UDK i?21.163.6';r55.4t Cankar I. Tom Priestly Univerza v Alberti
O PREVODIH HLAPCA JERNEJA IN NJEGOVE PRAVICE: VERSKE PRVINE V ANGLEŠKIH IN RUSKIH RAZLIČICAH1
Razprava obravnava dva obstoječa angleška prevoda Cankarjeve povesti Hlapec Jernej in njegova pravica (Adamič, Jeras-Guinot & Grant) in tri ruske prevode (Šeremetjev, Ohrimenko, Urban), in sicer z ozirom na to, kako je v njih zajeto bistveno nasprotje v povesti med »božjim« in »posvetnim«. Najprej je obravnavana Ohrimenkova različica: le-ta ni prevod Cankarjevega izvirnika, ampak Adamičevega prevoda; izpusti skoraj vse verske prvine iz izvirnika, a je v tem nedosledna. Za analizo so verske prvine iz izvirnika razvrščene v pet kategorij in analiziranih je vseh pet besedil. Med obravnavanimi prevodi se pokažejo občutne razlike. Avtor poda tudi pregled dveh prejšnjih ocen Adamičeve »priredbe« povesti. Meni, da razlike med ruskimi različicami ustrazajo stopnji sovjetske protiverske propagande v času njihove objave.
This article discusses two extant English translations of Ivan Cankar's Hlapec Jernej in njegova pravica (by Adamič and by Jeras-Guinot & Grant) and three Russian translations (by [eremet'ev, by Ohrimenko, and by Urban), with reference to their treatment of the crucial contrast in the story between »the divine« and »the earthly«. First, Ohrimenko's version is considered: it is not a translation of Cankar's original, but of Adamič's translation; it omits nearly all the religious elements in the original, but is inconsistent in this respect. The religious elements of the original are grouped in five categories for analysis, and the five texts are analyzed; far-reaching differences among the five translations are demonstrated. The two previous assessments of Adamič's »adaptation« of this story are reviewed. It is suggested that the differences among the Russian versions correspond to the degree of anti-religious Soviet propaganda current at the times of their publication.
Ključne besede: Cankar, Ivan, prevod, slovenska književnost
Key words: Cankar, Ivan, translation, Slovene literature
1. Uvod
Cankarjeva povest Hlapec Jernej in njegova pravica (dalje HJNP) je bila prevedena najmanj v 15 jezikov. Moja analiza njenih prevodov v angleščino in ruščino je prinesla več zanimivih spoznanj. Na tem mestu bom obravnaval način, na katerega dva angleška prevoda (Adamič; Jeras & Grant; za letnici objave gl. tabelo 1) in trije ruski (Šeremetjev, Ohrimenko in Urban)2 tretirajo osrednjo, versko temo povesti, tj. nasprotja med božjimi zapovedmi in posvetnimi zakoni, med moralnimi in zakonskimi pravicami, med božjimi služabniki in človekovimi služabniki - kar imenujem nasprotje božje : posvetno.
1	Prvotno je bila v objavo predložena okrajšana verzija besedila. Avtor se zahvaljuje za pomoč Niki Kocijančič, Jerneji Petrič in Mihailu Dmitrijevu.
2	Drugi prevod, ki se navaja v Ivan Cankar v prevodih, Zbornik društva književnih prevajalcev Slovenije (Murska Sobota: Pomurska založba, 1977, str. 138), in sicer Anon., Batrak Bortolo (Moskva-Leningrad: Zemlja i fabrika, 1929), mi ni bil na voljo.
1926:	Adamič	v angleščino
1927:	Šeremetjev	v ruščino
1929:	Ohrimenko	v ruščino
	anonimni prevajalec	v ruščino
1930:	Jeras-Guinot & Grant	v angleščino
1958:	Urban	v ruščino
Tabela 1: Kronološko zaporedje prevodov, obravnavanih v razpravi
Najprej pa pripominjam, da je eden od prevodov - Ohrimenkov - drugotni, in sicer glede na to, da je nastal na osnovi obstoječega prevoda (ali njegove priredbe) Yerney's Justice izpod peresa Louisa Adamiča, ne pa neposredno na osnovi slovenskega izvirnika. To je potrebno pripomniti, saj je v Ohrimenkovem prevodu Pravda batraka pomanjkanje verskih prvin zelo očitno, in je njegovo različico Cankarjeve povesti treba gledati v luči besedila, iz katerega prevod izhaja. Moja analiza verskih prvin pa prinaša tudi nekaj pripomb na polemiko v zvezi z Adamičevo priredbo povesti.
Izmed treh ruskih prevodov sem izvzel Ohrimenkovega, ker je mogoče zlahka dokazati njegovo drugotnost. To pa ne pomeni, da si Šeremetjev in Urban nista pomagala z drugimi prevodi. Že sam naslov prevoda Šeremetjeva Bortolo i ego pravo sugerira italijanski vpliv. Res so pred tem prevodom iz l. 1927 obstajali trije italijanski prevodi in v vsakem od njih je ime Jernej prevedeno z Bartolo; prevajalci so bili Vidmar & Astori (1924), Lorenzoni (1925) ter Regent & Sussek (1925). Na nekaterih mestih, a ne vseh, Urban ponovi napačni prevod Šeremetjeva. Zanimiv primer, ki ponazarja Urbanovo res samo delno zanašanje na Šeremetjeva, je v prizoru, ko Jernej sreča Gostačevega (IV. poglavje) in ko se pozdravita: »Bog daj, Gosta~ev!« »Bog daj, Jernej!« (17). Šeremetjev (25) prevede priimek Gosta~ev, kar je nenavadno: - Bor noMo~b, BcdHHKl / Bor noMo~b, BopToio! K temu doda čudno opombo, s katero razloži, da je BcdHHK? pozdrav: npHBCTCTBHc, ynoTpeöiqcMoe peiHrHosHMMH irodbMH B CioveHHH. Iz tega je mogoče domnevati, da je Šeremetjev prebral »go-stač« namesto »Gostačev«, a kljub temu je še vedno precejšnja razlika v pomenih slovenske in ruske ('berač') besede. Tudi Urban (17), podobno kot Šeremetjev, prevaja priimek, vendar kot lastno ime, in sicer z besedo 'gost' namesto z 'berač'. - Bor b noMo~b, rocTb! H tebe toxe, Epnen! Vsi drugi priimki v povesti (Sitar, Veja~ev, [alander, Ko^ir) so pri Šeremetjevu in Urbanu samo prečrkovani in ne prevedeni. Ta edini primer daje slutiti, da je imel Urban pri prevajanju pred seboj tako Šeremetjeva kot Cankarja. Potrditev te domneve pa bo zahtevala nadaljnjo analizo.3
3 Pozdrav Bog daj! se ponovno pojavi v XV. poglavju; tu Šeremetjev (73) prevede Bog daj, sosed! (Cankar 51) z Bor flai, cocefl! in dodaja opombo: 5or flai - oÖMKHoBeHHoe npHveTCTBHe y CioveHceB npi BCTpe~ax. Ta nerazložljiva napaka je še stopnjevana s ponovitvijo. Šeremetjev zagreši še druge neutemeljene napake, npr. (Cankar 26) Ko je stopil Jernej na cesto, je pomislil prevede z Hfla no yiice, BopToio KpH~ai (38). Pri tem pa je misliti v vseh drugih primerih prevedeno z flyMaTb!
Primerjava Ohrimenkovega prevoda z izvirnikom in z Adamičem nemudoma pokaže, da je Ohrimenko za osnovo pri prevajanju v ruščino rabil Adamiča in ne Cankarja. To dejstvo je zelo lahko dokazati, ne nazadje tudi zato, ker je Adamičeva različica -kot je bilo že potrjeno (gl. v nadaljevanju) - mnogo bolj priredba kot pa prevod v strogem pomenu besede. Bralec Ohrimenkovega prevoda torej ne bere poskusa prevoda Cankarja v ruščino, ampak prizadevanje za rusko različico Adamičeve interpretacije Cankarja. Kot bo pokazano v nadaljevanju, pa to še ni vse: Ohrimenkov prevod Adamičevega Yerney's Justice je manj zvest Adamiču, kot je Adamič zvest Cankarjevemu izvirniku, poleg tega pa je Ohrimenko izpustil ogromno besedila.
2. Ponazoritev drugotnosti Ohrimenkove različice
Da pokažemo vir Ohrimenkovega prevoda, zadoščajo trije citati; zlahka bi podali še večkratno število primerov, saj je podobne dokaze mogoče najti tako rekoč na vsaki strani.4
Odlomek 1
HJNP, 7:
Pa je rekel mladi Sitar:
»No, Jernej, ti pa sediš tam široko in ošabno, kakor gospodar! Kdo je dedoval, ti ali jaz? Prvo besedo si zinil, prvi nisi!«
Adami~, 1:
»>Say, Yerney,« young Sitar, son of the deceased, interrupted, »you sit there as though you were somebody. Who's heir - the new gospodar - you or I? You talk as if you were the most important man round here!«
Ohrimenko, 3:
- nociymaH, EpHH, - npepBai ero MoiodOH CHTap, cmh noKOHHoro - tm TaK BaxHo pacceicq tyt, KaK by^to tm b camom deie 6oibmaq mnmKa. Kto H3 Hac HaciedHHK, hobmh rocnodapb, - tm hih q?
Jasno je, da se je Ohrimenko naslanjal na Adamiča v štirih pogledih:
1.	sprememba besednega reda;
2.	izpust besedne zveze oz. povedi široko in ošabno in Prvo besedo si zinil, prvi nisi;
3.	dodatek zvez son of the deceased [sin pokojnika] in the new gospodar [novi gospodar];
4.	prosti prevod besede gospodar s somebody [nekdo].
Poleg tega sta še dve zanimivosti.
Prvič, Adamič ne prevede besed hlapec (ki se pojavi nekaj vrstic pred citiranim odlomkom) in gospodar, ampak obe razloži v opombah, prvo s hired man. Ohrimenko posnema Adamiča v tem, da prav tako ne prevede besede hlapec (gl. sledeči odlomek), ampak doda razlago v opombi - batrak (kar je ruski ustreznik za besedo hlapec v
4 Paginacija HJNP je kot v Zbranem delu iz 1972.
prevodih Šeremetjeva in Urbana); beseda gospodar je v Ohrimenkovem prevodu puščena v ustrezni ruski obliki.5
Drugič, Ohrimenkova različica tega odstavka - čeprav očitno pod vplivom Adamiča - je v najboljšem primeru »prosti« prevod: spremenil je as though you were somebody v as though you were a bigwig; dodal importantly zvezi you sit there; in kar je najbolj očitno - izpustil je Adamičevo poved You talk as if you were the most important man round here!
Odlomek 2
HJNP, 22:
»Nisem ti dolžan ne besede, ne odgovora, hlapec!«
Adamič, 26:
»Never mind, I don't have to argue with a hlapets, and what's more, I don't intend to!«
Ohrimenko, 18:
- Hy, dOBOlbHO. y MCHH HCT BpCMCHH CnOpHTb e XianCOM, da q i HC xo~y.
Jasno je, da Ohirmenko tudi tu posnema Adamiča: spremeni I owe you neither word nor answer v I do not have to argue /^/and I don't want to, in doda vzklik na začetku kot tudi element pred končno glagolsko besedno zvezo. Vendar tudi tu, kot je bilo pokazano že z odlomkom 1, ne prevaja Adamiča natančno: doda omembo časa in spremeni »se ne nameravam« v »nočem«. Vseeno ni nobenega dvoma, da Ohrimenkov prevod izhaja iz Adamičevega.
Odlomek 3
HJNP, 71:
Takrat se je prikazal petelin na Stritarjevi strehi, rdeč i tenak je švignil visoko proti nebu. Adamič, 100:
/^/ a slender tongue of flame leapt skyward from the roof of Sitar's house
Ohrimenko, 47:
Bdpyr TOHKHH q3M~OK piaMCHH POKazaicq Had KprnmcH dOMa CHtap h B3BH1Cq K Hcby.
Tudi tu Ohrimenko sledi Adamiču, in sicer tako v izogibanju metafori petelina, namesto katere ima raje prozaični tongue of flame [ognjeni jezik/zubelj], kot v dodatku pridevnika slender [tanek]. Spremembe ni mogoče razložiti s kulturnimi razlikami med Rusi in Slovenci: Urbanu (61) se zdi metafora s petelinom docela sprejemljiva za ruske bralce (B 3to vpcMq Ha Kpxme CitapOva dOMa nOqviicq netyx, KpacHMH, h BZBiicq K Hcby), medtem ko se Šeremetjev (102) nekako zavaruje (B
5 Ruska beseda rOcnOdapb ima v ruskem akademijskem slovarju sledečo slovarsko razlago »1. icTOp. Tityi BaiamKix h MOidaBcKix npaBiteieft b XIV-XIX bb. 2. ictOp. h o6i. XOzaiH, Biadciec. 3. ictOp. GOcydapb, rOcnOdiH.« Beseda rOcnOdapb je bila potemtakem dobra ustreznica. Po drugi strani pa je bila odločitev za xianec po mojem mnenju neprimerna, ker jo ruski bralec verjetno asociira z besedo xiOnec, ki jo Rusi uporabljajo za Ukrajince, posebno za ukrajinske mladeniče.
To BpcMH Ha KpMme CHTapoBa doma noHBHiocb KpacHOBaToe niamq, tchkcc H Koixma&eecq netyxom h B3BHiocb, noieteio k He6y). - Adamič se ne izogne primeri s ptičem v naslednjem odstavku: (Cankar 71) kakor velikansko ptico z ognjenimi perotmi, Adamič (100) to the magnificent fiery bird, Ohrimenko (48) npe-KpacHoö orHHeHHoö PTHce.
Iz številnih primerov, od katerih so citirani le majhen vzorec, je mogoče zaključiti, da je Ohrimenko nedvomno uporabil Adamičev prevod Yerney's Justice kot izvirnik in ne Cankarjevega HJNP. Še ena zanimiva, čeprav nekoliko drzna opomba: druga ruska različica, ki ne uporablja Bortolo za Jernej, tj. Urbanov prevod, navaja ime v ruski obliki »Epnen«, ki se najverjetneje izgovarja [jirn'ej], kar je skoraj enako kot v slovenskem izvirniku. Ohrimenko pa uporablja ime »Epni«, kar bi se najverjetneje izgovarjalo [jern'i] in kar se zdi, da izhaja iz imena Yerney, kot ga je zapisal Adamič in kot bi ga izgovoril Američan, ki ne zna slovensko. To nas navaja k domnevi (ki pa je ostalo gradivo docela ne podpira, gl. mojo pripombo pri Odlomku 2 zgoraj), da Ohri-menko dela v slovenščini nikoli ni videl, niti ne njegovega naslova. Omeniti je treba še to, da v knjižici ni ničesar v latinici in da ni nobene omembe izvirnika ali vsaj dejstva, da je bilo delo prevedeno iz slovenščine. Petr Fedorovič Ohrimenko (18881970) je edini prevajalec s tem priimkom v seznamih ruske (bivše sovjetske) zveze pisateljev. Od drugih del v angleščini je prevedel (Ohrimenko 1967) še Twilight of the Gods Richarda Garnetta (Garnett 1903).6 Za oba prevoda je značilna - čeprav na različna načina - pretiranost protiverskih elementov: Cankarjev original je resno zmaličen, medtem ko je Garnettov izvirnik olepšan (gl. spodaj).
3. Glavni izpusti v Ohrimenkovem prevodu7
Kot je bilo zgoraj omenjeno, Ohrimenko ni opravil le »ohlapnega« prevoda Adamičevega Yerney's Justice, ampak je tudi izpustil veliko Adamičevega besedila (ki pa je tudi izpustil nekaj pomembnih prvin iz izvirnika). Koliko je Ohrimenko izpustil, bo tu ponazorjeno s primeri, vendar je treba poudariti, da je podan le majhen izbor vseh besed, besednih zvez in daljših odlomkov.8 Kot bo razvidno iz 4. dela, si je očitno zavestno (čeprav nedosledno) prizadeval črtati vse verske prvine iz svojega prevoda. Tu dodajam nekaj komentarja v zvezi s prisotnostjo ali odsotnostjo verskih prvin.
6	Ta podatek mi je posredoval Mihail V. Dmitrijev.
7	Da se prihrani prostor v tem in naslednjih poglavjih, uporabljamo za lokacijo navedkov naslednje okrajšave: C = Cankar, A = Adamič, O = Ohrimenko, Š = Šeremetjev, U = Urban, JG = Jeras & Grant; npr. C9 = Cankar, Zbrano delo 1972, str. 9.
8	Drugi pomembni izpusti pri Ohrimenku so naslednji: (A) Izpusti odlomkov, ki niso versko obarvani: dolg odlomek v II. poglavju (C9-10, A5-6); odlomek v V. poglavju (C22, A25); celotno X. poglavje razen dveh kratkih odstavkov z dvema kratkima verskima izrazoma; dva odstavka v XI. poglavju (C45, A61); kratek odlomek v XVII. poglavju (C67, A93-94). (B) Izpusti nesporno »verskih« odlomkov: celotno IX. poglavje, v katerem Jernej drugič sreča Gostačevega in se pogovarjata o veri v Boga, medtem ko opazujeta spuščanje mraka na zemljo; obsežen odlomek v XI. poglavju, vključno z Jernejevim obiskom cerkve in njegovim razmišljanjem po odhodu (C42-43, A57); tri navezave na Boga v XII. poglavju (C46, A62; C48, A65); več verskih navezav v XIV. poglavju (C55-56, A75-77); dolg odlomek v XVI. poglavju (C 64-66, A 89-91).
IV. poglavje
Ohrimenko je izpustil celotno IV. poglavje razen prve vrstice, tako da je IV. poglavje pri Ohrimenku dejansko V. poglavje v izvirniku. Ohrimenko je tako izpustil celotno Jernejevo srečanje z Gostačevim. Domnevam, da je to storil zaradi ponavljajočega se pogovora med Gostačevim in Jernejem, ki predstavlja nasprotje med božjim in posvetnim.
VI. in VII. poglavje
Ti dve poglavji je Ohrimenko v celoti izpustil, z izjemo prve fraze, EpHH, bm^h H3 TpaKTHpa, ki je potrebna za povezanost zgodbe. V izvirniku imata ti dve poglavji 17 navezav na vero. Jasno je (gl. spodaj), da si Adamič ni kaj posebno resno prizadeval, da bi odpravil te verske besedne zveze, saj je od sedemnajstih ohranil štirinajst in celo dodal eno svojo; prim. Cankarjevo Našel bom pravico, dodeljena mi bo (C25), kar Adamič prevede kot that's justice, and, by God, I'll prove it to you (A30). Za Ohrimenka pa lahko domnevamo, da se mu je zdelo, da se v teh dveh poglavjih Adamičevega besedila besede God, Jesus in divine pojavijo prevečkrat.
VIII. poglavje
Tu Adamič izpusti večino molitve, s katero se Jernej, klečeč v svoji stari sobi ob postelji, nad katero visita križ in rožni venec, obrača na Boga; gl. spodaj v zvezi s Kocijančič (1995). Ohrimenko izpusti še več - omembo križa in rožnega venca ter dejstva, da se je Jernej pokrižal (C30), česar Adamič ni izpustil (A38-39). Prazaprav je dejstvo, da je Jernej molil, v celoti izpuščeno v Ohrimenkovem prevodu.
Dalje Ohrimenko (O19) izpusti prizor, kjer Jernej vidi v daljavi Sitarja in izrazi svoje odpuščanje in odsotnost sovraštva (C31, A39). Tu je aluzija na priliko o izgubljenem sinu; je to dovolj religiozno, da upravičuje Ohrimenkov izpust?
Zadnja dva odstavka tega poglavja je Adamič ohlapno prevedel. Ohrimenko (O24) razmeroma dosledno sledi Adamiču, a spremeni God had enlightened him (za Bog ga je razsvetlil) v Oh yBH^ei npav^y. Glede na to, da je Ohrimenko cenzuriral vse krščansko v zgodbi, se zdi še posebej čudno, da je pustil eno omembo Boga nekaj vrst pred tem prizorom, gl. spodaj.
XIII. poglavje
Samo prva stran je vključena v Ohrimenkov prevod - do tam, ko Jerneja vržejo v ječo (C50, A69). Ohrimenko izpusti preostanek tega poglavja, ki sestoji iz Jernejeve-ga pogovora z zanemarjenim sojetnikom, ki odraža Jernejevo vero, čeprav ne v celoti.
XV. poglavje
Ohrimenko je izpustil obsežen odlomek, in sicer srečanje z mladeničem na poti na Dunaj (C58-50, A80-82). Adamičeva različica ima na teh straneh razmeroma malo navezav na vero.
Ko Jernej sede na vlak, se pokriža in izgovori kratko molitev (C61). Adamič ne prezre te pomembne ponovitve teme pravice: Yerney took off his hat and crossed himself. »>Oh Lord, bless this my last earthly journey,« he prayed. »Into Thy hands I
place my justice, my case« (A83-84). Ohrimenko izpusti molitev, a vseeno pusti Jerneju, da se pokriža: EpHH chhi manKy h nepcKpecTHicq. (O37)
Proti koncu poglavja Ohrimenko spet izpusti obsežen del, ki se konča z Jernejevo molitvijo k Bogu, v kateri se spet pojavi tema pravice (C62, A85-86). Obenem pa Ohrimenko ne izpusti Jernejeve graje sopotnikov: Cankarjevo poved Kateri je va{ Bog, da brijete norca iz njegovih postav? (C62) je Adamič prevedel precej ohlapno z What do you mean by laughing at God and His Commandments? (A85), medtem ko je Ohrimenkov prevod dokaj blizu: Kak Moxete bm HacMexatbcq öoxbHMH zanoBed-hmh? (O38).
XVII. poglavje
Jernejeva molitev k Bogu, ko leži v županovem hlevu, je izpuščena (C69, A95-96). Vendar pa Ohrimenko ni izpustil prejšnjega odstavka, ki se konča z vrsticami: /^/ pogovarjal se je z Bogom. Ni se več pogovarjal z njim, kakor hlapec z gospodarjem, temveč kakor terjavec z dolžnikom (C68) /^/ and conversed with God. But now Yerney no longer spoke to Him as a hlapets to his gospodar, but rather as a claimant to his debtor (A95) - h MxcienHo obpa&aicq k 6ory. Ho tenepy yxe EpHH obpa&aicq k nemy He KaK pab k cvoemy rocnodiHy, a KaK ictec k cBoemy doixHHKy (O44); gl. spodaj.
Ta del razprave lahko zaključimo precej preprosto: očitno je, da je Ohrimenko v svojem prevodu Hlapca Jerneja opustil velik del verskih prvin, vendar pa ni opustil čisto vseh. Da bi to dejstvo nekoliko globlje preverili in da bi postavili Ohrimenkov prevod v zgodovinski in kulturni kontekst, bomo analizo razširili še na druge angleške in ruske prevode HJNP in na vse pojavitve verskih prvin.
4. Verske prvine
Po mojem štetju (gl. spodaj) je v HJNP 196 z vero povezanih besed, besednih zvez in daljših odlomkov besedila.9 Te je mogoče razdeliti na pet kategorij:
1)	krščanske fraze, ki so bile (in so do določene mere še vedno) del običajnega vsakdanjega slovenskega pogovora, npr. Bog s teboj, ljudje božji, Bog vas varuj, Bog daj dober dan - skupno 42 primerov;
2)	navezave na nasprotje »božje : posvetno«, npr. Kaj je v tej besedi božja pamet in pravica? (C15) in Kdo je priklical iz nebes božji blagoslov, da je vzraslo bogastvo iz kamna (C23) - skupno 98 primerov;
3)	verska dejanja, vključno z dobesednimi navedki molitev, npr. In je sam pokleknil pred razpelo (C12), Predno je {el, /^/ se je odkril in pokrižal (C38), in dolga molitev, ki jo je analizirala Kocijančičeva (1995), ki vključuje štiri ponovitve fraze Oče na{ (C30) - skupno 25 primerov. V to skupino so vključene tudi pojavitve besed razpelo, molek;
4)	vsaj štirinajst primerov sklicevanja na Sveto pismo, gl. spodaj;
šteje se vsaka pojavitev, se pravi, da se šteje vsaka ponovitev iste besede ali besedne zveze.
5) druge verske navezave, skupno 16. Med njimi je Sitarjevo posmehovanje pridigi (C8) in ponavljanje besede romati v drugotnem, ekspresivnem pomenu 'potovati, hoditi', ne v prvotnem pomenu 'iti k romarski cerkvi',10 v večini primerov, ko Jernej tava sem in tja in ko bi Cankar lahko uporabil glagol brez verskih konotacij, npr. bloditi, tavati (C42, 56, 58, 69). Sem sem vključil tudi tri primere, ko je Jernejeva (sprehajalna) palica poimenovana romarska palica (C30, 33, 36), ki bi jo pa Cankar lahko imenoval palica; besedna zveza romarska palica pa se lahko nanaša le na vrsto palice, ki se uporablja na romanjih, in ima očitno versko konotacijo.
Vendar pa je tu treba biti previden: ta kvantitativni pristop je treba imeti le za poskus, in sicer iz več razlogov: (1) omenjenih pet kategorij ni vedno lahko razlikovati med sabo, saj imajo nekatere besede in fraze obenem lahko več kot eno vlogo; (2) pogosto je v delu besedila linearno težko razlikovati eno versko navezavo od druge; (3) tovrstni pristop daje enako težo vsakemu primeru verske navezave, čeprav imajo nekatere glede na kontekst nedvomno večjo težo kot druge; (4) nekateri prevajalci tako rekoč »nadomestijo« izpust nekaterih verskih prvin tako, da dodajo svoje verske besede in besedne zveze, gl. »kompenzacija« spodaj, zaradi česar je merljivost tvegana; (5) Cankarjev »visoki biblijski slog« (kot ga imenuje Petrič 1996: 99) je nemogoče zreducirati na preprosto preštevanje besed, fraz ali odstavkov. Vseeno pa je zelo malo strani brez omenjenih verskih prvin, ki potemtakem prežemajo celotno besedilo. Zatorej se mi zdi upravičen poskus vsaj grobe kvantitativne analize, ki naj pokaže, če obravnavani prevodi kažejo enako prežetost z verskimi prvinami, kot jo je opaziti v Cankarjevem izvirniku, in v katerih pogledih. Ker pa je merjenje približno, spodnjih številk ne gre jemati za dokončne, saj so bolj nakazovalne kot natančne.
Od vseh verskih prvin, kot so definirane zgoraj, jih je Adamič izpustil 32 % in Ohrimenko 84 %, medtem ko sta jih Šeremetjev in Urban izpustila 9-10 %. Za primerjavo z Adamičem (ker struktura ciljnega jezika angleščine pogojuje nekatere rezultate, gl. spodaj), sta Jeras & Grant izpustila 15 % vseh verskih prvin. Ti rezultati in številke za pet različnih kategorij so podani spodaj v tabeli 2.
Kategorija (1), vsakdanje krščansko besedišče in fraze: Adamič jih je izpustil večino. Razlaga za to je preprosta: veliko jih je dobesedno neprevedljivih v ustreznem slogu v angleščini, npr. Bog daj!. To potrjuje tudi dejstvo, da skoraj polovica izpustov pri Jeras & Grantu sodi v to kategorijo; tako npr. izpustita vsako pojavitev fraz Ljudje božji in Bog daj!.11 (Opozoriti pa je treba na primer v XVII. poglavju, kjer je Jernjevo Kam, ljudje božji prevedeno pri Jeras & Grantu z Where are you taking me, good people? For God's sake tell me! - hvalevreden, če ne že kar popolnoma uspešen poskus ohranitve verske frazeologije. Tovrstne primere, kjer prevajalec izpusti versko navezavo na enem mestu, a potem ta izpust nadomesti na drugem, bomo tu imenovali kompenzacija«.12 Vsakdanje krščanske fraze imajo enostavne predrevolucijske
»1
10	Uporabljam slovarske razlage iz SSKJ.
11	Zdi se, da v uvodu prevajalca omenjata težavnost prevoda besed in besednih zvez, ki poimenujejo kulturne posebnosti: »/^/ žal pa se izjemni rasni kolorit [Cankarjevega] jezika upira vsakršnemu prevodu« (Jeras & Grant 1930: xii). Pod »rasnim« razumem tisto, kar bi danes imenovali »narodni«.
12	Izraz sem si izposodil od Fedorovega poimenovanja kompensaciq (1968), ki jo navaja Recker (1974: 58). Poimenovanje je verjetno starejše, vsekakor pa je starejši pojem.
ruske ustreznice, npr. irodH 6oxbH, kot se kaže v nizkih odstotkih izpustov pri Šeremetjevu in Urbanu. Nobenega dvoma ni, da je Ohrimenko namenoma izpustil več kot devet desetin teh besed in fraz.
Kategorija	Skupno št. prvin	A	O	Š	U	JG
1	42	23 55 %	39 93 %	6 14 %	8 19 %	13 31 %
2	98	25 26 %	77 79 %	5 5 %	2 2 %	4 4 %
3	25	5 20 %	21 84 %	1 4 %	2 8 %	0 %
4	14	1 7 %	11 73 %	0 %	0 %	1 7 %
5	16	9 56 %	15 94 %	5 31 %	8 50 %	11 69 %
Skupno	195	63 32 %	163 84 %	17 9 %	20 10 %	29 15 %
Tabela 2: Izpusti verskih prvin
A = Adamič, O = Ohrimenko, Š = Šeremetjev, U = Urban, JG = Jeras & Grant
Odstotki predstavljajo delež od skupnega števila prvin (»Skupno št. prvin«) v posamezni kategoriji, npr. Adamič je izpustil 55 % vseh prvin v kategoriji (1).
Kategorija (2), izrazi dihotomije božje : posvetno: to je bistvena prvina Cankarjeve zgodbe in njegovega orisa Jernejevega značaja in ravnanja. Tudi teh Ohrimenko izpusti skoraj štiri petine, zanimivi pa so tisti redki, ki jih obdrži. Njihove pojavitve lahko povzamemo takole: Z izjemo XVII. poglavja delo vsebuje osem takih primerov, npr. en stavek v III. poglavju: »Sitar, Bog je naredil postave« (C16), - Cntap, cmh moh, /.../ bor yctaHoBHi diq iroden zaKonx (O14), kar je povzeto po Adamiču (A15) »Sitar, my boy, /^/ God made certain laws /.../« Drugi primeri so: eden v VIII. poglavju (C34, O24, prim. A45); štirje v XII. poglavju (C46-47, O28-30, prim. A62-64); eden v XIV. poglavju (C55, O33, prim. A76);'3 in eden v XV. poglavju z eno pojavitvijo (C62, O39, A85). V XVII. poglavju je to stanje ravno obratno. V tem poglavju, ki opisuje poslednje Jernejevo srečanje z župnikom in v katerem tema božje : posvetno zajema tako rekoč celotno poglavje, Ohrimenko izpusti samo dve od šestnajstih pojavitev. Če ne bi bilo tega predzadnjega poglavja, bi Ohrimenkov prevod lahko označili kot takega, ki je tako rekoč popolnoma odpravil dihotomijo božje : posvetno, a v tem poglavju je ta dihotomija ohranjena skoraj v celoti. O tej nedoslednosti in o tem, v kolikšni meri Adamič obravnava to temo, razpravljam spodaj.
Kategorija (3), dejanska verska dejanja, vključno z molitvami. Te so izredno pomembna sestavina Cankarjeve pripovedi. Te prvine vseh pet prevajalcev večinoma obravnava bolj ali manj enako kot prvine v kategoriji (2): Šeremetjev, Urban in Jeran
13 To je še en primer, ko Ohrimenko očitno prevaja iz Adamičeve različice. Večina Cankarjevega odstavka je v tretji osebi (Jerneja ni bilo strah itd.), a v zadnjih dveh vrsticah je nenaden preobrat v drugo osebo (vprašaj jih, ti ne bodo govorili, pravica ni tvoja pravica itd.). Tako Šeremetjev kot Urban ohranjata spremembo osebe iz izvirnika, kar bi kazalo, da to ni nenavadno za ruskega bralca (prim. May 1994: 65-89). Kot je bilo prikazano, pa Ohrimenko ne ohranja izvirnega sistema, ker sledi Adamiču. Mimogrede, Jeras & Grant opravita celo bolj korenit poseg kot Adamič, saj obrneta pripoved v prvoosebno, ko sredi odstavka spremenita Jerneja v pripovedovalca. Kot opozarja May, take spremembe časa, osebe in sloga predstavljajo težave pri prevajanju v angleščino, in Adamič ter Jeras & Grant so na različne načine rešili ta problem.
& Grant jih izpustijo nekaj ali pa nič, Adamič petino in Ohrimenko več kot štiri petine. Tu se velja nekoliko ozreti po statistiki.
Od 25 pojavitev v tej skupini jih 18 vključuje samostalnike razpelo, molek in glagole, ki pomenijo naslavljanje Boga (moliti, pogovarjati se z Bogom) in spremljajoča dejanja, npr. pokrizati se, klečati, itd. Adamič vse te prevede precej natančno, razen dveh, prim. In Bog ga je potolažil in bridkost je izginila in mirno je bilo njegovo srce (C30, vrstice za očenašem) in Moli, tudi jaz bom molil (C38, Jernejev opomin Gostačevemu). Drugo je Adamič v celoti izpustil (A50), prvo poved pa je izredno poenostavil: He prayed long and then felt better (A39). Od 18 primerov jih Ohrimenko izpusti kar 14; ohrani le Jernejev ukaz Sitarju: poklekni rajše in moli nocoj! (C12, O9); Jernej /^/se je pokrižal (C12, O10 in spet C61, O37); in prizor, kjer leži na hlevu v Resju na poti nazaj na Betajnovo: dolgo ni zaspal, pogovarjal z Bogom, itd. (C68, O44). Tudi tu je težko razložiti, zakaj je bilo v Ohrimenkovem prevodu treba obdržati ravno te štiri primere.
Zanimivejših je sedem molitev, s katerimi se Jernej obrača na Boga. Adamič eno v celoti izpusti in okrajša tri. Ohrimenko v svoji različici izpusti pet molitev. Sledi spisek sedmih molitev:
1.	Bog nas varuj vsega hudega /^/ (C12); Adamič (A10) jo je prevedel natančno, medtem ko jo je Ohrimenko (O10) okrajšal - izpustil je zadnjo poved.
2.	Oče naš /^/ (C62) je dolga molitev, ki jo je opisala Kocijančičeva (1995: 147-48), ki citira Adamičevo izredno okrajšano verzijo (A39). Kot je bilo zgoraj omenjeno, je Ohrimenko izpustil celotno molitev kot tudi kakršne koli omembe križa, rožnega venca ali Jernejevega klečanja (O19).
3.	Bog vam dodeli počitka in tolažbe! (C36) je v celoti izpuščeno v Adamičevem prevodu in prav tako v Ohrimenkovem.
4.	Blagoslovi, Bog, to poslednjo pot; v tvoje roke polagam svojo pravico! (C61): Adamič jo je podaljšal za dve besedi (A84). Ohrimenko sicer omeni, da se je Jernej pokrižal, vendar pa izpusti molitev (O37).
5.	Ti, ki si moj Bog od mladega in ki sem ti zmerom zaupal, ti se usmili mene, popotnika, tvoje pravice žejnega! (C62) je v Adamičevem prevodu (A86) malenkostno okrajšano, a ne popačeno; v celoti izpuščeno pri Ohrimenku.
6.	Dolga molitev Nehaj, o Bog, star sem in truden (C65) je nekoliko spremenjena pri Adamiču, ki izpusti celotno Cankarjevo drugo poved, a sicer ne spreminja kaj dosti ne vsebine ne sloga molitve. Ohrimenko jo v celoti izpusti.
7.	Poslednji dolgi pogovor z Bogom na hlevu na poti nazaj na Betajnovo: Kar si rekel, to zdaj izpolni!/./(C69). Adamič (A95-96) občutno skrajša in poenostavi to molitev, čeprav se drži glavne teme; Ohrimenko prevede Adamičevo poved na začetku molitve (gl. zgoraj), a molitev samo izpusti (O44). Zanimivo je, da Ohrimenko tu ne uporablja besed xianec, rocnodap, kot to po Adamičevem zgledu povečini počne na drugih mestih, a ima raje besedi pab 'suženj' in rocnodHH 'gospodar', ki sta bliže ruskima ustreznicama za servant of God 'božji služabnik' in Lord 'Gospod' (kot naslovitev Boga), namreč pa6 6oxhh in rocno^b. Vprašanje, v kolikšni meri ruski prevajalci zajamejo to razliko, ki je odločilna sestavina nasprotja božje : posvetno, bo še posebej obravnavano.
Kategorija (4): izrecne navezave na Sveto pismo. Te so enako pomembne kot ponavljajoči se izrazi nasprotja božje : posvetno (kategorija (2)) in opisi verskih dejanj in dobesedni navedki molitev (kategorija (3)). Od trinajstih zabeleženih primerov se jih osem nanaša na čisto določene biblijske odlomke:
1,2: Na Jezusovi vprašanji iz pridige na gori (Mt VII, 9-10) - Kdo med vami bo dal svojemu sinu kamen, ~e ga prosi kruha? Ali mu bo dal ka~o, ~e ga prosi kruha?^'4 - sta dve oziroma ena navezava:
/^/ mladim kruha, starcem kamen; zdravim ribo, bolnim ka~o (C8) /^/ kamen so ti dali namesto kruha /^/ (C54) 3,4: Jezus odpusti tistim, ki ga križajo (npr. Lk XXIII, 24); tudi to je omenjeno dvakrat:
OdpuS~am vam, /^/ kakor je Bog odpustil onim, ki so ga pregnali in kleli (C26) /^/ kakor je Bog odpustil tistim, ki so ga preganjali (C70) 5: Na priliko o izgubljenem sinu (Lk XV, 11-24) se navezuje
/^/ kakor sina, ki je zablodil (C31) 6: Pilat si umije roke (Mt XXVII, 24): /^/ Pilatuž pa si je umil roke (C43) 7: Jezusa peljejo pred Kajfeža in nato pred Pilata (Mt. XXVI-XXVII):
/^/ kakor neko~ Gospoda od velikega duhovna do velikega duhovna (C55) 8: Jezusovi stražarji (Mt. XXVII):
/^/ kakor ~rni ~uvarji Kristusovi (C55)'5 Ostalih pet primerov je bolj splošnih:
9: /^/ velike in hude bridkosti, ki je obšla neko~ samega Sina ~loveškega (C35)
10-13: Dunaj je imenovan Babilon na štirih mestih (C63, 63, 66, 67)
14: In končno je ogenj, ki pripoved pripelje do konca, imenovan »sodomski« -
/^/ kdo bi gasil ta ogenj sodomski (C71) Vseh 14 primerov je razmeroma natančno prevedenih pri Šeremetjevu in Urbanu. Adamič in Jeras & Grant zgrešijo navezavo na izgubljenega sina in zvezo prevedejo dobesedno: a son who has erred (JG42, A19).'6 Ohrimenko izpusti vse biblijske navezave razen treh; izjeme so: točka 1 zgoraj: Xie5 - Moio^oMy, KaMeHb - cTapHKy; pxba - zdopovoMy, 3Meq - boibHoMy (O5); prvo poimenovanje Dunaja z Babilonom (točka 10 zgoraj, O39); druga navezava na Jezusa, ki odpušča tistim, ki so ga mučili: KaK npocTHi cmh ~eioBe~ecKHH cbohm vparaM (O45; to je drugače kot pri Adamiču, ki ima as He forgave those who persecuted him). Zdi se, da je Ohrimenkova raba zveze »sin človeka« v nasprotju z njegovim prizadevanjem, da bi iz besedila odstranil vse krščanske prvine. Vendar je treba spomniti, da se ta stavek pojavi v XVII. poglavju, ki ga pa Ohrimenko ni očistil verskih prvin.
14	Navedki iz Svetega pisma (1990).
15	Tu velja opozoriti, da je ~rni prevedeno napačno pri Jeras & Grant (black, JG85) in pri dveh ruskih prevajalcih, ki nista izpustila besedne zveze: ~epHbe cTopoxi (Š79), ~epHxe cTpaxHiKi (U48). Adamič tu pridevnik preprosto izpusti: the soldiers who guarded ^(A75).
16	Adamič tudi napačno prevede Pilatu' pa si je umil roke kot the Pontius Pilates wash their hands.
Kategorija (5): druge navezave na vero. Kot kategorija (1) tudi ta skupina vključuje nekatere besede, ki so težko prevedljive v angleščino in, v manjši meri, v ruščino. Dober primer tega je beseda romati: ne obstaja noben angleški ali ruski glagol, ki ga je mogoče rabiti za ang. 'to wander', a bi prvotno pomenil 'to make a pilgrimage'. Cankarjeva večkratna raba glagola romati - v besedilu ga uporabi petkrat - ima dvojni namen: odraža Jernejevo vlogo (samozvanega) iskalca božje pravice, hkrati pa okrepi verski podton besedila. Nobeden od petih prevajalcev ni idealno rešil tega problema, a Šeremetjev se je taki rešitvi najbolj približal. Primere kot dolgo je romal Jernej (C42), devet dni je bilo, da je romal Jernej (C56), romal je skozi tuje vasi (C58), o Jernej, kod si romal? (C69) in Po svetu sem romal (C69) je Adamič prevedel kot roamed, they had been dragging [him], (izpuščeno), been, been (A57, 77, 80, 96, 97), Jeras & Grant pa kot roamed, they had been dragging [him], (izpuščeno),17 wander, roam (JG 63, 87, 91, 111, 111). Ohrimenko seveda sledi Adamiču: bpOdii, erO Ha~aiH TacKatb, (omitted), xOdii, xOdii (O25, 33, 36, 45, 45). Urban ima bpOdii, xOdiT, (izpuščeno), bpOdii, ctpaHcTBOBai (U38, 49, 51, 60, 60); ta glagol ne zajame v celoti obsega Jernejevih poti. Končno pridemo do Šeremetjeva, ki v dveh primerih izbere drugo možnost, namreč izraz, ki pomeni samo 'iti k romarski cerkvi / v sveti kraj': xOdii, Ha~ai cboc naiOMHH~ecTBO, OTnpavHicq, naiOMHH~ai,
ctpaHcTBOBai (Š61, 81, 83, 99, 99).
Besedna zveza romarska palica se pojavi trikrat pri Cankarju (C30, 33, 36); ima enostavne ustreznice tako v angleščini kot v ruščini, vendar pa se jih poslužita le Adamič in Šeremetjev. Ohrimenko vse tri besedne zveze izpusti. Urban ima vsakokrat nocox (palica). Jeras & Grant imata traveller's staff, walking staff, wanderer's staff in tako ne le izgubita versko konotacijo, ampak izkazujeta tudi nepotrebno nedoslednost. Šeremetjev podobno kot Urban dvakrat rabi nocox, a rabi enkrat tudi naioMHH~ecKHH nocox. Med vsemi petimi je Adamič najdoslednejši in najbolje zajame versko konotacijo: v prvih dveh primerih ima pilgrim's cane (39), pilgrim's stick (43), tretjega pa izpusti (C36: Kako se počutiš, Jernej, ob romarski palici - A48: How do you feel by now, Yerney?).18 Zanimivo pa je, da Adamič to izgubo skoraj takoj nadomesti, saj doda versko navezavo, ki je izvirnik nima, C36: Dali so nama palico, pokazali so nama nezaželeno pot - A48: They give us the pilgrim's stick, they tell us to travel on.
Večina besed in besednih zvez iz te kategorije pa v angleščini tudi nima kulturnih ustreznic. Ta relativna neprevedljivost pa tudi pojasni večje število izpustov tako pri Adamiču kot pri Jeras & Grantu. Tudi tu Ohrimenko izpusti veliko več kot drugi ruski prevajalci.
Zgoraj so bili omenjeni trije primeri tako imenovane kompenzacije: Jeras & Grant sta dodala For God's sake v nadomestilo za izpust verske konotacije v good people; Adamič (a) je dodal zvezo by God v VI. poglavju in (b) dodal pilgrim's nekaj vrstic za tem, ko je izpustil zvezo, ki vsebuje prav to besedo. So pa še drugi primeri; ti po-
17	Podobnost z Adamičem v teh treh primerih je bodisi malo verjetno naključje ali pa kaže, da sta ta dva prevajalca vsaj do neke mere uporabljala Adamičev prevod.
18	To je eden od primerov, kjer Adamič kaže svoje nepopolno znanje angleščine, saj bi bil v tem primeru naravnejši angleški prevod How do you feel now.
udarjajo pomanjkljivost uporabljenega kolikostnega pristopa: štel sem namreč, kolikokrat so prevajalci izpustili verske besede in besedne zveze, nisem pa upošteval primerov, ko so take izraze dodali.19 Drugi primeri kompenzacije, na katere sem naletel, so naslednji:
Pri Adamiču: (1) Na koncu III. poglavja prevede To je postava in pravica (C16) kot That's justice, that's God's law! (A15). (2) V XI. poglavju, ko Jernej pride iz cerkve prvi dan, ko je v Ljubljani, Adamič izpusti odstavek Jernejevega notranjega monologa, ki sledi, vendar doda: »God is still in Heaven«, he thought (A57). (3) V XVI. poglavju: Pozdravljeni, gospod! Pozdravljene tudi vaše besede /^/ (C65) - God bless you, mister, God bless you! /^l Blessed be your words (A90).
Jeras & Grant imata: (1) V IX. Poglavju, kjer se Gostačev prvič pojavi, je imenovan The graceless scholar (JG51), kar je slab prevod poimenovanja neverni študent (C36), saj graceless običajno pomeni 'nevljuden', ne pa 'takega brez božje milosti'. Kasneje v istem poglavju pa Cankarjevo Kaj bi ti storil, študent, če bi zdajle /^/ (C37) preve-deta kot And what would you do, unbeliever, if /_/ (JG54). (2) V XV. poglavju, kjer ima Cankar (61) Takrat so se začele hude sanje Jernejeve, dodata očitno versko navezavo: And then began Bartholomew's »Calvary«. (JG95).
Pri Šeremetjevu: V X. poglavju ženska, ki nese slepega otroka, dvakrat nagovori Jerneja s človek (C42), a Šeremetjev ima v obeh primerih ~eioBeK bo%hh (Š61).
Naj zaključimo to poglavje s sledečimi ugotovitvami: Čeprav so elementi v kategorijah (2), (3) in (4) tematsko najpomembnejši, jih besede in besedne zveze v kategorijah (1) in (5) dopolnjujejo in poudarjajo celoto s tem, da ustvarjajo določeno versko ozadje ali idejno izhodišče. Dobršen del izpustov teh elementov v prevodu Jeras & Grant (14 %) je mogoče razložiti, in to skoraj v celoti, z neprevedljivostjo posameznih elementov v kategorijah (1) in (5). Nasprotno pa se veliko večji delež Adamičevih izpustov ne da v celoti razložiti z elementi v kategorijah (1) in (5): spomniti se moramo, da je izpustil četrtino elementov v kategoriji (2) in petino molitev in drugih elementov v kategoriji (3). Vseeno pa je jasno, da je Adamič v zgodbi obdržal v taki ali drugačni obliki več kot dve tretjini verskih prvin. Če pogledamo ruske prevajalce, vidimo, da je dvema skoraj v celoti uspelo obdržati verske prvine, v obeh primerih z 9-odstotnim izpustom. Samo Ohrimenko odvrže skoraj vse te prvine; nenavadno pa je, da nekatere ohrani, to pa dela precej sporadično. Poleg tega ne izpusti skoraj nobenih verskih prvin v končnem preobratu povesti, v Jernejevem srečanju z župnikom z Betajnove v XVII. poglavju. O teh vprašanjih razpravljamo v naslednjem poglavju.
5. Razprava
5.1. Adami~
Za to, da se je Adamič odločil za »priredbo« HJNP namesto nečesa, kar bi lahko imenovali »prevod«, sta bila podana dva razloga. Ker eden od njiju vključuje versko prvino, je treba upoštevati obe predlagani razlagi.
19 Vključitev teh dodatkov bi bila prezapletena, saj dodatki k besedilu ne sodijo vedno v isto kategorijo kot najbližji izpusti in nekateri se ne pojavijo v zvezi z nobenim izpustom.
Petričeva piše (1978: 423), da je Adamič izbral prevajanje iz slovenščine v angleščino kot sredstvo za izpopolnitev v angleščini: emigriral je l. 1913 (petnajstleten), prvi prevod je objavil l. 1921, prvo izvirno delo v angleščini pa 1922.20 V nekaterih primerih je izpustil stvari, ker so to od njega zahtevali uredniki, a večina njegovih »prirejevalnih« posegov v prevodu je bila najverjetneje posledica pomanjkljivega znanja angleščine. Petričeva pravi v zvezi s Skodelico kave / A Cup of Coffee: »Lahko da je bilo njegovo pomanjkljivo znanje angleščine krivo za vse to, saj se je tedaj vadil v angleškem izražanju« (435). Ista avtorica opisuje (428) Adamičevo sim-patiziranje s Cankarjevimi socialističnimi nazori; tu naj citiramo odlomek iz njegovega uvoda k prevodu Yerney's Justice:
»Njegovo delo, celo njegovo življenje je velikanski protest proti življenju in njegovim slepim silam. V Hlapcu Jerneju in njegovi pravici vidimo svarilo družbi, civilizaciji; poteguje se za družbeno pravičnost /.../ Jernej, ta ganljivi, preprosti romar, ki išče pravico, je posplošena slika velike okorne delavske množice /.../ Njegovo zadnje dejanje - kaj ni simbol družbenih revolucij in njihovih posledic?« (Aiv)
Po mnenju Petričeve pa se Adamič ni odločil za priredbo namesto za prevod z namenom, da bi poudaril socialistični značaj Cankarjevega pisanja, ampak iz dveh drugih razlogov: ker je bil prepričan, da je umetniška priredba najboljši način za posredovanje Cankarja (in drugih) v angleščini (436); in ker ni obvladal angleščine do take potankosti, kot bi bilo potrebno za to, da bi lahko posnel vse slogovne odtenke, ki so jih vsebovala zelo zahtevna izvirna besedila, ki si jih je izbral za prevajanje (439). V podporo temu mnenju v svojem odgovoru Kocijančičevi (1995) citira Adamiča, ki pravi, da je »Cankar praktično ustvaril nov jezik, tekoč, z neomejenimi izraznimi možnostmi in globoko intimen (zaradi česar pa ga je žal težko zadovoljivo prevesti v drug jezik)«(Petrič 1996:99).
Drugo mnenje zagovarja Kocijančič(-Pokorn) (1995, 1997, 2000). Ko razpravlja o Adamičevi odločitvi za priredbo namesto za prevod, zavrne razlago z nezadostnim znanjem angleščine in pravi: »Mnenja smo, da se je Adamič odločil prevesti to besedilo predvsem zaradi njegovega revolucionarnega pomena... Zaradi tega je izbral preprostejši, bolj pogovorni jezik, kot je v izvirniku« (1995: 145). V zaključku (1995: 150) pa pravi:
»Adamič se je v svojem prevodu Hlapca Jerneja namenoma skušal izogniti biblijskemu slogu /.../ Skušal je ustvariti socialistično delo, podobno političnemu pam-fletu. To je vidno v njegovem pogostem menjavanju jezikovnih zvrsti, zaradi česar naj bi delo zvenelo bolj delavsko, v izpustih številnih odlomkov, ki so napisani v biblijskem slogu /.../ in tudi v njegovem izboru besedišča, npr. kjer Boga prevaja z 'great Nature' /.../ Zdi se, da je njegov prevod zavestno preoblikovanje izvirnika, da bi tako ustvaril novo povest v skladu s svojimi političnimi in umetniškimi nazori.«
Isto mnenje najdemo v Kocijančič-Pokorn (1997: 9), ki je podkrepljeno z navedkom iz Adamiča: »In nemalo radikalnih delavcev čuti odpor do proletarskih romanov, v katerih umetniški manirizmi in triki avtorjev zamegljujejo sporočilo« (1997: 11, opomba 24). V Kocijančič-Pokorn (2000) pa avtorica dodaja, da Adamičeva odločitev,
20 Adamič je objavil dve kratki zgodbi v angleščini aprila 1922: »The mutineer« in »An amateur athlete«. Ta podatek mi je posredovala Jerneja Petrič.
da samo prečrkuje besedo hlapec (in razloži njen pomen v opombi, gl. zgoraj), namesto da bi jo prevedel, zabriše temeljni paralelizem Cankarjeve povesti, namreč med posvetnim odnosom gospodar : hlapec (kmet in najeta pomožna delovna sila) in krščanskim odnosom gospodar : hlapec (Bog in njegov služabnik); in da se odsotnost prevoda pri hlapcu ujema z njegovim zmanjševanjem verskega in poudarjanjem socialističnega značaja povesti.
Preden k tej diskusiji dodam lastno mnenje na osnovi analize verskih prvin v Adamičevem (in drugih) prevodih, je treba poudariti, da se prikazani mnenji medsebojno ne izključujeta. Teoretično je mogoče, da je Adamič, čigar pristop k »prevajanju« je temeljil na predpostavki, da je bila »priredba« za njegove potrebe boljša možnost, poenostavljal in izpuščal Cankarjevo besedilo, kar je imelo očiten in čisto določen vpliv na biblijski slog ter »verski« značaj besedila, tako zaradi (po njegovem) nezadovoljivega znanja angleščine kot iz političnih razlogov. Obe razlagi je zato treba presojati s stališča, do kakšne mere ju je mogoče podpreti s podatki.
Moja analiza ne kaže, da je Adamič uspešno posnel »biblijski slog« izvirnika. Pripomniti je treba, da moje opazovanje podpira stališče Kocijančičeve - ki ga, mislim, tudi Petričeva ne bo izpodbijala - da je na splošno Adamičev jezik konverza-cijski in ne cerkveni; vendar pa ne gre za to slogovno nepravilnost. Vendar pa bi rad zapisal vtis rojenega govorca angleščine:21 ko sem ponovno prebral Hlapca Jerneja, tokrat izključno z namenom, da bi zasledil slogovne in druge jezikovne spodrsljaje, sem v celi povesti našel nekaj čez 30 takih primerov. Na primer, ko Jernej v predzadnjem poglavju govori z župnikom z Betajnove, med drugim pravi: Služabnik božji ste, iz va{ih ust bo govoril, z va{im jezikom! Ali je Bog na moji strani, ali je na strani biričev in krivičnih sodnikov - to razsodite! (C70); v Adamičevi različici: You're God's mouthpiece here, therefore I come to you to have the decision from you. Is God on my side or on the side of the cops and judges - that's what I want to know! (A37) -Tu sta prvi dve povedi v precej svečanem slogu (bolj pogovorno bi bilo: That means you're God's mouthpiece. So, I came to get the decision from you.) Tretja poved pa je posebno zaradi besede cops (a ne le zaradi nje) zelo pogovorna in zaradi tega celota deluje neskladno. Drugi primer: na poti na Betajnovo, ko Jernej počiva v hlevu in se pogovarja z Bogom, pri tem uporabi spoštljivi krščanski nagovor Thee in Thine - a Adamič ima tu očitno napako in ne zavestne spremembe oblike: Thou shouldst now see that Thy justice be put into effect. I'm telling you that it's a shame the way I've been treated, notwithstanding all my faith in Thee and Thy justice (A95-96). - Trideset spodrsljajev na 101 strani res ni tako veliko, a dovolj, da lahko rečemo, da je imel Adamič prav, ko je mislil, da ni zadovoljivo obvladal jezika, da bi lahko pisal slogovno ustrezno angleščino. Po drugi strani pa je tudi veliko mest v besedilu, kjer po mojem mnenju Adamič je zadel »biblijski« ali vsaj popolnoma nepogovorni in slovesni slog, kot ponazarjata prvi dve povedi v prvem citatu tega odstavka. Iz tega lahko zaključim, da ima Petričeva prav, a le do določene mere.
21 Opozorilo: Sam sem govorec britanske angleščine, ki se je jezika naučil kakšnih dvajset let po tistem, ko je Adamič prevedel Hlapca Jerneja. Za mnenje bi bilo torej treba vprašati ljudi, ki znajo bolje presoditi ameriško angleščino iz 20. let prejšnjega stoletja.
V povzetku 4. poglavja trdim, da je Adamič v taki ali drugačni obliki ohranil preko dve tretjini verskih prvin v povesti. Posebej si velja ogledati številčno analizo kategorij (2), (3) in (4) (te bi lahko imenovali neposredne verske prvine) in kategoriji (1) in (5) (verska idejna naravnanost povesti). V zadnjih dveh kategorijah je Adamič izpustil 32 od 58 prvin ali okoli 55 %; nekatere od teh izpustov (prim. različico Jeras & Grant) je mogoče razložiti z neprevedljivostjo besednih zvez v angleščino, npr. ljudje božji. V kategorijah (2), (3) in (4) je izpustil 31 izmed 137 prvin, kar je manj kot četrtina. Kljub temu da je moj kvantitativni pristop samo približen, se jasno pokaže, da je Adamič izpustil precejšen del verskih prvin, a lahko bi jih izpustil še veliko več. Če bi bil njegov glavni namen, zmanjšati verski značaj povesti, s čimer bi ustvaril nekaj, kar Kocijančič-Pokorn imenuje »socialistično delo, zelo podobno političnemu pamfletu«, menim, da bi izpustil več verskega in ustvaril nekaj, kar bi bilo bliže Ohrimenkovi različici (gl. spodaj). Tudi dejstvo, da je vsaj v štirih primerih dodal verske prvine kot nadomestilo za izpuščene, podpira to domnevo. Kljub temu pa odstotek izpustov v celotnem besedilu, vključno s krajšanji (dve manjši, dve koreniti) Jernejevih molitev, navaja na misel, da je Adamič res namenoma skušal omiliti verski značaj povesti. Iz tega lahko zaključim, da ima Kocijančič-Pokornova prav - a samo do določene mere.
Potrebno bo nadaljnje preučevanje tega vprašanja. Posebej bi bila priporočljiva, prvič, primerjava vseh Adamičevih sprememb verskih prvin - izpustov, krajšav, omilitev - z vsemi spremembami neverskih prvin; drugič, podroben pregled jezikovnih izrazov tistega, kar je v izvirniku mogoče označiti kot biblijski slog, nato pa še s podobno analizo Adamičevega jezika.
5.2. Ruske različice
Tako pri Šeremetjevu kot pri Urbanu najdemo uvodno besedo k prevodu; in kot bi pričakovali iz Rusije v 20. in 50. letih prejšnjega stoletja, oba poudarjata politični značaj Cankarjevega dela. Zanimivo pa je, da prvi omenja njegovo »biblijsko obarvanost«:
»/.../B nOBCCTH »BopTOlO H Cro npaBO« /.../ nHCaTCIb C HeOÖMKHOBeHHOH CHiOH H ~yBCTBOM npOTecTyet npOTHB HecnpavediHBOCTH COCHaibHMX OTHOmeHHH B 6ypxya3HOM OÖ&eCTBe. Oh imöobho h TpOraTeibHO C 6h-öiHeÖCKHM kOlopHTom onHCMBaeT CTpadaHHe Ctapika Boptolo, nanpaCHO H&y&ero y öypxyazHMX Cydeö za&HTx h npava npoTHB o6Hd~HKa-xo3qHHa. BypHMH npoTeCT npoTHB yrneTeHiq ~eiOBeKa ~eiOBeKOM h 3KCnioaTacHH CiaÖMX CHlbHeÖmHMH, BOT leÖT-MOTHB, KOTOpMH npHZMBHMM HabaTOM 3By~HT BO BCeM TBop~eCTBe nHCaTeiq. Hpav^a, 3tot npoTeCT ne nodHHMaeTCq Bxme npoCToro byntapCTBa h ne qviqeTCq npHzxBOM k opraHHzovaHHOMy BXCty-nieHHro /.../ BypxyazHMH CtpoH C ero COCHaibHOH HeCnpavediiBOCTH h rnetOM oh opraHH~eCKH HenaBH^ei h BCeMH CHiaMH CtpeMHiCq ero yHH~TOXHTb. B npediaraeMOH noveCTH yCtaMH iHTepatypHMX nepCOHaxeö OH roBopHT: »BCex Cydeö nyxHO noveCHTb, a dOM, r^e ohh Haxod^TCH -Cxe~b, h6o, BCe ohh - moh vparH CO dHH poxdeHHH.« (Š3-5)
Po drugi strani pa Urban poda nedvoumno interpretacijo verskega razpleta povesti - »Bog je molčal«:
B bore nxtaicq EpHHeö HaÖTH ytemeHHe. Ho bor bezMoiBctvovai, a ero zeMHoH ciyxHTeib, mor npedioxHTb iHmb cMHpeHHxe moihtbm. H hc-cqKio TepneHie, Hc~e3ia vepa, »cKopb h nadexda ymiH h3 cepdca« Epineq. B qpocti oh nodxer ycadbby /.../ C becKoHe~HoH boibro paccKazxvai CaHKap o batpaKe Epnee, obpaz Kotoporo ctai cimboiom vcero napoda, vcex obmany-tmx, zadavieHHMx nyxdoro TpyxeHHHKov. Oh rnevno obiH~ai iroden, dymi Kotopxx onyctomeHM xeieznoH pyKoH boratctva ... (U5)
Kot smo videli zgoraj, sta Šeremetjev in Urban izpustila zelo malo verskih prvin v Cankarjevi povesti in tako ustvarila nekaj, kar je mogoče imenovati prevod. Po drugi strani pa Ohrimenko izpusti tako rekoč vse te prvine in cela poglavja, ki imajo izrazito verski značaj. Neskladnost v Ohrimenkovi različici predstavljajo primeri, kjer ne izpusti verskih prvin. Če pogledamo XVII. poglavje, kjer pusti versko tematiko skoraj v celoti nedotaknjeno, moramo priznati, da bi bila povest po večini ali v celoti oropana svoje poante, če bi jo očistil teh prvin. Vseeno pa bi lahko mnoge verske fraze okrajšal ali poenostavil.
Šeremetjev pa se od Urbana in celo od Ohrimenka razlikuje v majhni, a pomembni podrobnosti. To je razvidno, če primerjamo različice zadnjega, kratkega, a zelo pomembnega odstavka iz XVII. poglavja petih »prevajalcev«:
Po~asi se je okrenil Jernej in je šel; s trdimi koraki je šel, ni~ ve~ upognjen, ni~ ve~ bolan, v srcu ni~ bridkosti in upanja ni~ ve~. (C71)
Slowly Yerney turned and went. His steps were hard and determined. His body was erect. He was sick no longer. There was neither sorrow nor hope in his heart. (A99) Slowly Bartholomew turned on his heels and went out. He walked now with swift strides, no longer bent, no longer sick, without sorrow and without hope in his heart. (JG113)
Medienno novepHyicq Boptoio h TvepdXMH marami Bxmei, yxe He cropbieHHMH h ne boibnoH . B cepdce He bxio HHKaKoH cKopbi, KaK He bxio h Hadexdx. - Da, bora He! - cKazai oh Tvepdo h yvepeHHo. (Š101-102) Torda EpiH medienno novepHyicq h Bxmei. Ero mari bxii Tvepdx h pemiteibHM. Bce teio bxio HanpqxeHHo, KaK ctpyna. Oh yxe He bxi ciabxM h Hemo&HMM. B ero cepdce noracia nociednqq HcKpa vepx h
Hadexdx. (O47)
Medienno novepHyicq Epnen h nomei; TvepdXMH marami marai oh, He cropbieHHMH h ne boibnoH. B cepdce ero He bxio boibme cKopbi, KaK He bxio TaM h nadexdx. (U61)
Kot lahko vidimo, ima inačica Šeremetjeva zelo očiten osebni poseg. Jernej pravi: »Ne, boga ni!«. Še več, to reče »trdno in odločno«. Izgleda, kot da naj bi ta poved popravila kakršno koli očitno versko obarvanost, nesprejemljivo protiverskemu razpoloženju časa, ki bi bila lahko občutena do tega mesta v povesti.
Če povzamemo: Šeremetjev (1927) ima izrazito »socialistični«, a ne izrazito pro-tiverski uvod; prevod zvesto sledi izvirniku, vključno s skoraj vsemi verskimi prvinami, a na koncu XVII. poglavja doda poved kot neke vrste urok, ki naj izniči verski
značaj povesti. Ohrimenko (1929) izpusti skoraj vse verske prvine, z nekaj manjšimi in eno večjo izjemo, kar predstavlja neskladnost, ki jo je težko pojasniti. Urban (1958) ima bolj odkrit protiverski komentar zgodbe v uvodu, a potem ustvari čist prevod, ki ohranja vse verske prvine.
Tu naj opišemo še zgoraj omenjene »olepšave«, ki jih vključuje Ohrimenkov prevod Garnettovega Somraka bogov (Twilight of the Gods). Ohrimenkovo delo je v mnogih pogledih daleč od zvestega prevoda, a številne spremembe in izpusti ne vplivajo na idejno intonacijo ali značaj izvirnika - kar ni presenetljivo, saj se izvirnik ne sklada s krščansko vero in različica, ki je ohranila duh Garnettovega izvirnika, bi bila prav pogodu »umetniški ateistični knjižnici« iz 60. let prejšnjega stoletja (gl. komentar o politiki Hruščova spodaj). Zanimivo pa je, da se prevajalcu zdi primerno poudariti protiversko naravnanost izvirnika in si zada nalogo, razložiti Garnetta ruskemu bralstvu. To lahko ponazorimo s tremi primeri (Ohrimenkove spremembe so podrčrtane):
(1)	»Farewell,« said the maiden /./ »Iparley with thee no more. Thou art tenfold more detestable than the howling mob down yonder, intent on rapine and destruction.« (Garnett 1903: 3)
-	npo&aö! cKazaia deBymKa, /.../ - He xo~y roBopHTb c to6oh. Tx diq menq v decqty, paz oMepsHTelynee xpHCTHaHCKOH Tomx, ~to vom tam, v dolHne, Kotopaq pevet, roTovqcb, k nacHiHro h paspymeHHro. (Ohrimenko 1967: 5)
(2)	»Dear maiden,« responded he, /.../ »/.../ what is the profane crowd of which thou didst speak; /.../« (Garnett 1903: 5)
-	Miiaq devymKa, - npo^oixai oh /.../, - /.../ Hto takoe 3Ta xpHcTHan-cKag Toina, o Kotopon Tx rovopHia? /_/ (Ohrimenko 1967: 7)
(3)	»/./ But of the more exalted beings who have like him emanated from the common principle of all existence, Man, since his advent on the earth, though not the creator, is the preserver or the destroyer. He looks up to them, and they are; he outgrows them and they are not /.../« (Garnett 1903: 7-8)
-/.../ Ho H3 boiee vosvxmeHHxx cy&ecTv, Kotopxe KaK h 6orH, vosHiKiH H3 ob&ero HcTo~HHKa cy&ecTBOBaHHq, ^eioveK eciH h ne qviqeTcq tvop-Com, to vo vcqKom ciy~ae qviqetcq tem, kto coxpanqet h pazpymaet. Oh obpa&aetcq k boram - h ohh cy^ecTvyroT; oh nepepactaeT diero bora - h vot hx net /.../ (Ohrimenko 1967: 10)
Vidimo lahko, da sta mob 'drhal' in profane crowd 'preprosta množica' prevedena s 'kr{~anska množica'; prav tako je like him 'kot on' prevedeno s 'kot bogovi' in he outgrows them 'preraste jih' je spremenjeno v 'preraste idejo boga'. Ohrimenka je na osnovi teh dokazov mogoče na kratko označiti kot avtorja namerno protiverskih napačnih prevodov.
V treh prevodih HJNP vidimo tri pristope k nalogi, da se za rusko komunistično družbo ustvari različica povesti, ki je bila - čeprav sociološko in politično zelo primerna - po vsebini in slogu neprimerno religiozna. O zgodovini cenzuriranja prevodov neruskih literarnih del v sovjetskem obdobju je bilo malo napisanega in to vprašanje je potrebno nadaljnje raziskave, saj je precej zahtevno: Leighton (1991: 38) piše, da »medtem ko so bila tuja dela [tj. v izvrniku] previdno izbrana in včasih spremenjena za domače potrebe ... pa je bil ideološki nadzor nad prevajalci manj učinkovit. Včasih sovjetske oblasti sploh niso bile pozorne na prevode. ... Med tem,
kar naj bi se zgodilo in kar se je dejansko uresničilo, je bil precejšen razkorak.« Vendar pa se tudi sledeče pripombe zdijo pravilne:
Pospielovsky (1987-88) med drugim opisuje posamezne spremembe v sovjetski protiverski politiki v letih 1928-29 in 1958-59. Aprila 1929 se je protiverska politika okrepila s predpisi, ki so prepovedovali »verska združenja«, obnovili preganjanje duhovščine in ljudi, ki so hodili v cerkev, in aktivno podpirali Zvezo borbenih ateistov (Coroz BoHHcTByro&Hx bezboxHHKov), gl. Pospielovsky 1987-88 I: 29, 41-42. Kar pa zadeva cenzuro, je bil l. 1928 ustanovljen nov upravljalni organ, Tiav-Hoe ynpavieHHe no deiam xydoxecTBeHHoö iHTepaTypx h HccKycTva (Gia-BHcKyccTBo), in sicer kot dodatek k organu GiaBHoe ynpaBieHHe no deiam iHte-patypw H Hs^ateibCTva, ki je obstajal že prej (Ermolaev 1997: 9). Ti dogodki sovpadajo z Ohrimenkovo priredbo HJNP; če je bila objavljena l. 1929, sta se morala pisanje in cenzura22 začeti vsaj l. 1928 in ta različica bi tako služila kot »izboljšava« (s protiverskega stališča) prevoda Šeremetjeva.
Po Stalinovi smrti l. 1953 je bilo kratko zatišje, preden je Hruščov začel »ponovni protiverski napad« l. 1959 (Pospielovsky 1987-88 I: 73, Ermolaev 1997: 170-71). Urbanov prevod naj bi bil dokončan enkrat pred objavo l. 1958, tj. v času zatišja.
Zdi se torej, da je nekakšna soodvisnost med tremi pristopi do verske vsebine v HJNP (Šeremetjev, Ohrimenko in Urban) in leti, v katerih so bile tri različice objavljene.
Bibliografija
1.	Izvirnik in prevodi
Adamič, Louis, 1926: Yerney's Justice. New York: Vanguard Press. Cankar, Ivan, 1907: Hlapec Jernej in njegova pravica. Navedki iz: Ivan Cankar. Zbrano delo XVI, 7-72. Ljubljana: DZS, 1972. Jeras-Guinot, Sidonie & H. C. Sewell Grant, 1930: The Bailiff Yerney and His Rights. London: Rodker.
Lorenzoni, G[iovanni], 1925: Il servo Bortolo e i suoi diritti. Gorica: Giov. Paternolli. OxPHMEHKO, n, 1929: npaaga čatpaKa, Bu6iuoTeKa oeoHeK 410. Moskva. Regent, I[van] & G[iovanni] Sussek, 1925: Il servo Bortolo e il suo diritto. Trst: Parnaso. [epemetyeb, L. a., 1927: Boptoio u ego npaao. MocKva-LeHiHrpad: Gocydap-
cTBeHHoe HZdaTeibcTBo. Upbah, C., 1958: Batpak Epneu u ego npaao. MocKva: FocydapcTveHHoe Hzda-
TeibcTBo xydoxecTBeHHoö iHTepaTypx. Vidmar, R. & Bruno Astori, 1924: Il servo Bortolo e il suo diritto. Milano: Pagine rossi.
2.	Drugo
Choldin, Marianna Tax, 1989: »Censorship via translation: Soviet treatment of western political writing. Choldin, M. T. & Maurice Friedber (ur.). 1989: The Red Pencil. Artists, Scholars and Censors in the USSR. Boston: Unwin Hyman. 29-52.
22 Ali samocenzura. O postopku cenzuriranja prevoda gl. Choldin (1989: 30-31), Ermolaev (1997: 50-51).
Garnett, Richard, 1903: The Twilight of the Gods: And Other Tales. London: John Lane, The Bodley Head.
Ermolaev, Herman, 1997: Censorship in Soviet Literature, 1917-1991. Lanham: Row-man & Littlefield.
OEflEPOB, A. B., 1968: OcHoabi o6&eü teopuu nepeaoga. MocKva: Bxcmaq {Koia.
Kocijančič, Nike, 1995: On Louis Adamič's translation of Hlapec Jernej in njegova pravica. Slovene Studies 15/1-2, 139-50.
KociJANčič-PoKORN, Nike. 1997. Teoretične osnove za kritično vrednotenje prevoda. Kriterij literarnega prevajanja. Prevajanje in terminologija. Prevajalski zbornik. Ljubljana: Društvo slovenskih prevajalcev. 5-11.
-	- 2000. The pros and cons of translating into a non-mother tongue: Theoretical bias
and practical results. M. Grosman, M. Kodrič, I. Kovačič in M. Snell-Hornby, Translation into Non-Mother Tongues in Professional Practice and Training. Tübingen: Stauffenburg. 71-80.
Leighton, Lauren G., 1991: Two Worlds, One Art. Literary Translation in Russia and America. Dekalb IL: Northern Illinois University Press.
May, Rachel, 1994: The Translator in the Text. On Reading Russian Literature in English. Evanston IL: Northwestern University Press.
OxPHMEHKO, n. (nepev.), 1967: Papnet, Pmapg. CymepKu 6oeoa. ÄHTupeiueuosHue Hoaeiib. MocKBa: Hz^ateibCTvo noiHTH~ecKOH iHTepatypM. (Xy^o-xecTBeHHaq aTeHCTH~ecKaq ÖHÖiHoTeKa).
Petrič, Jerneja, 1978: Adamičevo prevajanje slovenskih umetnostnih del v angleščino. Slavistična revija 26. 417-441.
-	- 1996. Response, Slovene Studies 16/2 (1996). 99.
Pospielovsky, Dimitry V., 1987-88: A History of Soviet Atheism in Theory and Practice, and the Believer. I-II-III. London: Macmillan.
Peckep, Q. H., 1974: Teopuq nepeaoga u nepaognecKaq npaKtuKa. OnepKu lumau-cTmecKoü Teopuu nepeaoga. MocKva: Hz^aTeibcTvo »Mex^yHapo^HMe oTHomeHHH«.
Sveto pismo, 1990 = Sveto pismo Nove zaveze. Besedilo slovenskega jubilejnega prevoda. Ljubljana: Združene biblične družbe.
KHHra»EaTpaK Epneii h ero iipas^a« HsaHaLI,aHKapanepese^teHano MeiibiueH Mepe na IS asuKOB. B ;iaHHoii cxaxte npoBoanrca conocxaBJieHHe asyx HMeiomHxca nepcBoaoB Ha aHTJiHflcKHft a3tik JlyH« AaaMHHa h CimoHH Äepa-FyHHO h T. K. Ck)3jw TpaHra, h xpex pyccKHX nepeBOÄOB JI. A. UlepeMexbCBa, H. OxpHMeHKO h C. Ypeana. Hamefi qentio 6hjio npoanajraaH-poBaxB, KaK B aaHHHx nepeBoaax 6bijio nepeaano oneHL BaacHoe KOHxpacxHpoBaHHe LlaHKapa doxcecxBCHHux 3anoBe;ieH n semhux saicoHOB, MopantHoro h oSycjioBJieHHoro saicoHOM npaaa, cjiyr rocnoaHHX h cjiyr jnonefl, Bicpaxue »6o»cecxBeHHoro« h »seMHoro«.
nepBOHaHajiMO naMH 6hji npoaHajiHSHpoBan B^Hanx nepeao^ia OxpHMeriKo. Sflect jierKO Sbino npoaeMOHCxpHpoBaxB, tto 3to 4»aKxiiHecKH ne nepeBoa opHTHHajitHoro xeKcxa I^aHKapa, a HHxepnpexauiM nepeBo^ta AjuaMma. Bojiee xoro, oxMeneHO, hxo 3xo jiocxaxoHHO HexoHHUÄ nepeBOÄ AaaMHHa, b hbm onyiiienbi hohxh see pejinrHosHtie aejiemchxbi nposHBeAeHHa (b xo
bpcma KaK AaaMira hx hc bcc onycKaex). O^naKO OxpHMCHico Bce »ce ne 6biji nocjieaoBaxejieH b 3T0M CMMcne, h, B HacTHOCTH, oieHt BBÄHtie Mccra, Kacaionoiecji pejranm, b rnaBe XVÜ ne ßtum
hm hsibjitm.
B uejwx anajiHsa pejmniosHue 3JieMeHTM b npoHSBeaeHHH oSBeaHHeHM b imtb KaTeropHfl:
1)	$pa3M xpHcmaHCKoro xapaicrepa, Koroptie Stura nacrtro noBceflHeBHoro o6meHiw cnoBenqeB,
2)	CCtlJIKH Ha flHXOTOMJHO »605KeCTBeHH0r0 B npOTHBOnOJIOÄHOCTB 3eMH0My«, 3) OnHCaHHe ^aKxmecKHX pejiHraosHBix fleflcTBHft, tbkhx Kaie, nanpHMcp, MOJiHTBbi, 4) cneiiH^HHecicHe OTCHJiKH K Bh6jihh H 5) npOHHC.
npoBeaeHHe anajiHsa c noMomtio aaHHoro ycjioBHoro, ho nojiesHoro MeroaononiHecKoro npHeMa nosBOJwer noKasaTb öojibmne pasjiHHHH Meayiy narbio nepeBo^iaMH. SnaHHTejiLHaa nacTb nponymeHHHX pejinraosHtix aejieMCHTOB b nepesoae »epa h TpaHra hohth nojmocrtio oöbscHaerca »HenepeBOÄHMOcxwo» na aHnrnftcKHÜ «3mk aneMCHTOB h3 Kareropnit 1 h 5. ootaico 3X0 ne sBJiserca ^iocxaTOHHbiM o&bcneHHeM anu onymenHa 3thx ajiCMenroB b HHrepnperauHH AaaMHHB, HO, tcm hc MBHee, OHeBHflHO, hto nOCJIBÄHHÜ COXpaHJier, b toft HJIH HHOfi 4)0pme, 6ojiee ÄByx xpexeB 3xhx pejiHrnosHHX 3neMeHX0B. lUxo Kacaexca pyccKHX nepeB0;ihhk0b, xo UlepeMexbCB h YpSan coxpanaiox aanntie 3JieMeHTU hohxh nojmocrtio, nprneM ypoBCHt onymeHHft y kajiworo h3 hhx ne npeBtimaex 9%. JlnniB OxpHMeHKO onycKaex noHXH Bce oth SJiCMenxu, owaico, KaK nootbep»taaex Ham anajiHS, ^ejiaex 3xo Henocjie^oBaxejibHO.
B cxaxte paccMaxpHBaroxca flBa npe^ibwymiix ananHaa »pcflaKiwH« npoHSBeaeHHa LlaHKapa AaaMHHeM c onymeHHeM HCKOxoptix pejiHraosHtix 3JieMeHX0B, npBCfleHHbie Epneeft riexpHH h Hhkb KouHSHHHH-noKopH. Ilepsas HOJiCMHSHpyex, Hxo AaaMHH npeflnoHen a^anxHpoBaxt npoHSBeaeHHe LlaHKapa no ÄByM npHHHHaM: noxoMy, hxo oh CHHxau, hxo )Qno«ecxBeHHaH a^ianxaima ßbiJia HaHJiynrnHM cpeacxBOM BupaaccHHa LlaHKapa, h noxoMy, hxo oh He Mor nonHOCXbK) nojioacHXbca na CBoe 3HaHHe anrjiHiicKoro. C xohkh apeHna apyroft, ocHOBHbiMH MOXHBaMH AnaMHHa 6hjih nojiHXHHecKne, x.e. »cejiaHHe, nxoSbi npoHSBeacHHe s^ajio 6ojiee npojiexapcKH. B Hameft cxaxbe mm nbixacMca aoKasaxb, hxo 3th aBe xohkh speHua ne aBJiaioxc« BsaHMOHCKJnoHaioiiiHMH h HXO B aeficxBHTejibHocxH ohh o6e Ho^ixBepxcnaKxrca, no neKOxopoii cxencHH, HO He nojiHocxbio, anaJiHsoM nepeaaHH pejiHniosHux sneMCHxoB h nesaBHCHMbiM »CXHJIHCXHHeCKHM« npOHXCHHeM.
KaK H cjieaoBano 6bi oacnaaxb b ycjioBHax o4)HUHajibHoro axeH3Ma b CCCP, Bce xpn pyccKHX nepeBoaHHKa npeanpHHfljiH oxKpoBeHHwe nonwxKH 3aByajiHpoBaxb pejinrnosnyK) HanpaBJieHHOcxb npoH3BeaeHHa. YpGaH acjiaex 3xo, oanaKO, jinnib bo BcxynnxejibHbix npHMenaHHax. IlpeaHCJioBHe lUepcMexbeBa HMeex apKyro couHajiHCXHHecyio (ho hc ahthpejihthoshyio) HanpaBjieHHOCXb. Oh KOMneHCHpyex sxox neflOflcxaroK aHXHpejranoHocxH c noMOfflbK) OflHoro aBHoro HeyKinoacero aoSaBJieHHfl b KpnxHHecKOM MOMenxe npoHSBeaeHHa. h XOJlbKO OxpHMeHKO OHCHb OHCBHÄHO h IHHpOKO HCKa»ceT pejIHFHOSHbie SJieMeHTbl H3 OpHIHHajI llaHKapa. Hnxepecno oxMexHxt, hxo Oxphmchko xaKJKe nocHHxan yMecxHUM »ycHJiHXb« aHXHpejiHFHOSHyK) xoHanbHocxb «pyroro anrjiHttcKoro npoHSBCzieHHa, hm nepcBeaeHHoro: »CyMepKH 6oroB« PHnapaa Tapnexxa. H, naKOHeu, b flahhoit cxaxbe hamh BHOCHXca npeanojioHceHHe, hxo pa3JiHHHa Me»tay pyccKHMH nepcBoaaMH cooxBCxcxByiox cxeneHH aHXHpeJiHrH03H0it nponaranabi b CCCP b MOMeHX hx nyßjiHKaiiHH. IlepeBoa IIIepeMexbeBa noaBHjica b 1927 roay, nenocpeflcXBCHHO nepea KpyimbiMH HSMeneHHaMH b 3aK0H0flaxejibcxBe b 1928-29 roflax, nepeBOfl Oxphmchko Hsaan b 1929 rosy, xo ecxb bo BpeMa Han cpasy nocjie 3XHX HSMeHCHHö, xoF^a KaK nepeBOfl VpSana BMuieji b 1958 roay, b nepnofl saxHinba nocjie CMepxH CxaiiHHa h äo »B0306H0BJieHHa aHXHpejiHrH03Horo HacxynjieHHS« XpymcBa.