik bo v tistih OZD, kjer je kadrovska dejavnost nezadostno razvita, oz. nima ustrez-nega mesta v organizaciji združenega dela, nudila ustrezno stro-kovno pomoč. 8. Kadrovska služba SOb Ljubljana Vič-Rudnik bo proučila možnost organizacije opravljanja kadrovske funkcije v manjših organizacijah združenega dela. 9. Ugotovitve, stališča ter sprejete sklepe se posreduje vsem poslovodnim organom v OZD in ustreznim organom družbeno-političnih organizacij v občini Ljubljana Vič-Rudnik. 10. Izvršni svet predlaga, da se poročilo obravnava na seji zbora združenega dela in seji družbeno-političnega zbora. Na podlagi 17. člena zakona o razglasitvi in o prisilnem pre-nosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne......in zbora krajevnih skupnosti dne........sprejela ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo PST, odseka od Ižanske ce-ste do spominskega kamna 91 ' ¦ ¦ ' '\. ¦¦¦¦"'¦¦¦ Gradnja trase Poti spominov in tovarištva (PST) ia odseku Ižanske ceste do spominskega kamna 91, na zemljiščih iz 2. točke te odločbe je v splošnem interesu. 2. V korist družbene lastnine ter razlastitvenega upravičenca MK SZDL - odbora za izgradnjo Poti spominov in tovarištva je do-pustna razlastitev nepremičnin in prisilni prenos pravice uporabe na naslednjih parcelah v k. o. Vič: del parc. št. kultura za PST ime in bivališče mJ lastnikov 441/1 travnik 525 Peterca Tomaž, Litijska 315, Ribnica 441/1 pot 10 Peterca Franc in Leskovšek Pavla in Čihal Terezija Lj., Partizanska 25 štemberger Marija, Kranj, Prijateljev trg 5 441/2 travnik 370 Kmetič (Zajc) Frančiška, Lj.,Stožice9 442/1 travnik 205 Dimnik Marija, Lj., Jarše22 443/1 travnik 415 Žabjak Alojz, Lj:, 444/1 travnik 425 Trpinčeva66, 445/1 travnik 210 Bunič Ivan, Hudovernikova 3, Lj., 446/1 travnik 645 SvetekCiril, Lj., Šetpanja vas 24 447/1 travnik 445 štepanja vas 24 448/1 travnik 440 Rode Avgust, Lj., Hradeckega64 448/3 njiva 185 Koželj Herma, Lj., Jeranova 25 448/5 - - (parcela brisana) 449/1 travnik 1015 Trček (Novak) Jana, Ob Ljubljanici 112, Lj., 466/1 travnik 490 Keber (Posanič) Marija, Hrušica 48, Lj., 466/2 travnik 85 Erjavec Milan, Lj., Goce Delčeva 62 466/4 travnik 560 Ponikvar Ivanka, Lj., Ižanska c. 96 466/4 pot 60 lžanskac.96 466/9 njiva 370 Ižanska c. 96 466/7 travnik 75 Inkret Vera, Lj, Parmova36 468/6 sadovnjak 450 Blatnik (Kramer) Metka, Lj., Poljanska 20 468/7 travnik 500 KramerOlga, Lj., Poljanska 20 468/8 njiva 480 Babnik Helena, Lj., . Gotska 9 468/9 travnlk 380 Babnik Majda, Lj., Pražakova 11 468/1 pot 80 Bidovec Stanko, Lj., Podmilščakova 25 470/6 pašnik 445 Novak Gabijela, Lj., - - Knezova 34/a 470/15 njiva 255 Knezova34/a 471/1 travnik 240 Oven Franc, Lj.,Titova94, Črmelj (Oven) Antonija, Lj., Zagrebška 28 472/1 njiva 1160 Tomažin Andrej, Lj., 472/1 travnik 1160 Topniška70, + 16solast- 474/1 travnik 690 nikov (472/11) 473/1 travnik 600 Vidic (Zadnikar) Cilka, Lj., Ižanska 160 475/1 travnik 345 Marn Mihael, Lj., Tomačevo 15 476/1 travnik 275 Černe Josip, Litijska34 477/1 travnik 255 Trkov Josip, Hrušica8 478/5 travnik 265 Jeriha(Mostar) Marija, Polje Cesta XXX št. 20 479/1 pašnik 315 HalikTerezija 479/8 travnik 145 HalikTomislav, Halik Miha, Ižanska116, Lj., 480/1 njiva 490 Jamnik Jožica, Jamnik Nevenka, Jamnik Jože, . ' . .-•'.¦ Jamnik Slavka, Lj., Ižanska118, 481/1 travnik 100 Jamnik (Snoj) Alojzija, Lj.| Ižanska 118, Jamnik Silva, Lj.,lžanska118 481/3 travnik 100 ŽitnikFrancŽitnik(Pečan) Cveta, Lj., Ižanska 120/a 483/1 travnik l 545 Žitnik(Pečan)Cveta, Lj., lžnanska120/A 354/3 travnik - Lj., Žitnik (Pečan) Cveta, Lj.,lžanska120/A 485/1 travnik 380 Kavčič Alojz, Lj, Ižanska 122, Kavčič (Snoj) Anica 486/1 travnik 200 KavčičAlojz 487/1 travnik 160 Ižanskac. 122 488/1 travnik 340 Snoj Martin, Lipe 19, 489/3 travnik 320 Doiničar Franc, Cesta v kostanj 31 490/1 njiva 370 ZajcVera, Ob liubljanici 118 3. Lokacijo predmetne trase ponazarja grafični prikaz v lokacijski dokumentaciji št. LD 24738 z dne 18/3-1980, ki jo je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, TOZD Urabnizem. 4. Zoper to odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor, ki se začne s tožbo v 30 dneh po prejemu te odločbe, pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v Ljubljani. obrazložitev Odlok o zaščiti trase spomenikov in spominskih kamnov vklju-čuje med izgradnjo PST tudi izgradnjo odseka od Ižanske ceste do spominskega kamna 91, urbanistično pa je opredeljen v Od-loku o spremembi in dopolnitvi Generalnega urbanističnega plana razvoja mesta Ljubljane za potek »Poti spominov in tovariš-tva« (Uradni list SRS, št. 11/79). Gradnja PST v Ljubljani na odšeku od Ižanske ceste do spo-minskega kamna91 je predvidena po lokacijski dokumentaciji LD št. 2478 z dne 18/3-1980, katere sestavni del je predparcelacijski načrt. Odbor za gradnjo PST pri Mestni konferenci SZDL Ljubljana je pristopil k urejanju dokumentacije za del trase PST od Ižanske ceste do spominskega kamna št. 91. Predlagal je, naj se z od-ločbo občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik ugotovi, da je gradnja PST na tem odseku v splošnem interesu, da bo mogla pokreniti razlastitveni postopek, ker lastniki zemljišč odklanjajo sporazumni odkup nepremičnin. Glede na obrazloženo je bilo odločiti, kot je navedeno v dispo-zitivu odločbe. PRAVNI POUK: Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, dovo-Ijen pa je upravni spor, ki se sproži s tožbo v 30 dneh po prejemu te odločbe pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v Ljubljani. Vložitev tožbe ne zadrži postopka za razlastitev. Številka: Datum: ¦ > ' PREDSEDNIK skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik VILI BELIČ, I. r. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi 222. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78) ter na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupno-sti in družbenopolitičnega zbora dne sprejela naslednji SKLEP o pooblastitvi izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za dovoljenje soglasij k statutu osnovnih šol in vzgojno-varstvenih organizacij v občini Ljubljana Vič-Rudnik. 1. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča izvršni svet za dajanje soglasij k statutom osnovnih šol ter vzgojnovarstvenih organizacij v občini Ljubljana Vič-Rudnik. 2. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. Številka: . - Datum: . PREDSEDNIK skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ¦ ' Vili BELIČ obrazložitev Za veljavnost statutov osnovnih šol, katerih ustanovitelj je skupščina občine ter vzgojnovarstvenih organizacij, ki imajo se-dež v občini, je po določilih 24. člena Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS, št. 5/80) potrebno soglasje skupščine občine. Po določilih statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) dajanje soglasij k statutom organizacij združenega dela, ki so posebnega družbenega pomena ni v izrecni pristojno-sti nobenega zbora skupščine. Takšno pristojnost pa se da pov-zeti iz določila 209. člena statuta občine, ki govori o funkcijah izvršnega sveta. Glede na toga zakonska določila, s katerimi se nalaga delegatski skupščini ugotavljanje skladnosti statutov osnovnih šol ter vzgojnovarstvenih organizacij v občini zzakon-skimi določili, ugotavljamo, da je takšen prenos pristojnosti na izvršni svet smotrnejši. Namreč ugotavljanje skladnosti samou-pravnih splošnih aktov z zakonskimi določili je strokovno delo, ki ga opravi strokovna služba upravnega organa, katerega svojo oceno akta predloži v presojo in odločitev izvršnemu svetu. Novejši zakoni pa so se prav zaradi zgoraj ugotovljenih razlo-gov izognili obremenjevanju delegatskeskupščinezzadevami, ki po vsebini sodijo v pristojnost strokovnih služb in izvršnega sveta, kot npr. žakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih, ki že vsebuje določilo, da izvršni svet potrjuje statute raziskovalnih organizacij združenega dela v občini. Da pa bi bila delegatska skupščina seznanjena s stanjem in vsebino samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela v občini, bo izvršni svet zanjoenkrat letno pripravil poročilo. Na podlagi gornjih utemeljitev predlagamo delegatom zborov občinske- skupščine v sprejem sklep, da se za dajanje soglasij k statutom osnovnih šol ter vzgojnovarstvenih organizacij vobčini, pooblasti izvršni svet. V Ljubljani, 21. 9. 1981 ' IZVRŠNI SVET odgovori na vprašanja delegatov - odgovori na vprašanja DELEGACIJA KS HORJUL 18/6-1981 DELEGATSKO VPRAŠANJE Trgovsko podjetje, Mercator TOZD Dolomiti je pristopilo k preureditvi trgovskega lokala v Šentjoštu. Ta preureditev pa ne obsega popravila ostrešja, ki je zelo dotrajano. Smatramo in zahtevamo, da bi lastnik poslopja Stanovanjska skupnost Ljub-Ijana Vič-Rudnik morala pristopiti k obnovi krova in se sprašu-jemo zakaj ni. . - ., . ODGOVOR Adaptacija in preureditev trgovine v Šentjoštu 48 je organiza-cijo združenega dela Mercator TOZD Dolomiti veljala 800.000 din. Adaptacija, kot pravilno ugotavlja delegacija KS Horjul, ni zajela obnove dotrajane strehe, ki bi se lahko porušila ob prvem večjem snegu, s čemer bi bila prizadeta celovitost objekta in s tem povzročena večja škoda tudi na novo adaptiranem delu. Upošte-vajoč ta dejstva, so se trije pravni subjekti, ki imajo pravico uporabe, razpolaganja in upravljanja nad objektom Šentjošt 48 (to so: Samoupravna stanovanjska interesna skupnost, Mercator TOZD Dolomiti in KZ Ljubljana TZO Vič) 21/9-1981 dogovorili za skupno financiranje obnove kompletne strešne konstrukcije. Dela po predračunu znašajo 260.000 din, končana pa naj bi bila do 15. oktobra letošnjega leta. DK ŠT-12 TOZD VEDROG 15/7-1981 DELEGATSKO VPRAŠANJE Ilirija-Vedrog združuje lastna sredstva vseh temeljnih organiza-cij na nivoju DO za izgradnjo infrastrukture TOZD Vedrog na Lavrici (asfaltiranje in rekonstrukcija dvorišča, ureditev prik-Ijučne in dovozne ceste s parkiriščem). Imamo vsa potrebna lokacijska dovoljenja, soglasja in projekte. Vrednost je cca 2 milijardi S din. Zanima nas, ali bomo lahko pričeli z gradnjo glede na govorice o zamrznitvi oziroma prepovedi investicij. ODGOVOR 15/7-1981 je izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik imenoval delovno skupino za proučitev upravičenosti investicij v občini v smislu Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbe- nih sredstev za gradnjo in nakup določenih objektov in opreme v letu 1981. Na podlagi v družbeni plan zajetih investicij ter dopol-njenih podatkov s strani nekaterih OZD je ta skupina pripravila za IS informacijo, v kateri je zavzela stališče do posameznih investi-cij v teku ter do investicij, ki so letos v pripravi. Iz informacije, ki jo je izvršni svet sprejel in tudi posredoval IS skupščine SRS izhaja, da je rekonstrukcija tozda Vedrog, v predračunski vrednosti 22.000 tisoč din nujna in predpogoj nadaljne proizvodnje. Do-ykončno mnenje o upravičenosti investicije pa da pristojna komi-sija za oceno investicij. DELEGACIJA KS BRETOVICA 28/1-1981 DELEGATSKO VPRAŠANJE . ' Izdaja obrtnega dovoljenja tov. Vinku Rupniku, Brezovica, n. h. Za izdajo obrtnega dovoljenja je potrebno imeti vsa soglasja in gradbeno ter uporabno dovoljenje. Ker imenovani tega nima in ker tudi krajevni skupnosti ni plačal prispevka za postavitev trafo postaje, ki je bil določen za obrtno delavnico kljub temu, da je omenjeni že takrat vedel za kakšno obrt gradi svoj objekt. Zopet se postavlja vprašanje, kako lahko upravni organ izda obrtno dovoljenje mimo zakonskih določb. ODGOVOR Za obrt pristojni upravni organ SO Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi ugotovljene deficitarnosti avtomehanične stroke na ob-močju občine in krajevne skupnosti Brezovica po poprejšnj! preverbi, da bo objekt, ki je bil na črno grajen, možno legalizirati, 1/9-1978 izdal obrtno dovoljenje Vinku Rupniku za opravljanje avtomehanične obrtne dejavnosti na Brezovici n. h. Obveznost legaliziranja objekta je stranka Rupnik sprejela. 17/10-1980 je bila zanjo na Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane, TOZD Urbani-zem izdelana lokacijska dokumentacija, na podlagi katere je Vinko Rupnik pristojni občinski upravni organ zaprosil za lokacij-sko odločbo. DELEGACIJA KS IG 15/7-1981 DELEGATSKO VPRAŠANJE Na skupnem zasedanju vseh zborov je bilo rečeno, da se bo na septembrski seji skupščine obravnavala ekonomska situacija ozi-roma poročilo o poslovanju OZD v občini. Strinjamo se, da se dajejo poročila ustno na sami seji, ker pa gre v tem primeru za polletno obdobje pfedlagamo, da se to ustno poročilo objavi v , delegatski prilogi Naša komuna pred sejo skupščine z vsemi potrebnimi podatki. r ¦ ODGOVOR Informacija o šestmesečnih rezultatih gospodarjenja v organi-zacijah združenega deia na območju občine Ljubljana Vič-Ru-dnik je objavljena v delegatski prilogi Naše komune št. 8-8. september 1981. V uvodnem referatu k tej informaciji, ki pa ni objavljen, bo pociana tudi ocena poslovanja OZD do konca leta, s posebnim poudarkom na uresničevanju resolucije o.družbenoe-konomski politiki in razvoju občine v letu 1981. Ljubljana, 21/9-1981 Komite za" družbeno planiranje in gospodarstvo ¦ Predsednik Janko Japelj, dipl. oec. KRAJEVNA SKUPNOST GALJEVICA Vprašanja postavljena na 36. seji Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 15. 7. 1981. ' t Delegacija KS GALJEVICA smatra, da je podatek v poročilu o gradnji objektov iz samoprispevka II. pod točko 3 pomanjkljiv in nerealen (rok oktobra letos). V primerjavi s točko 6, kjer je govora o OŠ KRIM-RUDNIK (16 učilnic), rok je januar 82 ugotavljamo, da je VVO vezan na šolo z zunanjimi površinami, ogrevanje, kuhinjo, elektriko, vodo (skratka z vsemi komunalnimi vodi). Pričakujemo razumljiv odgovor ne samo naši delegaciji KS, ampak vsem občanom na tem območju, ki bo vseboval komplek-sno in realno informacijo o tem, kdaj bo objekt iz samoprispevka II t. j. WO KRIM-RUDNIK in OŠ KRIM-RUDNIK končan in kdaj je pričakovati uporabno dovoljenje za te objekte. ODGOVOR Po terminskem planu bo šola dograjena do 31/12. 1981, WZ do oktobra 1981 in telovadnica pa nekoliko kasneje v februarju 1982. Spet se je zataknilo pri projektih za zunanjo ureditev šole in VVZ, zaradi tega smo bili v akciji, da bi Projekt 80 končno dostavil projekte za zunanjo ureditev in jih je s 6-mesečno zamudo. Po vsem tem jo evidentno, da bo uporabno dovoljenje možno dobiti šele maja 1982, ko bo tudi zunanja ureditev narejena, kar pred-stavlja zamudo doslej določenih rokov. Zunanjih del zaradi zime v glavnem ni mogoče izvajati v zimskem času. Ljubljana, dne 7. 9. 1981 Občinski komite za " ¦ družbene dejavnosti KRAJEVNA SKUPNOST MALČI BELIČ Vprašanje: Krajevna skupnost Malči Belič zahteva odgovor v zvezi z naročilom izdelave novelacije zazidalnega načrta za del območje VS-106 - ob Bobenčkovi ulici. Odgovor: Novelacija zazidalnega načrtazaobmočjeVS-106ob Bobenčkovi ulici je vključena med naloge, ki so sprejete z resolu-cijo o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Vič-Rudnikza leto 1981. Po podatkih Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč Vič je s strani Ljubljanskega urbanističnega zavoda že dostavljena ponudba za izdelavo novelacije zazidalnega načrta. Ob sklenitvi te pogodbe in še nekaterih je nastalo odprto vprašanje nadaljnjega financira-nja dokumentacije, kajti v letošnjem letu so ukinjeni tovrstni krediti v proračunu pa ob sestavi le-tega se niso vključevali stroški izdelave zazidalnih načrtov. Ob razvrstitvi tega vprašanja in po sklenitvi pogodbe pa bo Krajevna skupnost neposredno vključena ob izdelavi naloge. Občinski komite za varstvo okolja in urejanje prostora DK št. 48 - zasebnl kmetovalcl DK št. 46 - KIT-ZK LjuMjana . Vprašanje: S strani delegacije je podan predlog, da se za zemljišča, ki jih zajema kmetija last SLP v Stranski vasi 49 izdela zazidalni načrt za stanovanjsko ali industrijsko gradnjo. Odgovor: Po sprejetem urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane so predlagana zemljišča vključena v zazidalni otok VS-201-1 z zahtevo po izdelavi zazldalnega načrta. Po osnutkih Projekta Kozarje - Dobrovske doline, ki je bll izdelan v več variantah, je podan predlog za ukinitevzazidalnega otoka VS-201-1 in ohranitev kmetijskih zemljišč. V kolikor bo z urbanističnim programom sprejeta predlagana sprememba, predlagamo, da obstoječi objekti lahko služijo za lokacijo nado-mestne kmetije. ? Občinski komite za ; varstvo okolja in urejanje prostora delegati so sklenili - delegati so skleniti - delegati so sklenili SKRAJŠAN ZAPISNIK 34. skupnega zasedanja družbenopolitičnega zbora, zbora kra-jevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, 23. septembra 1981 s pričetkom ob 16. uri. Skupno zasedanje zborov je sklical in vodil predsednik skup-ščine občine, Vili Belič. Ob pričetku skupnega zasedanja zborov je predsednik skup-ščine obvestil delegate, da so poleg članov izvršnega sveta na zasedanju prisotni tudi: - Tone Klemen, podpredsednik skupščine mesta Ljubljane, -Tatjana Lokovšek, predsednica statutarno pravne komisije skupščine občine, - Peter Vrhunc, predsednik občinske konference SZDL in - Pepca Oprešnik, predsednica komisijeza volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine. Na predlog predsednika je bil soglasno sprejet naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 33. skupnega zasedanja zborov, 3. Obravnava in sprejem predloga sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik, 4. Obravnava in sprejem predloga sklepa o podaji soglasja k predlogu sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljane, 5. Obravnava informacije o rezultatih gospodarjenja v organi-zacijah združenega dela na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju januar-junij 1981, 6. Obravnava in sprejem osnutka sklepa o razpisu referen-duma za uvedbo samoprispevka III na območju obdine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, 7. Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske za-deve. K TOČKI 1. Predsednik skupščine, tovariš Belič je razglasil sklepčnost zborov in predlagal, da skupžčina nadaljuje z delom po sprejetem dnevnem redu. Na zasedanju je bilo prisotnih: - 29 delegatov zbora krajevnih skupnosti od skupno 38 delega-tov zbora, - 38 delegatov zbora združenega dela od skupno 49 delegatov zbora In - 20 delegatov družbenopolitičnega zbora od skupno 29 dele-gatov zbora. KTOČKI2. Skrajšan zapisnik 33. skupnega zasedanja zborov skupsčine občine z dne 15. julija 1981 je bil soglasno odobren. K TOČKI 3. Predsednik Belič je v uvodu povedal, da se s sprejemom sprememb in dopolnitev statuta občine zaključujejo v občini aktivnosti, ki so trajale več kot leto in pol. Predlagane spremembe in dopolnitve temelje na doslednem uresničevanju pobude tova-riša Tita o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti, hkrati pa so tudi odraz potreb po nekaterih drugih statutarnih spremem-bah, ugotovljenih v dosedanjem delu delegatske skupčine. Predsednica statutarno pravne komisije skupščine občine, tov. Lokovškova je obvestila delegate o predlogih komisije k predlogu sprememb in dopolnltev statuta občine, ki jih je komisija sprejela na seji 11. 9.1981. Komisija podaja k objavljenemu predlogu sprememb in dopolnitev štiri amandmaje in 7 redakcijskih po-pravkov. Predlogi statutarno pravne komisije so bili predloženi delega-tom na seji tudi v pisni obllki. Predlogi komisije so naslednji: ¦ I. amandmaji: 1. naslov akta se glasi »Spremembe in dopolnitve statuta ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik«, 2. drugi odstavek 7. člena se pravilno glasi: »Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni Ijudje v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so ustanovili samoupravne intere-sne skupnosti, sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti, s katerimi, na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov, usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in Interese ter pravice In obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog samoupravnih intetesnih skupnosti.« 3. v 9. členu sprememb in dopolnitev statuta oziroma v predla-ganem 76/a členu statuta se črta v celoti drugi odstavek, 4. 39. člen se pravilno glasi: »Z dnem uveljavitve sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik preneha veljati odlok o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in občinskih upravnih organih (Uradni list SRS št. 22/78).« II. redakcijski popravM: 1. v tretji vrsti drugega odstavka 1/a člena se beseda »in« nadomesti z besedo »teh«, 2. v drugi vrstl četrtega odstavka 1/a člena se besedl »v soglasju« nadomesti z besedo »skladno«, 3. v tretji vrsti drugega odstavka 4. člena se črta beseda »druž-benih«, 4. 205. člen se pravilno glasi: »Udeeleženci prl delu družbenih svetov so občinska skupSčina, družbenopolitične in druge družbene organizacije v občini ter posamezne znanstvene, strokovne In druge samoupravne Grga-nlzacije In skupnostl.«, 5. v prvem odstavku 27. člena se beseda »dopolni« nadomesti z besedo »spremeni«, 6. v drugem odstavku 32. člena se navede pravilen naziv komi-sije, in sicer »komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve«, 7. skladno naslovu se popravijo določbe 36. In 40. člena. Razprave ni bilo. ¦ ¦¦.-.¦-' SKLEP: Zborl skupščine so z ločenlm glasovanjem soglasno sprojeli: 1. predlagane amandmaje, 2. spremembe in dopolnitve statuta občine z amandmanji in redakcijskimi popravki. ¦ K TOČKI 4. Podpredsednik skupščine mesta Ljubljane, tovarlS Klemen je poročal skupžčinl, da se tudl v mestu zaključujejo aktivnosti In razprave o dopolnltvah statuta mesta s sprejemom predlaganih sprememb in dopolnitev statuta. Komlsija za statut skupščine mesta je v času od objave predloga statutarnih sprememb in dopolnitev dobila nekatere amandmaje. Bogato aktivnost v zvezi z dopolnjevanjem statuta mesta je razvila skupščina občine Lj. Šiška, nekatere dopolnitve pa so bile podane tudi s strani komi-sije za izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki, komi-sije za pripravo sprememb in dopolnitev statuta mesta ter mest-nih družbenopolitičnih organizacij. Mestna statutarna komisija končnega stališča do predlaganih dopolnitev še ni oblikovala, bodo pa amandmaji predloženi dele-gatom na zasedanju zborov SML. Tudi o predlaganih spremembah in dopolnitvah statuta mesta ni bilo razprave. Zbori so soglasno sprejeli SKLEP o podaji soglasja k spremembam in dopolnitvam sta-tuta mesta in pooblastili delegate, delegirane na seje zborov skupščine mesta, da odločijo tudi o amandmajih, s katerimi so bili seznanjeni na današnjem zasedanju oziroma o amandmajih, bi bodo še predloženi. ¦ , ;, --:,.. , : , i;: K TOČKI 5. K informaciji o rezuttatih gospodarjenja v organizacijah zdru-ženega dela na območju občine vobdobju januar-junij 1981, ki je bila objavljena v delegatski prilogi, je predsednik komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, tovariš Japelj, podal neka-tere dodatne ugotovitve in podatke o gospodarskih gibanjih v občini za 6 mesecev in oceno rezultatov za 8 mesecev. Podal je tudi krajšo oceno planskih predvidevanj za prihodnje leto ter poudaril, da v občini, v sodelovanju z ostalimi Ijubljan-skimi občinami in mestom, že potekajo intenzivne priprave na izdelavo resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine ža leto 1982. Bojan Simonič, član izvršnega sveta, je obvestil skupščino o nekaterih aktivnostih, ki jih je ali pa jih bo podvzel izvršni svet. Izvršni svet bo svoje delo in prizadevanja usmeril v to, da bodo naloge in programi, opredeljeni v sprejetih planinskih dokumen-tih, tudi uresničene. Izvršni svet bo: 1. spodbujal večjo mobilizacijo širših krogov delavcev v borbi za stabilizacijo in uveljavljanje drugačnih samoupravnih produk-cijskih odnosov, 2. stalno spremljal aktivnost in prizadevanja v vseh organizaci-jah združenega dela in v sredinah, kjer ni pripravljenosti za boljše delo, za uresničevanje planskih nalog, tudi predlagal kadrovske spremembe ter sprejem ustreznih ukrepov, 3. prakso stalnega tekočega spremljanja dogajanj v gospodar-stvu in uresničevanju politike ekonomske stabilizacije bo poglab-Ijal predvsem v tej smeri, da bo izpostavil konkretne dosežke s poimensko navedbo OZD, hkrati pa tudi z navedbo tistih OZO, kjer stvari ne gredo na bolje, se ne spreminjajo, 4. izvršni svet priporoča, da tudi v vseh organizacijah združe-nega dela uveljavijo tekoče mesečno ocenjevanje rezultatov svo-jega dela, da poglobijo informiranje delavcev in s tem dosežejo mobilizacijo za aktivizacijo notranjih rezerv, 5. za uresničevanje stališč, ki jih je sprejela skupščina na seji zborov 22. 4.1981, bo izvršni svet pokrenil predvsem tele aktivno-sti: - spgdbujal bo aktivnosti, usmerjene v večje in učinkovitejše uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in terjal poglabljanje samoupravnega urejanja v aktivnosti vseh subjektov združenega dela, - glede na razmeroma hitro slabšanje ekonomičnosti poslova-nja, izvršni svet terja od vseh organizacij združenega dela, da intenzivirajo uresničevanje varčevalnih ukrepov, da stalno pre-verjajo uresničevanje izvajanja sprejetih stabilizacijskih progra-mov, - na področju ekonomskih odnosov s tujino bo spodbujal akcije za večji izvoz, zlasti pa v organizacijah, ker ne uresničujejo planskih nalog na tem področju, - na področju cen se izvršni svet aktivno vključuje v delo skupnosti za cene mesta Ljubljane in bo aktivnosti še nadaljeval z vodenjem restriktivne politike na področju cen in uveljavljanjem novega sistema cen. Izvršni svet se bo v okviru skupnosti za cene zavzemal za odločno ukrepanje proti organizacijam, ki so dvigovale cene preko dogovorjenih meril in ne v skladu z dogovorjenimi kriteriji ter za pripravo takega programa sprememb cen, ki bo omogočal odpravljanje osnovnih disproporcev v cenah in s tem omogočal izenačevanje pogojev gospodarjenja organizacij združenega dela, - posebno pozornost posveča izvršni svet področju zaposlova-nja in dograditi takega informacijskega sistema, ki bo omogočal organizacijam osnove za snovanje ustreznih aktivnosti in spre-jem potrebnih ukrepov, - izvršni svet bo podvzel ukrepe, da se sprožijo v vseh organi-zacijah združenega dela (gospodarskih in negospodarskih) aktiv-nosti za odpravo nesprejemljivih oblik dopolnilnega zaposlova-nja, pogodb o delu, honorarnega dela in dela upokojencev, aktivnosti bo usmeril v dograjevanje sistemov delitve po delu, ker je v sedanjih razmerah delo na tem področju zaostalo, - v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, ki poslujejo na meji rentabilnosti oziroma, kjer so prisotna večja odstopanja od planirane rasti proizvodnje, bo opravil razgovore, da ugotovi vzroke m pogoje za tako stanje in spodbudi aktivnosti za odpravo problemov; terjal pa bo v vseh teh organizacijah izdelavo progra-mov za odpravo motenj in o uresničevanju teh programov poro-čal skupščini, - na področju investicij, bo ob sodelovanju gospodarske zbor-nice, aktivnosti usmeril predvsem v snovanje ustreznih progra-mov, ki bodo zadoščali razvojnim kriterijem, opredeljenim v do-govom o temeljih plana SRS in ki bodo dovolj atraktivni, da bo na njih možno realizirati tudi širše združevanje sredstev, - posebno pozornost bo posvečal problemom v trgovini na drobno in na tem področju sprožil tudi širše aktivnosti, - največjo pozornost pa bo izvršni svet namenil uresničevanju sistema družbenega planiranja. Predsednik komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo ter preskrbo, Jože Tanko je seznanil skupščino, kako poteka uresničevanje sklepov in usmeritev, ki jih je sprejela skupščina na sejah zborov ob obravnavi stanja kmetijstva v občini. Pri tem je opozoril na probleme na področju dohodkovnih odnosov, na nesorazmerno rast cen umetnih gnojil, na realizacijo fizičnega obsega proizvod-nje, na izvajanje investicij v kmetijstvu, na izdelavo agrokarte občine, na področje izobraževanja in štipendiranja. Navedel pa je tudi nekatere konkretne podatke o rezultatih, ki jih dosegajo posamezne kmetijske organizacije v občini. Da bi bil dosežen čim boljši uspeh jesenske setve, je bil formrran poseben akcijski odbor. V razpravi. so sodelovali. Ciril Stanič - delegat KS Kolezija, Henrik Sebaher - delegat KS Milan Česnik, Marija Weber -delegatka DK št. 2 (El Milan Vidmar) in Vili Belič. Tovariš Stanič je v razpravi med drugim poudaril, da je gozdar-stvo v občini pomembna panoga, vendar pa zanj podrobnejši podatki niso prezentirani. Na področju gospodarstva občina Vič zaostaja v primerjavi z ostalimi Ijubljanskimi občinami. Tudi v 5-letnem obdobju ne predvidevamo bistvenega premika na bolje. Zato predlaga tovariš Stanič, naj bi se enaki podatki, kot so zajeti v tabeli na strani 9 delegatske priloge, prikazali tudi za ostale Ijubljanske občine s poudarkom.na planiranih novih mestih. Ti podatki bi namreč prikazali dejansko stanje naše občine v okviru mesta in republike. Tovariš Stanič je tudi menil, da bi morali z nekimi skupnimi sredstvi zagotoviti pripravo zemljišč za gradnjo na območju viške občine tako, da bi bile organizacije zainteresirane tudi za gradnjo na tem območju, hkrati pa je treba bolj gospodarno izrabiti tudi Ljubljansko barje. Tovarišica VVebrova je razpravo usmerila predvsem na tri po-dročja, in sicer gibanje zaposlenosti, osebni dohodki in blagovna menjava s tujino. Rezultati gibanja zaposlenosti zahtevajo širšo analizo z upošte-vanjem gibanja nezaposlenosti kot primerjalnega področja in vključitve rezultatov kvalitetnih sprememb. Konferenca delegacij se ne more strinjati z ugotovitvijo, da je umirjena rast zaposlova-nja v skladu s planskimi usmeritvami. Ocenjujejo, da je bolj ...:.¦. ¦¦::¦*,,..¦¦¦¦¦. ' ¦.¦ ••¦-¦- • •¦'.¦¦¦¦ rezultat trenutnega gospodarskega položaja in odklonov v pre-dvidenih gibanjih. Ob analizi osebnih dohodkov, po pregledu, kot je podan, kon-ferenca delegacij vprašuje, zakaj prikazujemo poprečja v panogi za 5 mesecev posebej, iztrgana iz rezultatov gospodarjenja, poli-tike razporejanja dohodka in politike delitve čistega dohodka, ko jih v okviru polletnih rezultatov gospodarjenja dajemo v tabelah na strani 16. Tu bi bile smiselne vsebinske analize, ki bi upošte-vale kvalitativne dejavnike, prepletajočegospodarskevplive, kva-lifikacijske strukture, zahtevnost del in drugo. V prihodnji analizi naj se analiza OD vključi v analizo razporejanja dohodka in delitve čistega dohodka. Na področju blagovne menjave s tujino še posebej preseneča nizek odstotek uresničitve plana izvoza višjih oblik menjave in investicijske opreme ob dejstvu, da mnogo manj zaostajamo na področju izvoza surovin. Ali smo v planu precenili možnosti, če ne, pa bi morali posvetiti več pozornosti temu dejstvu. Tovariš Sebaher je v razpravi opozoril, da ja delegacija KS obravnavala le gradivo, ki je bilo objavljeno v delegatski prilogi in da je pogrešala konkretna stališča in predloge, ki bi jih naj zbori skupščine sprejeli za zagotovitev realizacije resolucije. Na današnjem zasedanju so bili sicer posredovani dodatni podatki, o katerih pa delegati pravzaprav ne morejo razpravljati in odtočati. Izvršni svet naj gradivo popravi, dopolni in predloži na naslednjem zasedanju oblikovano kot je bilo predlagano na zad-njem zasedanju z eksplicitno urejenimi stališči in predlogi. Predsednik Belič je zaključil razpravo z naslednjimi predlogi: 1. da delegati sprejmejo informacijo, ki je bila objavljena v delegatski prilogi in dopolnjena z uvodnim poročilom tovariša Japlja, 2. da sprejmejo delegati tudi obvestilo o že opravljenih in nadaljnjih aktivnostih izvršnega sveta, usmerjena v dosledno izvajanje nalog in usmeritev, opredeljenih v sprejetih planskih dokumentih. 3. izvršni svet naj predloži v mesecu oktobru ali najkasneje v mesecu novembru poročilo o stanju farme Brest, 4. skupščina pooblašča izvršni svet, da vloži vse napore setve-nega plana naj izvršni svet seznani skupščino na eni naslednjih sej, 5. izvršni svet naj pri pripravi gradiva upošteva predloge kon-ference delegacij št. 2 in krajevne skupnosti Milan Česnik ter skupščini čimpreje predloži v razpravo izhodišča za resolucijo družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1982. SKLEP: Zbori so soglasno sprejeli predloge, ki jih je podal tovariš Belič. K TOčKI 6. Uvodno poročilo k predlogu osnutka sklepa o razpisu referen-duma za uvedbo samoprispevka III je podala Tatjana Brank, predsednica operativnega štaba. Poudarila je, da pomeni samo-prispevek III nadaljevanje prvih dveh samoprispevkov in je nujen pogoj za gradnjo objektov družbenega standarda in za izpolnje-vanje planskih ciljev na področju družbenih dejavnosti in družbe-nega plana občine in mesta za obdobje 1981-1985. Kljub doseženim uspehom, ki smo jih realizirali s prvim in drugim samoprispevkom, še vedno precejšnje število otrok ni mogoče sprejeti v otroško varstvo, primanjkuje osnovnošolskih prostorov, zlasti na območjih, kjer je intenzivna stanovanjska gradnja, nezadovoljivo pa je rešano tudi osnovno zdravstveno varstvo. V razpravi so sodelovali: štefka Jaklič - delegatka KS 8rdo, Henrik Sebaher - delegat KS Milan česnik, Marija Weber - dele-gatka DK št. 2, Peter Vrhunc, predsednik OK SZDL in Vili Beiič; pismeno pripombo pa sta podali delegacija KS Rudnik in KS Krim. Tovarišica Jakličeva je v imenu delegacije KS Brdo opozorila, da gradnja WE Brdo ni več zajeta v program tretjega samopri-spevka, čeprav je bila predvidena že v programu prvega in dru-gega samoprispevka, vključena je bila v vseh dosedanjih družbe-nih urbanističnih in zazidalnih planih, pa tudi v planskem doku-mentu za obdobje 1981-1985, Gradnja te WE je nujna zaradi potreb, ki nastajajo na območju krajevne skupnosti. ¦ Hkratl je tovarišica Jakličeva postavila naslednja vprašanja: 1. s kakšno obrazložitvijo je izpadla gradnja VVE Brdo iz pred-loga programa samoprispevka III na predvidenem rezervatu KS Brdo? 2. Ali je možno, da je občinski ali mestni operatlvni štab za pripravo III. samoprispevka brez vednosti in usklajevalnega po-stopka črtal gradnjo WE Brdo in s tem obšel osnovno načelo samoupravljanje, dogovarjanje in šele nato odločanje? 3. Kdo lahko brez vednosti in brez soglasja krajanov spremeni družbeni plan občine Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985, v kate-rem se planira izgradnja WE Brdo? 4. Kdo je brez soglasja krajanov Brda določil, da se bodo potrebe za varstvo njihovih otrok pokrivale s predvideno gradnjo WO Viško polje? 5. Ali je gradnja WE Brdo vključena v posebno investicijsko , gradnjo mestne skupnosti otroškega varstva in če je, kdaj je ..' predvidena gradnja tega objekta? 6. Ali je res, da bo rezervat v KS Brdo, kl je bil predviden za WE izkoriščen za gradnjo invidivualnih stanovanjskih hiš? Če je-res, nas zanima, katera stanovanjska soseska bo na tem področju zgrajena? 7. Zakaj vztrajati z gradnjo WO Viško polje, saj le-ta še nima zagotovljene lokacije? 8. Ali se lahko v okviru »viškega programa« samoprispevka III dogovorimo za drugačen program? Tovariš Sebaher je razpravo strnil predvsem v naslednje: 1. ali so postavljeni roki izgradnje realni, predvsem za objekte, ¦ ¦¦ ki jih je treba končati v letu 1982-1984? 2. ali bodo predvidena finančna sredstva za ta program za-dostna? Kako se nameravajo pokriti podražitve in prekoračitve? 3. pri izboru delavcev bi morali dati prioriteto zdravstvu, šo- . lam, varstvu, ostalo pa bi gradili le, če bodo to dopuščala sred-stva, - 4. občinska uprava je odgovorna za to, da bodo lokacije pravo-. časno in pravilno rešene, da se ne bo ponovil primer Trnovega. - Tovarišica VVebrova je v imenu konference delegacij predla-' • gala, da se pri gradnji bolj poudari nujnost skrajne zaostritve racionalne gradnje, ki bodo že v teku gradnje tudi izločale vse podražitve in v uporabl povzročale manjše stroške. Projekti naj vključujejo možne poerostavitve (z vključno montažnimi grad-njami) in večnamembnosti glede na pričakovane bodoče spre-membe potreb v posameznih področjih. Ob razpravi so delegati DK postavili tudi vprašanje vključitve Lutkovnega gledališča, glede na dejstvo, da smo v programski zasnovi Cankarjevega doma predvideli prenos dejavnosti lutkov-nega gledališča vanj. Delegacija KS Rudnik je podala pismeni predlog, naj se v program samoprispevka vključl tudi nadzidava podružnične osnovne šole Rudnik. Delegacija KS Krim ne zanika potrebe po izvedbi III. samopri-spevka, izreka pa dvom o uspehu oziroma izglasovanju zaradi . neurejenih že starih problemov (šola, WZ, trgovina, komunala in PTT). Razpravo sta strnila tovariš Vrhovc, ki je poročal o aktivnostih na področju uvedbe samoprispevka III v krajevnih skupnostih in . organizacijah združenega dela, ter tovarišica Brankova, ki je podala pojasnilo na nekatera vprašanja in predloge iz razprave. SKLEP: Skupščina je soglasno sprejela osnutek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka III s predlogi delegatov oziroam delegacij. Podani predlogi bodo predloženi občinskemu in mestnemu operativnemu štabu. . , ¦ . KTOČKI7. ' Na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske za-deve je skupščina soglasno sprejela SKLEP: 1. o imenovanju Katje Kobal za namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja, 2. o imenovanju Magde šmon za pomočnika družbenega pra-vobranilca samoupravljanja, 3. o razrešitvi Marije Domjan dolžnosti predsednice občinske volilne komisije ter 4. o imenovanju Darinke Kalan za predsednico občinske volilne komisije. Skupno zasedanje zborov je bilo zaključeno ob 18.35 uri. Zapisnik izdelala: PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Marja Mihelič, I. r. : Vili Belič, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 30. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 23. septembra 1981 po končanem skupnem zasedanju vseh zborov skupščine občine. Sejo družbenopolitičnega zbora je na podlagi statuta občine in poslovnika skupščine občine sklical in vodil predsednik zbora, Emil Dolčič. Ob pričetku seje je predsednik zbora pozdravil prisotne dele-gate ter jih obvestil, da so na seji prisotni tudi: - dr. Drago Kolar, Ivan Lovše, Ciril Virant in Bojan Simonič, člani izvršnega sveta SO, - ing. Alenka Jeršek, delavka komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja SO ter - Janja Domitrovič, urednica glasila Naša komuna. Na predlog predsednika so delegati soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 29. seje zbora, 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o zazidalnem načrtu za območje VS 251 - Želimlje, 4. Obravnava in sprejem predloga odloka o zazidalnem načrtu za območje VS 260 - Velike Lašče, 5. Obravnava in sprejem programa dela skupščine in njenih zborov za obdobje spetember-december 1981, 6. Vprašanja in predlogi delegatov. V predlogu dnevnega reda, ki je bil delegatom posredovan s sklicem današnje seje, je bila predvidena tudi obravnava gradiva »delovanje in razvoj komunalnega sistema v Ljubljani«. Ugotov-Ijeno pa je bilo, da je bilo to gradivo predloženo zborom že na sejah v mesecu januarju 1981, v mestni delegatski prilogi št. 40 pa so posredovane le ugotovitve, stališča in sklepi skupščine mesta o razvoju in delovanju komunalnega sistema v Ljubljani. Zato obravnava gradiva ni bila sprejeta v dnevni red seje zbora. K TOČKI 1. Predsednik zbora je razglasil sklepčnost seje. Na seji je od 29 delegatov zbora prisotnih 18 delegatov. Izostanek s seje so opravičili: Anton Černivec, Jože Gerkšič, Marjana Kobe, Franc Malovrh, Jože Modic, Mile Škabar, Betka Vrančič in Breda Čižmek. Brez opravičila pa so s seje izostali: Vida Potokar, Ivan Kurent in Stane Tesner. KTOČKI2. Skrajšan zapisnik 29. seje družbenopolitičnega zbora z dne 24. junija 1981 je bil brez pripomb ali dopolnitev soglasno odobren. K TOČKI 3. Krajše uvodno poročilo k predlogu odloka o zazidalnem načrtu za območje VS 251 Želimlje je podala ing. Alenka Jeršek. Delegati so bili seznanjeni tudi s predlogom, ki sta ga podali delegatski konferenci št. 46 KIT-KZ Ljubljana in št. 48 - zasebni kmetje, da se hkrati z odlokom sprejme sklep v enakem besedilu, kot ga predlaga izvršni svet skupščine k zazidalnemu načrtu za območje VS 260 Velike Lašče, in sicer: »Z realizacijo predvidenih stanovanjskih objektov na kmetijskih površinah se počaka vse do tedaj, dokler se opravlja na teh površinah intenzivna kmetijska proizvodnja.« V razprvi so sodelovali: Ema Durjava, Alenka Jeršek in Emil Dolčič. SKLEP: Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel - predlog odloka o zazidalnem načrtu za območje VS 251 -Želimlje in - sklep, da se z ralizacijo predvidenih stanovanjskih objektov na kmetijskih površinah počaka vse do tedaj, dokler se opravlja na teh površinah intenzivna kmetijska proizvodnja. KTOČKI4. Po krajšem uvodnem poročilu, ki ga je podala Alenka Jeršek, je družbenopolitični zbor brez razprave, soglasno sprejel - predlog odloka o zazidalnem načrtu za območje VS 260 -Velike Lašče in - sklep, da se z realizacijo predvidenih stanovanjskih objektov i na kmetijskih površinah počaka vse do tedaj, dokler se opravlja { na teh površinah intenzivna kmetijska proizvodnja. K TOČKI 5. Krajše pojasnilo k predlogu programa dela skupščine in njenih zborov je podala Marja Mihelič. Pojasnila je, da predstavlja pred-loženi program konkretizacijo letnega programa dela skupščine, ki so ga zbori sprejeli. Program je usklajen s predlogi strokov-nega kolegija funkcionarjev upravnih organov in izvršnega sveta. V razpravi so sodelovali: Brane Pečan, Bojan Simonič, Emil Dolčič, Ivan Lovše. SKLEP: Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel program dela skupščine in njenih zborov za obdobje september-decem-ber 1981 s predlogom, naj se v program vključi tudi obravnava poročila o stanju in problematiki na področju drobnega gospo-darstva. K TOČKI 6. Vprašanj in predlogov delegatov ni bilo Zapisnik izdelala: . PREDSEDNIKZBORA: Marja Mihelič, l.r. . Emil Dolčič, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 36. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, 23. septembra 1981 po končanem skupnem zasedanju zborov. Sejo zbora združenega dela je sklical in vodil predsednik zbora, STOJAN GOMEZEU. Soglasno je bil sprejet sledečl , ¦- ,; DNEVNI RED: . -' ' 1. Ugptovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 35. seje zbora, 3. Obravnava in sprejem programa dela skupščine in njenih zborov za obdobje september-december 1981 4. Obravnava in sprejem predloga odloka o zazidalnem načrtu za območje VS-251 Želimlje, 5. Obravnava in sprejem predloga odloka o zazidalnem načrtu za območje VEi-260 Velike Lašče, 6. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo črpališča II za kanalsko vodo v kanalskem omrežju vplivnega območja vodarne Brest, 7. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo PST na odseku Tržaška cesta-C. na Brdo 8. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo PST na odseku od Golovca do spominskega kamna št. 81, 9. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo južne obvozne ceste v Ljubljani, na odseku Dolgi most-Malence, 10. Obravnava in sprejem predloga sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev obveznosti SRSIovenije v letu 1981 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori, 11. Obravnava predlogov za ureditev zimske službe v Ljubljani (gradivo SML), 12. Obravnava poročila o uresničevanju sklepov SML o izboljša-nju požarne varnosti v Ljubljani (gradivo SML), 13. Obravnava ostalega sejnega gradiva za sejo skupščme SML in delegiranje delegatov za sejo zbora združenega dela SML, 14. Vprašanja in predlogi delegatov Ktočki 1. ¦•¦ ' Ugotovitev sklepčnosti zbora Predsednik zbora je razglasil sklepčnost, ker je bilo na seji zbora od 49 delegatov prisotno 31 delegatov. Seje zbora združenega dela se niso udeležili delegati nasled-njih delegatskih konferenc: DK št. 6- IGO ' : DK št. 7 - Elektromontaža . DK št. 9 - DO Iskra Horjul '.¦•..•¦¦. DK št. 11 - DO llirija Vedrog, TOZD Razvoj v ¦ » DK št. 16 - Hoja TOZD Galanterija Podpeč ¦ ¦ DKšt. 17-GG Ljubljana DK št. 19-Zmaga DL št. 20 - Slovenijales TOZD Lesni in gradbeni material DK št. 21 - Inštitut za celulozo in papir DK št. 25 - HP Kolinska TOZD Vinocet . DK št. 45 - Ljubljanske mlekarne TO2D Posestvo Po skupnem zasedanju so sejo zapustili še deiegati naslednjih delegatskih konferenc: DK št. 3 - Iskra Elektrozveze TO2D PMD DKšt. 13-Kemijski inštitut Boris Kidrič ,< •", DK št. 23 - Delovna skupnost SOZD Mercator , DK št. 29 - IB Elektroprojekt . ' . . . DK št. 32 - SGP Grosuplje '"¦-.¦'; " DK št. 37 - Šolske delavnice Tš DK št. 49 - SOB Vič-Rudnik ¦ \ Ktdčki2. . Odobritev skrajšanega zapisnika 35. seje zbora Skrajšan zapisnik 35. seje zbora z dne 24. junija 1981, ki je bil delegatom posredovan za sejo zbora v mesecu juliju, je bil brez pripomb sprejet soglasno. Sprejeta je bila pripomba DK št. 33 WZ Malči Belič glede zabeležke udeležbe na 36. seji zbora združenega dela dne 15. 7. 1981, kjer je pri DK št. 34 napačno naveden nosilec delegatske konference in sicer je to DOM Malči Belič in ne WZ Malči Belič, kot je napisano v zabeležki. k točkl 3. Program dela skupščine in njenih zborov za obdobje septem-ber-december je bii delegatom posredovan v posebni prilogi. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel program dela skupščine in njenih zborov za obdobje september-december 1981, KtočkU. Uvodno poročilo k predlogu zazidalnega načrta za območje VS-251 Želimlje je podal Marjan Kermavner, predsednikkomiteja za varstvo okolja in urejanje prostora. V razpravi sta sodelovala Krnjak Martin - delegat DK št. 46 in Stane Vidmar - delegat DK št. 44. Pismeno pripombo je posredo-valaDKšt. 31. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o zazidalnem načrtu za območje VS-251 Želimlje vključno z naslednjim sklepom: »Z realizacijo predvidenih stanovanjskih objektov na kmetijskih površlnah se počaka vse do tedaj, dokler se opravlja na teh površinah intenzivna kmetijska proizvodnja.« K tofikl S. Uvodno poročilo k predlogu odloka o zazidalnem načrtu za območje VS-260 Velike Lašče je podal Marjan Krmavner. SKLEP: Zbor združenega dela je brez razprave soglasno spre-jel predlog odloka o zazldalnem nafirtu za obrViočje VS-260 Vellke LaSče. K tečkl 6. K predlogu odločbe o ugotovitvl tplošnega Interesa za gradnjo črpališča II za kanalsko vodo v kanalskem omrežju vplivnega območja vodarne Brest je uvodno obrazložltev podal Marjan Krmavner. V razpravi je sodeloval Krnjak Martin - delegat DK št. 46, ki je postavll vprašanje, kaj se bo gradllo na razlaičenem zemljlšču. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odločbe o ugotovltvl splošnega Interesa za gradnjo črpališča II za kanalsko vodo v kanalskem omrežju vpllvnega območja vodarna Brest. Ktočkl7. In8. Predlog odločb o ugotovltvl splošnega interesa za gradnjo PST na odseku Tržaške ceste - Cesta na Brdo in odseku od Golovca do spominskega kamna it. 81 sta bili delegatom posredovani v posebni prilogi. V razpravi je sodeloval Martin Krnjak - delegat DK št. 46, ki je predlagal, da bi Strgar Janezu, ki je kooperant Ljubljanskih mlekarn zagotovili nadomestna zemljiSča. Stane Vidmar - delegat DK št. 44, je postavil vprašanje, ali so zagotovljeni izhodi prebivalcem ob PST v predelu Ceste na Brdo na več strani, ker trasa poteka po strjenem naselju. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel: - predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo PST na odseku Tržaška cesta - Cesta na Brdo in - predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo PST na odseku od Golovca do spominskega kamna št. 81. K točkl 9. Uvodno obrazložitev k predlogu odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo južne obvozne ceste na odseku Dolgi most-Malence je podal Marjan Krmavner. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno in brez razprave sprejel predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za grad-njo južne obvozne ceste na odseku Dolgi most-Malence. K točki 10. Obrazložitev k predlogu sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev obveznosti SR Slovenije v letu 1981 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori je podal Belko Bovcon, sekretar sekretariata za občo upravo in proračun. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev obveznosti SR Slovenije v letu 1981 za plačllo prispevka kot kredit SR Čmi gori. K točkl 11. Uvodno obrazložitev k predlogom za ureditev zimske službe v Ljubljani je podal Marjan Krmavner, ki je hkrati podal tudi stališča izvršnega sveta in komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora. Predvsem je poudaril, da je potrebno predlog ukrepov predlože-nih v gradivu temeljiteje proučiti In pravilno tolmačiti. Zimsko službo je potrebno temeljito opraviti in za to zagotoviti zadostna finančna sredstva. Finančna sredstva naj se zbirajo pri občinskih komunalnih skupnostih, tako, da bodo te sposobne poravnavati račune za opravljene storitve zimske službe. V razpravi je sodelovala delegatka Marija Weber - DK št. 2, ki je podala naslednje prlpombe: - Ker se predvideva možnost takSnega pluženja oz. čiščenja cestne mreže, da bi bili uporabniki cest dolžni uporabljati zimsko opremo, predlagajo, da se v predlog ukrepov med zadolžitve IS SML, pristojnih komitejev in upravnih organovvnese novatočka 5.) »skrbijo za ustrezno založenost trgovske mreže tako, da bodo uporabnlki prometnih sredstev potrebno zlmsko opremo lahko tekoče nabavljali.« Dosedanji točki 5 in 6 pa postaneta 6 in 7. Ta predlog dajejo iz razloga, ker dolžnost uporabe zimske opreme predpostavlja . možnost njene nabave v okviru domačega tržišča in je treba to možnost tudi zagotoviti. Ob predvidevanju, da bo tudi v bodoče treba prilagajati izvaja-nje odloka finančnim zmogljivostim izvajalcev, ob upoštevanju stabillzacljskih ukrepov, pa pripominjajo, da sprejeti kriteriji za-gotavljajo do določene meje varno vožnjo in ob dobrem izvajanju določil omogočajo delavcem v združenem delu pravočasen pri-hod na delo. Frekventnost dnevnih migracijskih tokov v mesto Ljubljana ne dopušča velikih odstopanj od kvalitetnega urejanja razmer na vpadnicah in prometnejših cestah, kar je zagotovljeno z Izvajanjem določil odloka. Smatrajo, da je v planih potrebno razporediti ustrezna sredstva za namen zimske službe, jih gospo-darno uporabljati In jih ne krčiti tam, kjer to pomeni nestabiliza-cljske posledice na Siršem področju združenega dela. - Zelo je zaskrbljujoče dejstvo, da je za zimsko službo zago-tovljenih šele približno 5% lanskih količln soli. SKLEP: Delegati zbora združenega dela so bili soglasni, da je potrebno zlmsko službo temeljito opraviti in za izvajanje nalog na tem področju zagotoviti zadostna finančna sredstva. Prav tako je potrebno zagotovitl ustrezne možnosti za nakup zimske opreme. Pripombe naj delegati, kl se bodo udeležili seje zborov SML, posredujejo ob razpravi o ureditvi zimske službe. K točki 12. Uvodno obrazložitev k poročilu o uresničevanju sklepov SML o izboljšanju požarne varnosti v Ljubljani je podal Franc Sever, predsednik skupščine SIS za požarno varnost V razpravi sta sodelovala Stane Vidmar - delegat DK št. 44, ki je postavil vprašanje, zakaj se ne zviša cena vode in Marija Weber-delegat DK št. 2, ki je podala naslednje pripombe: - Za dobro urejeno požarno varnost oz. hitre in učinkovite intervencije v primeru požara je nujna zadostna in kvalitetna mreža hidrantov, kar terja tudi kontrolo in obnavljanje obstoječih hidratov kot tudi postavitev novih. IPK TOZD Mestni vodovod je nosilec zadolžitve izvajanja kontrole in obnavljanja hidrantske mreže. Ob pregledu uresničevanja zadolžitev je nosilec naloge javil, da nimajo točnih podatkov za omrežje hidrantov (ca 3700) in da bi bilo potrebno izdelati kataster hidrantov, za kar pa nimajo potrebnih sredstev, ker jim odobrena cena ne omogoča zadostne akumulacije Ocenili smo, da ta izgovor ni opravičljiv za neizvaja-nje naloge in da izdelava pregleda obstoječe mreže ne more biti vezana na vprašanje večje ali manjše akumulacije. Smatramo, da je evidenca hidrantov ena osnovnih nalog tekočega gospodarje-nja in ne razširjene reprodukcije. Zato je potrebno najti sredstva za ureditev evidence v okviru razpoložljivih sredstev Mestnega vodovoda ob sodelovanju KS, gasilskih društev in večjih OZD, ki razpolagajo z osnovnimi podatki (izdelava katastra ne more biti osnova za povečevanje cen, ker urejujemo področje nalog, ki smo jih v preteklosti zanemarili). Potrebno pa se je dogovoriti o pristojnosti kontrole hidrantov in nosilcu stroškov. Predlagamo, da se v zadolžitvah točno opredeli datum, do katerega je Mestni vodovod zadolžen, da naredi evidenco oz. kataster hidrantov. Brez te evidence ne moremo pričakovati res učinkovitega preprečevanja_negativnih posledic v primeru poža-rov. SKLEP: Delegati zbora združenega dela so bili soglasni, da se pripombe posredovane v razpravi, podajo na seji zbora združe-nega dela SML. K točki 13. Delegati zbora združenega dela so razpravljali o ostalem gra-divu za sejo zborov SML, predvsem o osnutku odloka o podsta-novanjskih razmerjih na območju Ijubljanskih občin, ter se stri-njali s stališčem komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, da naj delegati predlagajo na seji zbora združenega dela SML umaknitev osnutka odloka z dnevnega reda, ker posamezni členi in tudi variante niso sprejemljivi. Odlok naj bi zajemal pravno formalne strani, nikakor pa se ne bi smel spuščati v posamezna ekonomska vprašanja. Za udeležbo na 50. seji zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane so bili soglasno delegirani naslednji delegati , za področje gospodarstva: '"/¦ - Marija VVeber - DK št. 2 - Božo Glavič - DK št. 1 . ^ - Smail Bečirovič - DK št. 31 ¦'.. ¦'¦¦.-¦¦ - Ivanka Prezelj - DK št. 26 ,- za področje kulture in prosvete: i N : - Breda Bleivveis - DK št. 33 - Sašo Ditrich - DK št. 38 * za področje zdravstva in sociale: .<.¦•¦'.. ' - Marija Gaberšek - DK št. 42 ¦¦'.." ' . za področje obrti: - Stane Vidmar - DK št. 44 .-,..>¦ za področje kmetijstva: . ,. - Ivan Bavdek - DK št. 47 '". ¦ i K točki 14. Vprašanja in predlogi delegatov :'¦>', Ciril Pevec - DK št. 15 Hoja Ljubljana Integral je sicer podaljšal progo št. 1 Vižmarje-Vič do industrij-ske cone, vendar pa je hkrati spremenil traso proge v smeri Vižmarij s tem, da je postajališče z Bavarskega dvora prestavil na Gosposvetsko cesto pred hotel Lev. Sprememba trase pa pov-zroča težave delavcem podjetja Hoja, ki rhorajo uporabljati še nadajnje zveze za vrnitev na dom bodisi avtobusne bodisi želez- niške. Zato delegatska konferenca št. 15. Hoja Ljubljana postavlja vprašanje, zakaj je bila trasa spremenjena. Hkrati predlaga, da se prouči predlog o možnosti podaljšanja proge 9 do industrijske cone. Seja zbora združenega dela je bila zaključena ob 20 10 uri. Zapisnik izdelala: Andrejka Novak, I. r. PredsednikZZD: Stojan Gomezelj, 1. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 37. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, dne 23. septembra 1981 po konča-nem skupnem zasedanju vseh zborov. Sejo je sklicala in vodila predsednica zbora krajevnih skupno-sti, Jožica Krištof. Soglasno je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: ~ V S 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 36. seje zbora 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o zazidalnem načrtu za območje VS-251 Želimlje 4. Obravnava in sprejem predloga odloka o zazidalnem načrtu za območje VS-260 Velike Lašče 5. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo PST na odseku Tržaška cesta-Ce-sta na Brdo 6. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo PST na odseku od Golovca do spominskega kamna št. 81 7. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo črpališča II za kanalsko vodo v kanalskem omrežju vplivnega območja vodarne Brest 8. Obravnava in sprejem programa dela. skupščine in njenih zborov za obdobje september-december 1981 9. Obravnava predlogov za ureditev zimske službe v Ljubljani -• 10. Obravnava poročila o uresničevanju sklepov SML o izboljša-nju požarne varnosti v Ljubljani 11. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov za sejo zbora občin SML 12. Vprašanja in predlogi delegatov K točkl 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora Na podlagi oddanih pooblastil se ugotovi, da je od 38 delegatov zbora krajevnih skupnosti prisotnih na seji 30 delegatov. Zasedanja zbora krajevnih skupnosti se niso udeležili delegati krajevnih skupnosti: Barje, Horjul, Kozarje, Lavrica, Pijava gorica, Turjak, Zeleni log in Želimlje. Ktočki2. Odobritev skrajšanega zapisnika 36. seje zbora Skrajšan zapisnik 36. seje zbora krajevnih skupnosti je bil soglasno sprejet. Ktočkl3. Obravnava in sprejem predloga odloka o zazidalnem načrtu za območje VS-251 Želimlje V razpravi je sodeloval delegat KS Kolezija - Ciril Stanič, ki ga je zanimalo, ali je kmetom zagotovljeno nadomestno zemljišče. Odgovoril mu je član IS, Jože Tanko. Delegat je bil z odgovorom zadovoljen. Delegata KS Malči Belič - Dragana Janjiča je zanimala oprede-litev »intenzivna kmetijska proizvodnja« in je predlagal, da se sprejme pobuda za izdelavo meril za opredelitev. Pobudo je zbor soglasno sprejel. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odloka o zazidalnem načrtu za območje VS-251 Želimlje s skle-pom: »Z realizacijo predvidenih stanovanjskih objektov na kme-tijskih površinah se počaka vse do tedaj, dokler se opravlja na teh površinah intenzivna kmetijska proizvodnja. K točki 4. Obravnava in sprejem predloga odloka o zazidalnem načrtu za območje VS-260 Velike Lašče V razpravi sta sodelovala član IS Jože Tanko in delegat KS Kolezija, Ciril Stanič. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odloka o zazidalnem načrtu za območje VS-260 Velike Lašče s sklepom: »Z realizacijo predvidenih stanovanjskih objektov na kmetijskih površinah se počaka vse do tedaj, dokler se opravlja na teh površinah intenzivna kmetijska proizvodnja«. K točki 5. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo PST na odseku Tržaška cesta-Cesta na Brdo V razpravi je sodeloval član IS Anton Bregar. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo PST na od-seku Tržaška cesta-Cesta na Brdo. K točki 6. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo PST na odseku od Golovca do spominskega kamna št. 81 V razpravi so sodelovali: član IS Anton Bregar in delegati KS: Kolezija - Ciril Stanič, ki je bil mnenja, da je trasa PST preveč togo začrtana in je zaradi tega razumljivo stališče posameznikov, ki zemljišča nočejo odstopiti. Po mnenju delegata KS Rudnik - Kanduc Toneta bi morali biti bolj skromnl in cenejši pri izdelavi trase. Delegat KS Peruzzi - Ivan Zrimšek se je strinjal s stališčem obeh delegatov in izrazil mnenje, da bi morala biti trasa malo korigirana in naj bi služila tudi osnovnošolskim otrokom treh sosednjih krajevnih skupnosti na poti v šolo. Delegat KS Galjevica - Štefan Klement je sporočil stališče svoje delegacije, po katerem naj bi se gradnja PSTzaradi stabilizacije odložila. Delegat KS Vič - Franc Sever je poudaril predvsem premišlje-nost pri takih gradnjah. Delegat KS Malči Belič - Dragan Janjič je smatral, da je disku-sija neprimerna, ker se je o problematiki že razpravljalo na prejšnji seji. Predsednica zbora KS Jožica Krištof je povzela razpravo in predlagala, da zbor o predlogu odločbe sklepa, obenem pa odboru za izgradnjo PST predlaga, da se sredstva in prostor pri izgradnji čim racionalneje porabijo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je s 26 glasovi »ZA« in 4 glasovi »PROTI« sprejel predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo PST na odseku od Golovca do spominskega kamna št. 81. K točki 7. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo črpališča II za kanalsko vodo v kanalskem omrežju vplivnega območja vodarne Brest V razpravi so sodelovali: delegat KS Brezovica - Janez Elikan, ki ga je načelno zanimalo, zakaj se s kmetom ne more sporazu-meti in zemljišče odkupiti. Delegata KS Tomišelj - Franc Bernard in KS Malči Belič -Dragan Janjič sta predlog odločbe podprla. Predstavnik TOZD Kanalizacija je objasnil pomen vodarne in predlagane odločbe. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo črpališča II za kanalsko vodo v kanalskem omrežju vplivnega območja vodarne Brest. K točki 8. Obravnava in sprejem programa dela skupščine in njenih zbo-rov za obdobje september-december 1981 Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel program dela skupščine in njenih zborov za obdobje september-decem-ber1981. Ktočki9. v - Obravnava predlogov ža ureditev zimske službe v Ljubljani V razpravi je predsednica zbora Jožica Krištof delegate sezna-nila s,stališčem izvršnega sveta k ureditvi zimske službe v Ljub-Ijani in predlagala, da jih delegati za zbor občin SML na seji zbora podpirajo. V razprav^ so sodelovali tudi delegati KS Milan Česnik - Henrik Sebaher, ki se mu je zdelo neprimerno, da se »počasi« proučuje možnosti zmanjševanja soljenja ulic, če je že drugod to uveljav-Ijeno in znano. Delegat KS Dobrova - Vital Eržen je predlagal, da se prouči možnost zaposlitve gradbene in kmetijske mehanizacije v za-sebni lasti, pri čiščenju cest. V razpravi je sodeloval tudi delegat KS Kolezija - Ciril Stanič. K točki 10. Obravnava poročila o uresničevanju sklepov SML o izboljšanju požarne varnosti v Ljubljani. Poročevalec je bil Franc Sever - predstavnik skupnosti za požarno varnost, ki je v svojem poročilu nakazal glavno proble-matiko, predvsem pa izpostavil probiem dostopnosti do hidran-tov ter evidence na karti le-teh, kerTOZD Vodovod nima sredstev za izdelavo karte. Delegat KS Malči Belič - Dragan Janjič pa je glede na doseda-njo škodo, ki so jo povzročili požari v Ljubljani predlagal, da zavarovalnica »Triglav« iz sredstev za preventivo pokrije stroške za izdelavo karte hidrantov. Delegata KS Kolezija in KS Rudnik sta bila mnenja, da mora Mestni vodovod tako karto imeti. KtočkiH. Obravnava ostalega gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov za sejo zbora občin SML. V razpravi o obravnavi gradiva za seje zborov je sodeloval . delegat KS Kolezija - Ciril Stanič, ki je izrazil pomisleke k stro- kovnim rešitvam glede mestne obvoznice, ki predvidevajo grad-njo dveh predorov, nam.esto cenejše izvedbe prekopa. Za 46. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane, ki bo 1. oktobra 1981 se določi naslednjih 6 delegatov: 1. KS Krim - Janez Pokovec 2. KS Podpeč-Preserje - Janez Kovačič 3. KS Rakova Jelša - Alojz Maver , ; ' 4. KS Stane Sever - Franc Predalič ¦ '. .^ , 5. KS Škofljica - Janez Ogrinc ' -. v . . 6. KS Tomišelj - Franc Bernard • Predvidoma se za 47. sejo zbora občin skupščine mesta Ljub- Ijane določi delegate \z naslednjih krajevnih skupnosti: Notranje gorice, Polhov Gradec, Rakitna, Trnovo, Velike Lašče in Vrhovci K točki 12. ¦....' Vprašanja in predlogi delegatov. 1. KSGaljevica: Delegacija sprašuje, kaj je s projektom zunanje ureditve OŠ in VVZ iz samoprlspevka II in pri tem opozarja, da je zunanja ureditev pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja in obratova-nja obeh objektov. 2. KSKolezija: - Zakaj Toplarna Ljubljana ne montira toplovodne števce za bloke, hiše, stanovanja ali celo na posamezni radiator? - Zakaj na novi Kočevski cesti na škofljici ni predviden nadvoz preko železniške proge Ljubljana-Grosuplje? : \ - Kako naj bi se »Naša komuna« ob zmanjšanem obsegu bo!j humano dostavila vsakemu gospodinjstvu? - Za novo šolo v Koleziji naj se imenuje gradbeni odbor, ki bo vodil pripravljalna dela. 3 KS Murgle: v Glede na odgovor tov. F. Žigona iz Komunalnega podjetja Ljubljana na prejšnja vprašanja KS Murgle v zvezi z odlagališčem odpadkov na Cesti dveh cesarjev (Naša komuna, delegatska priloga, str. 8, 8. 9. 1981), dodatno sprašujemo: - do kdaj (do katerega roka) bo recenzijska komisija obravna-vala in sprejela zaključke o investicijskem programu za novo odlagališče odpadkov in kaj pomeni posebna pozornost, ki jo bo komisija posvetila sanitarno-tehničnim in higienskim vidikom urejanja deponije. Ali je v te vidike vključeno tudi stalno spremlja-nje razmer na bodočem odlagališču, kot je npr. analiza in kon-trola izcednih vod, vprašanje smradu ipd__ Kot prizadeta KS zahtevamo, da se v celovitem projektu ravna-nja s komunalnimi odpadki na območju Ijubljanskih občin obrav-navata ureditev novega ter sanacija starega odlagališča na Cesti dveh cesarjev kot prioritetni nalogi, kajti sedanje stanje presega meje naše KS in prerašča v občinski, če ne že celo v širši problem mesta Ljubljane. 4. KS Rakova Jelša: Ponovno zahteva, da se delegaciji odgovori na postavljena delegatska vprašanja, na katera še ni prejela ustreznega odgo-vora pristojnih organov. Seja zbora krajevnih skupnosti je bila zaključena ob 20.20. TajnikzboraKS: ~ Predsednicazbora KS: JurePretnar, I. r. Jožica Krištof, I. r.