ZA NEKAJ V <> ^ |C na pričel veerai zjutraj z tanki, ki so napadli predmestja na zapadni strani, ter tako prepreeili spojitev tamošnjih nemskli eet z onimi v mestu. TRETJA VOJSKA NAPREDUJE PROTI MESTU KOBLENZl V mesto je dospela tretja oklopna divizija ameriške vojske in takoj na to so se pričeli poulični boji. Naše vojaštvo pod poveljništvom major generala M. Roseja je prišlo v mesto od severne strani, oziroma skozi predmestje BOCKELEMUEND. Do znane kolinske katedrale, je le še tri milje dolga pot. \ A P AC I EI K l Na OTOKU IWO se bližajo boji svojemu koncu; tamkaj napadajo le še takozvane japonske harakiri čete. Na glavnem filipinskem OTOKU LUZONU napada jo naši japonske ostanke v pokrajinah severnega dela otoka ter napredujejo proti mestu Baguio. - - — V BURMI napredujejo angleške čete proti mestu MANDALAY ŠEST POSEBNIH POGODB; POSLEDICA POSVETOVANJA V JALTI Predsednik P. D. Roosevelt jih bode v kratkem predložil v odobritev zvezinemu senatu. IVods.Hlnik F. 1>. R« »oso vol t VSE-AMERIŠKA KONFERENCA * Pri vse-ameriški konferenci v Mexico Ciudad, Me xico, je prišlo do sklepa, da se poskrbi za to, da bode v bodoče vladal trajen svetovni mir. J/, plovno,apt mosta Zjedinje- Nadaljna poročila iz Pacifika prodiranje na iwo zadržano I V>no krilo rn>kr armade na iztočni fronti je obkolilo In ko STETTIN, in tamosnja nemška posadka je popolnoma obkoljena. RUSKA OFENZIVA V POMORJU \ štiridnevni t:ijni ofoiizivi »ta (Ivo ruski armadi prebili nem»ko obrambno o rt o v lJo-morju, stu napredovali milj tor v nedeljo do»peli na d voh krajih do Baltika. S torn jo bilo IN morje presekano na tri ^to^aineziie 0 nemških krajev. Druga l»e-lornska armada maršala Roko-»ovskojja jo tndi dospela do Baltika in zavzela Koeslin. 24 milj vzJiodno od K"ll>orira. Te zmage jo maršal Stalin naznanil v dveh dnevnih poveljih in moskovski to|>ovi so zopet grmeli v proslavo »mase. Z dvojnim predorom do Baltika so jo ruska armada, ki prodira proti Berlinu, zavarovala pred sovražnim napadom v I »o k. Rusi so zaprli pokrajino, ki meri 8'JflO kvadratnih milj in v nji je tudi Gdansk ter okoli 1*0 nemških divizij. V svojem prodiranju proti Halt»ku sta wbe rtisik annadi zavzeli nad 700 mest, trgov in vasi. Xemoi so sioor že* včeraj sporočili, da je armada maršala Rokosovskega dospela d O Baltika, toda niojrfV-no prodiranje armade (maršala Žukova, lu je dospela do Baltika zapa- dn*> od ifokosov.skijevo armado, j«' bilo tako tajno, da niti Berlin ni naznanil. Z zadnjimi velikimi pridobitvami so Rusi dobili mnogo vo-jašklt oest in železnic, ki jim bodo zelo pomagale v njihovem pn^liranju v notranjost Nemčije. bodo v kratkem predbrzil zvo-zineniu senatu v odobritev šo-storo mednarodnih pogodb. ka-toro so »klonili "veliki trije'' pri konferenci v Jalti na Krimu, oziroma v Sovjetski Rn-i siji. Ys<* omenjene pogodbe 1- Japonski odpor na Two olo-majo namen urediti in ukreni- kil vedno narava ill marini so ti vso potrobn«, da se v bodo-J v nedeljo napredovali samo fiO «'*o zagotovi trajen svetovni do 100 jardov. toda v fanatič-mir. Tozadevno pogodijo so; j nom protinapadu jo bilo rvbitill 1. Takozvani čarter združe-!™" s,° -T«iponeov. viili narodov, kateri določa, da' Admiral Xirititz v svojem | »'»stanejo Z jedi njene države' Poročila omenja samo kraje-poslnjoei o lan svetovno organi- vno napredovanje, pravi pa, da zaolje, kit t era bodo vodno pri-'j° v !•'» dneh najbolj kr- pra vljena nastlal i z oborožo-1 vavih ltojev na Pacifika naŠte-110 silo, kjerkoli bode pot rohnoj till 12.fi<>4 ubitih Japoncev, da so vzdrži mir. j Japonci so s svojim proti- ± Sklenitev j »osebni h po-' »aipadom vdarili na peto divi-irodb z ostalimi zavezniški na-! 7J'° K. Roek- rodi, ki IkkIo o lani zavezniške1 1ova 11 a ^voroy.apadnem or-anizacijo narodov; v toh'koiu'n vijui-i^to l»ojne črte, ki pogodbah bode naiančno dolo- 1etV P0^ W^e Iwo na treh krajih ob reni Kot >1110 že poročali je a-meriška tretja armada v nedeljo pridrvila s tanki do Reno pri llombor^u in velike Krnppove tovarne so prišle po* 1 ogenj ameriške artilerije. Berlinski radio je naznanil, da je močan amer. tančni od-j1"'1^ delek prevozil Reno ])o južnem mostu v Duesseldorfiu, da pa je bil <1o tozadevni davki po možnosti le majhni. ■4. Splošna pogodba med zmagovitimi silami v Evropi, in kasneje tudi pogodba mod zmagovitimi zavezniki na Pa-ifiku. >. Posebna pogodba mod zmagovitimi silami v Evropi, ki bode določala način posebne kontrole v deželah premaganega osišča. (i. Morda bodo treba skloniti še nadaljne j>ogoclbe mod zmagovitimi deželami; to bodo pogodbe meni velikimi silami, katero bodo jamčile neodvisnost in samostojnost takozvanim malim narodom v Evropi. otoka. Japonci se branijo z veliko trdovratnostjo in jih ni mogoče pregnati iz njihovih jazbin. Pri vsem tem pa jo bilo vjetih 45 Korejcov in Japoncev, cev. Ameriški posadki marinov na l\vo otoku dovažnjejo oja-čeuja in vojaške potrolvščine aoroplani, ki so vstavljajo na zavzetem južnem letališču. Vojaške zaloge stalno prihajajo z obrežja, aoroplani pa jih do- važajo z Oltarna. * * * b 29 nad t0ku0m V nedeljo zjutraj se je dvignilo krdelo superbombnikoV B-iit) z letališč na Marjanih in v primeroma, kratkem času so bili nad Toki join, kjer so pričeli sipati bombe. Japonci so morali biti zelo presenečeni, ker dosedanji napadi so bili vedno popoldne ali pa proti večeru. Japonrsko poročilo pravi, da je bilo v toni napadu -00 superbombnikov, ki so vrgli več sto ton bomb. Najbolj so bile zadeto industrijske naprave. nih držav Mehikanskih, kjer se vrši vso-ameriška konferenca, prihaja poročilo, da bode v kratkem prišlo mori republikami Severne in Južne Amerike do popolnega sporazuma, tako da, — ko se v a prida pri čne v Kan Franoiseo, ('al., zborovanje zavezniških narorlov vsega sveta, boflo zuroraj omenjeni sklep velikanskega pomena in vpljiva. Sklep vso-anieriških republik >e imenuje uradojua "sklep iz ('hapultope^a" — po mehi-kanski "beli hiši". Ta sklop določa, da zaniorojo ameriške republike nastopiti skupno z svojo oboroženo silo, a ko pride držav, katerih vsaka se zaveže varovati teritorjalno nedo-taknenost in politično neodvisnost vsake druge države proti sovražnemu napadu od katerekoli strani. 'Zastopniki ameriških držav so zborovali v gradu C'hatapul-tepec nad mestom in so tudi tozadevna pogodba imenuje "Akt ('atapnltepeea" in obvezuje ameriške državo, da združijo svoje oboroženo sile proti vsakemu napada lent na kako sosedno državo. Ta. sklep je potrdilo vseh 20 držav, zastopanih na Medamorlški konferenci. Ta sklep jo ostro svarilo Argentini, ki jo edina država, kje na zapadni pol nt i do kale-! ki na konferenci ni bila zasto-nja javnega miru medameriške|paT1<% da bodo vse ameriške dr-S<0 samo dve milji. Prva armada jo tudi dospela do Rono med Kolinom in Dnessel-dorfom. Prva kanadska armada na severnem koncu fronto dobro nabija na nomške postojanke, ki branijo zadnji most za u-mik čez Rerro. Sinoči so se Kanadčani (t. j. v nedeljo ponoči), prebili do Rene blizu Vy-nena, sedem milj od mosta pri Woselu. Ysled varnostnega molčanja o bojih jo divizija devete armade generala Ilodgesa i-mela lep uspeh, ko je močan sovražni oddelek prišel v Mors, ker ni vedel, da so Amerikan-ei kraj že zavzeli. Amerikan-ci so vjeli nad 1000 Xemcev in veliko množino vojaške o-preme. Se nekaj o genera UL MIHAJL0VICU Njegovo ime je po zahtevi Jugoslavije na imeniku o-stalih vojnih zločincev Kot smo včeraj poročali, je Jugoslovanska Državna Komisija uvrstila ime bivšega generala Draža Milrajloviča na listo mednarodnih nacijskih vojnih zločncev. Kakor znano bil je imenovani Draža Mihaj-lovič vojni minister ubegle jugoslovanske vlade kralja Petra. 'Iz Moskve se nadalje javlja, da je na razpolago vse polno neovrgljivih dokazov, da je i-menovani poveljnik četnikov bil vedno v sti'ku z nemškimi in italijanskimi vpadniki v Jugoslavijo in da je bilo po njegovem povelju na tisoče Rodoljubov umorjenih. otok ticao na filipinih zaseden Manila, 4. imarcca. — ('etc osme ameriške vojske so zasedle danes otoka Ticao in Bu-> ias blizo jugozapadnega konca glavnega filipinskega otoka Luzona. Xaše vojaštvo se je izkrcalo na imenovanih dveh o-tokih skoraj neovirano. Pri iz-krcavanju našega mornarične-ga vojaštva so vojni aeroipla-ni sodelovali. Iz omenjenih o-tokov boile lahko napasti in za-setsi jugoiztočni del otoka Lu-zona, od kjer l>ode vjaštvo lahko napredovalo proti Manili od nasprotno strani in vjelo japonsko čete, ki so še v gozdovih jugoiztočno od Manilo. V Berlinu so zaplenili krste Xemške vlada je v Berlinu zaplenila vse krste in za kakega civilista jo je mogoče dobiti samo s posebnim dovoljenjem. Sedaj jo toraj vsemu svetu dokazano, da je bil Draža Mi-lrajlovič istovrstni lopov in 'kvizling, kakor Rupnik in ostala naeijska golazen, katera deloma Še živi v Jugoslaviji. Poročilo ne omenja kvizlingn Pave lica in Riipniika. RUŠEVINE DRAŽDANE Sinoči je nemški radio priznal, da Draždan, najstarejšega in najlepšega nemškega mesta, ni več. Poročilo, ki je mogoče propaganda ali pa odkrito priznanje, pravi, da je bila prestolic.a Saške, izbrisana. iz evropskega zemljevida. Poročevalce nemške Trans-ocean časnikarske agent ure Rudolf Sparing, posebno omenja velike zračne napade 14. in 15. februarja ter pravi, da v Draždanah ne stoji niti 0110 poslopje in da pod razvalinami leži na deset tisoče mrtvih prebivalcev velikega mesta. Strahovito uničenje popisuje Sparing naslednje: "Zavezniški zračni napadi 34. in la. februarja so p°vzro-čili največje opustošenje, ki ga je doživelo kako veliko mesto. Katastrofa Draždan nima primero. Xiti eno poslopje ni nepoškodovano in tudi ga ni mogoče več popraviti. Mesto je brez človeškega bitja. Veliko mesto je Ibilo izbrisano iz evropske ga zemlje v i d a. "Desettisoči, ki so živeli irr delali v mestu, so sedaj pokopani pod razvalinami. Žrtev niti ni mogoče spoznati. "Kaj se jo zgodilo zvečer 15. februarja? V Draždanah je bilo 1,(K;0,000 prebivalcev v onem času, vključno 600,000 vojnih beguncev z vzhoda. Divji plameni, ki so se naglo širili po ozkih ulicah, so zadušili mnogo ljudi iz samega pomanjkanja kisika. "Xa deset tisoče, katerim se je posrečilo priti iz mesta— nikdo ne ve, koliiko — jih jo zbežalo v zeleni pas, ki obkro-/uje mesto. Xato pa so se o-polnc.či drugi angleški bombniki prikazali na krvavo rdečem obzorju in so med njimi povzročili nadaljnje uničenje z raabijalnimi bombami in strojnicami. "Dvanajst ur zatem — si-renski sistem je že davno odpovedal, — je tretji na.pad povzročil .še nedaljnje razdejanje. "Danes moremo samo še govoriti, kaj so bile nelrdaj Dra-ždane." NOVO NEMŠKO OROŽJE -Bern, februarja (ONA) Nemci so baje začeli proizvajati novo tajno orožje, kateremu >0 dali iine Y-3. Preizkušeno je bilo baje nedavno nekje na Slovaškem na ruskih vojnih ujetnikih, ki so vsi i/, gu bi I i um. Švicarski list St. Caller Tag-Watt pripoveduje naslednje o tem novem orožju: "Nekega dne SO se pojavila v zraku nad ujetniškim taboriščem, v katerem so se nahajati ruski vojni ujetniki, in začeli sipati predmete, k so bili videti podobni malim balončkom. Počasi so se spuščali nizdol in pri tem delali nepopisno grozen tru>č in tuljenje. K<> .so se ti predmeti bližali, je ta hrup še naraščal 111 postal tako strahoten, da so se nekateri ujetnikov vrgli na električne žico, ki so obdajale taborišče in pri tpm poginili. Poizkus je bil ponovljen več dni zaporedoma, nakar je pri šlo več nemških zdravnikov, da preiščejo učinek na svojih žrtvah. Večina je bila izgubila spomin in zmožnost govora, vsi pa so bili tako izčrpani, da niso mogli niti jesti niti spati. Ko so Rusi pozneje zavzeli taborišče in rešili nesrečneže, -<» bili v>i ob svojo t amet, zblazneli. Nemci imenujejo to svojo najnovejšo iznajdbo "hudičeve orgij ice" in jih proizvajajo v podzemeljskih tovarnah v Su-detskih gorah, baje v velikih množinah. St. (Taller Tagblatt piše. da zamore eno samo letalo odnesti s seboj 500 teh balončkov. Tuljenje se začno takoj, ko je balonček vržen iz letala voir in traja eno polno liro. Podrobnosti pa je povedal italijanski ujetnik, kateremu uspelo pobegniti. ŠTRAJK V LONDONU Iz Londona poročajo, da >0 začeli pristaiušeni delavci s štrajkom, kateri ogroža ne samo armado na evropskem kontinentu, pač pa tudi londonsko prebivalstvo. Več kot sedem tisoč delavcev štrajka in sicer, kakor se trdi, .štrajk ni bil o dobren od delavskih voditeljev. •Štrajk se je začel na pomolih imenovani Royal Albert in sicer radi malenkosti. Delavci rriso bili zadovoljni, ker je kompanija premaknila urad /a prijave za delo. Poprej je bil znotraj, zdaj je pa zunaj. Pa to ni še vse. Tudi v Scot-landu je do zdaj na štraj&u kakih tisoč premogarjev. Vlada jo poslala vojaštvo v tiste kraje, koder je štrajk. Ce se štraj-karji ne vrnejo na delo, bo vojaštvo zavzelo njihove posle. Tudi med mornarji in različnimi skupinami v brani jo dokaj nemira. Delavski vodje se trudijo, da bi se delaveci vrnili na delo in obljubljajo, da se or v avgustu 1941; z njimi zajedno moral je v ječo tudi Gandhi in vsi ostali člani Iztočno-indijskega Narodnega Kongresa. Gandhija so angleške oblasti končno izpustile tekom lanske pomliadi, ker je bil nevarno bolan. Soprog Mrs. Pandit, je v ječi tudi Obolel, in so ga končno izpustili, toda dva mesca kasneje je radi dolgotrajnega za-p-ra umrl. Kljnlb temu pa njegova vdova sedaj vodi boj za končno osvoboditev Indije od Anglije in v prid ustanovitve neodvisne države Iztočne Indije, ki Lina 400 milijonov prebivalcev. Tudi njo so Angleži izpustili iz ječe le radi njenega slabega zdravja. Tekom dobe, ko je Indijski Narodni Kongres še obstal, [»ostala je Mrs. Pandit prvi ženski minister v Indiji. Toda, ko je angleški j>odkralj Iztočne Indije napovedal vojno leta ne tla bi pri tem sklical k posvetovanju imenovani Kongres, ali ljudsko zastopstvo, so vsi ministri odstopili v znak protesta proti temu nepostavnemu činu. Od tedaj nadalje, <»itala je Indija e vlada po navodilih, ki prihajajo iz Londona. Iztočnoindijoki kongres je namreč opetovano zahteval, da >e napove vsestranski boj fašiamu, in sicer že sedaj, ko je Japonska napadla Mandžurijo leta 1931 in tudi tedaj, ko se j« pričel fašizem v Italiji. — Toda Anglija je vse tozadevne n ipore v Iztočni Indiji preprečila. Ker se je Indijcem za-J ranilo izraziti svoje mnenje v svetovnih vprašanjih, potem v. prav nič čudno, da je Indija zalrtevala po svojih zastopnikih j>opolno neodvisnost. Ljudem, ki žive v svobodni deželi, kakoršnje so Z jedili j« ne države, jx> mnenju Mrs. Pandit, sploh ni mogoče razumeti načine angleške cenzure v Iztočni Indiji. Tamkaj so >icer vedno Imeli cenzuro, ki pa je od pričetka vojne nada-! postala še strožja, karteor preje. Tamkaj se sploh vse cenzurira: časopisje, govori, društveno življenje, organizacije, 11 Len ine, podjetja—sploh vse. V [»o Angliji zasužnjeni deželi vrše se ihišne preiskave > I«z Nt m I nega povelja; kdor je le malo na sumu, da je indij-i i rodoljub, jo dan in noč (pod opazovanjem tajne policije, i »t-t. tkivi enostavno sede na pragih hiš in čakajo, da jih nji-i ove žrtve ostavijo. Sploh—vsak rodoljub prav dobro ve, da je neprestano aasledovan in opazovan. Tajni policaji tudi prav dobro vedo, da jih njihove tafeozvane žrtve osobno poznajo. Mm. Pandit je pripovedovala^ da je čestokrat "svojim", oziroma vladinim tajnim -policajem, ki so jo opazovali, jxxniagala in jim že v naprej naznanila, kam bode sla. Ti tajni polioaji tudi vedo, da je vsa stvar absurdna, toda _ temu ne monejo odpomoči, dokler njihova domovina ne postane svobodna in se otrese angleškega jarma. Ker je Iztočna Indija najbolj obljudena dežela na svetu, je povsem naravno, dm imajo tam več političnih strank, toda vse brez izjeme zahtevajo neodvisnost dežele. Le nekatere neznatne stranke se baje še strinjajo z angleškim gospodstvom, toda tudi te prav dobro razumejo, da bode prišlo meti narodi fotočne Indije takoj do splošnega sporazuma, kakor hitro bode gos>pddstvo Anglije odpravljeno. Anglija je preje vedno skrbela za to, da je hujskala Mosleme proti Hindustanceni in Obratno, da je na ta način umetno gojila nesporazum med narodom. In sedaj, ko se ves svet bori za demokracijo in svobodo, je Anglija poslala v ječe vse vodje, ki so vedno zahtevali svObodo iu demokracijo ter so se odkrito borili — proti fašizmu in tiranstvu, kakoršno vlada po zaslugi Anglije v Iztočni Indiji, kjer živi petina vsega človeštva. — Kdo naj toraj veruje Angliji in njenim obljubam.' Odgovor: Iztočna Indija, Grška, Belgija, itd. ODLOG KRIMSKE KONFERENCE O JUGOSLAVIJI Za narode v Jugoslaviji, a pravtako za ameriške Jugoslovane, kateri podpirajo njihovo borbo za svobodo in demokracijo, je prav posebno zanimiva izjava Velike Trojice, kot je bila objavljena ob zaključku Krimske Konference in katera se glasi: "Mi smo se s ix> razumel i, da priporčimo Maršalu Titu in Dru-Subašiču, da postavita sporazum med njima takoj v veljave in da se na podlagi tega sporazuma sestavi nova vlada. Mi pravtako priporčamo, tla se proglasi, kakorhitro bode nova vlada formirana, da: 1) Antifašistična Skupščina Narodnega Osvobojenja (AVN OJ) naj se razširi tako, da vključi tudi Člane zadnje Jugoslovanske Skupščine, ki se niso kompromitirali s sodelovanjem z neprijateljem, v ta namen, da se na ta način formira telo, katero naj bo poznano kakor začasna Skupščina; in 2) Zakonodajni akti, vxpreje-ti od Anti-Fašistične Skupščine Narodnega Osvobodjenja bodo predloženi za kasnejšo ratifikacijo Ustavotvorni Skupštini. V zvezi z gornjo izjavo je U-jedinj eni Odbor Južno-Slovan-skih Američanov izdal za ameriško časopisje sledečo svojo izjavo: ''Priznanje od Velike Trojice Tito - Subašičevega sporazuma kot pravilne baze za novo demokratsko državo in definitivno potrjenje zaključkov AVNOJ-a (Anti-Fašistični Svet Narodnega Osvobojenja), kateri daje narodom v Jugoslaviji pravico odločitve o bodoči oi*ganizaciji njihove države, pokazuje, da je nova in boljša bodočnost za Južne Slovane bila zagotovljena na Krimski Konferenci. SLOVENSKE NOVOSTI Na« rojaik, Edward Zaje iz Ridgcwooda v Brooklynu, ki je a našo vojsko že 15 mesecev nekje v Franciji, je ravnokar postni narednik devete čete letalcev, ki je označena ikot F. P. or Južno-Slo-vanskih Američanov pozdravlja odlok Krimske Konference, ker pomenja uresničenje tega sklepa resnično demokracijo na Balkanu in doprinaša do vtrditve trajnega miru na svetu. Mi dajemo s tem izraz našega navdušenja za zaključke Krimske Konference predsedniku Rooseveltu, Maršalu Stalinu in Premieru Churchillu.'' Rev. Strahinja Maletich, Glavni tajnik Mrs. Roosevelt in soproge Sovjetskega poslanika ter angleških in francoskih diplomatov bodo proslavile mednarodni "Dan Ženstva" dne 7. marca. Uprava radio-od{) do 5:43 PM) dne 7. marca iz Washington«!. Proslava imenovanega dne se bode vršila poti pokroviteljstvom družbe "American Soviet Friendship, Inc.T\ v raznih deželah dne 8. mami. NewyorŠka" Sun'* pravi, da Je napad naše vojske in mornarice na otokili Corregidor in I wo, izredno značilen. Otok Corregidor je bližje ameriškim srcem, kakor Iwo, radi naše tamošnje obrambe početkom Imjevanja, ozimma prvotne o-brambe našega ('orregidorja; in I \vo je..bližje japonskim srcem, ker j »omenja za nje, da s<« je vpad v .I:i]Minsko pričel. * Newyorska "Herald - Tribune*' S<. jakov, kajti zmage v vojnah se zadohe le potom znoja, krvi, trpljenju iu solza" . . . * " Washington Star" pravi, da De Gaulle, ki je pristaš Sovjetske Rusije, "iskreno jH»-zdravi ju priliko, tla postane povsem neodvisen od Zjediujenih držav in Velike Britanije" . . . * "Washington Star" proro-kuje veliko nemško protiofen-i<- iz ret l no pohvalno! živo na iztočni fronti v Evro- in 4"morda" še koncem tega meseca; in pristavlja, da bodo sedaj Nemci skušali "drago prodati ostanke svoje kože'* . . izrazila glttle velikanskih vspe-]pi, ki se bo pričela baje Kupite en "extra" bond danes! nov sovjetske vojske, ter je svoje pisanje v toliko preina-čila. tla je postalo odkritosivno. Sieer za sedaj '>e ne priznava, da je koiunnislični sistem Mjši od našega, pri poznava pa, da je imenovani sistem vsekakor boljši za — vojne vspehe. V mirnem času je vse to seveda drugačno, kajti kje 1»i ostale zasebne koristi in dobički, ako bi se pri nas uvedel—ruski sistem . . . * \Tewyorška "Times" modruje o pomenu bitke na otoku Iwo ill pravi z <»zirom na velike izgube našega mornarienega vojaštva: "Dasiravno so naše izgntbe primeroma velike, so vendarle neizogibna cena vojne, — in upati je, da je najslabše v tem j »ogledu že za nami. V mirni dobi imenovani o-toee'k ni vreden življenja enega samega našega vojaka,, dočim -c set lan ja njegova vrednost ne šteje po (številu padlih vo- "Our boy _ a prisonerl>f war ...and the far-reaching arm of the RED CROSS brought him help1' Keep your RED CROSS at his side THERE isn't much you can do when you hear your boy is a prisoner. Parcels are restricted, mail from him is limited. Like him, you must wait, patiently, until the war is over. Yet you do have one consolation. The far-reaching arm of the Red Cross gets supplementary food parcels to our prisoners regularly wherever possible. It brings extra clothing, cigarenes and medicines to the lonely boys "out there." It relays emergency messages to and from anxious families. This is all part of the stupendous job the Red Cross is doing for our fighting men all over the world .; . and for their families at home. But it cannot be done without your support. Without your help the Red Cross could not continue to coUect life-saving blood for the wounded. i. to send essential supplies to the prisoners of war ; . . or to give the countless other friendly services that make a soldier's life a little easier. These men have given a lot for you. Won't you give a few extra dollars for them? GIVE NOW- GIVE MORE Tiepared by tbt Wkt Adi trthiug Council in cooperation with the Office of War Information and tbe America^ Red CieQ Kongresnik Thomas *T. Lane (Mass*), pravi, da je mogoče ozdraviti fašistično rakovo bolezen cdinole ]>otoni operacije in radi tega je te dni pozval vlado na hitro in brezobzirno U'keijo proti vojnim zločincem. (Congressional Record of the Air, WILY). Pri tem je po-vdarjaJ, da se naši nasprotniki zanašajo na ameriško dobrosrčnost in tako upajo, da bodo ušli zasluženi kazni, t orla. — "naša lastna varnost in tudi varnost vsega ostalega sveta zahteva, da se fašistične zločince kakor hitro mogoče po-lovi in tudi kaznuje.** Meti zločinci, katere l>o treba kaznovati. je poleg Hitlerja in Musso-linija, vključen tudi japonski vladar Hirohito. Imenovani kongresnik je zaključil s stavkam: Toda ne glede na kakovost njihove kazni, — ta kazen bode. vedno premajhna.** ★ Xewvorško "Dailv News'* postajajo lirične, ko njihovo uredništvo zahteva, da postane Filipinsko otočje naša "4!>-ta država** — in sieer zgolj iz razloga — tla zamoremo tamkaj zgradili veliko vojaško bazo, s pomočjo katere bode o-mogorena naša obramba—pred -V/i jat i. "Ako bodo FilipincL sprejeli ta predlog, potem bodo izvolili svojega governorja, svojo državno postavodajo, dva senatorja in gotovo število zastopnikov v kongresni." — List, tudi izraža mnenje, da bi bilo dobro dati spočetka le onim FilLpint«em pravo voliti, ki razumejo angleščino . . . Filipinske otočje iiwi 16,000,000 prebivalcev in je tako veliko, kakor polovica države Texas. _ .Teli to zopet kaka kolonijalna politika? . . . ★ "The Baltimore Sun" se ba-vi v svojem članku z pomanjkanjem "mesa in izraža nado, da bode naše prebivalstvo preživelo to pomanjkanje, kajti položaj glede jestvin je pri nas neizmerno boljši, kakor v vseh ostalih deželah sveta . . . ★ Bostonski "Herald" po vda r-ja, da je "civilizovano bojevanje" prava absurdnost in v vsem oAbsegu odobrava predlog, da se na Nemčijo pomeče vedno večje število bomb . . . ★ V magazinu "Liibertv" či-tamo zanimiv Članek, ki se ba-vi z povojnim napredkom mesta in luike Murmansk na skrajnem severu Sovjetske Rusije. Pisatelj William van Nar-vig, piše, da tamkaj rabijo ljudi, ki so odločni. Tem ljudem bode treba le kopati, kajti globoko pod snegom in zemljo so tamkaj tako neizmerna kovinska (bogastva, da bode mesto Murmansk po vsem svetu zaslovelo. mGLAB NABOOA* - NEW IOBI TUESDAY, MARCH 6, 1945 V8TAK0YLJEN L IBM MIRKO K UHfiLr Slovenija v borbi za svobodo (Nadaljevanje 1.) Vloga komunistov VWina VMfca (»oHtLrticga v« bistva jt* izvirala iz IjtaMjaiiskt* inteligenc«', v kateri je liilo nekaj radik;d<*ev, ki *<» jiivii«. propagirali sm-ial-iii in ekonomsko prcnredtto Jugoslavijo. Meni te »o spadali tudi vodilni komunisti, ki liili dobro | h »zna ni v ljubljanskih političnih in kulturnih ikrogih (Kidrič, Kardelj) in so vživali zaupanje in spoštovanje t»udi meo vedeli, da se 'bodo ti radika>k»i hrabro in pošteno tvorili za svoImmIo ter da tl>odo s svojo propagande, agresivno energijo in osnovno zdravim političnim programom povldkli tudi preprosti na rod na svojo stran. To se je uresničilo, kajti v treh letih in pol je Osvobodilna fronta organizirala SIjOVENSKO NARODNO VO.T-NKO, ki šteje nad 40,000 rednih boreev ter na-dalj nili 40 do .)0 tisoč navadnih gerileev, ki so sicer podvrženi komandi glavnega štaba narodne osovobodilne vojske Slovenije, ki pa ne spadajo mod redne vojake. je namenjen »članom stranke za prosvetne namene, ne pa drugim članom Osvobodilne fronta. Opora, ki jo je Osvobodilna fronta dobila od navadnega ljudstva, je slonela na dejstvu, da je program Osvobodilne fronte dolača-l za pravo osvoboditev in svobodo slovenskega naroda, in ne radi kakih političinh smernic komunistične stranke. V nobenem slučaju ni ta strank« s'kiršala vsiliti kotim svoje polnjene ideje iti too rije. toda nedvomno jo povo: "SLOVENSKI PORO-rEVALfcX"', ki je glavno glasilo Osvobodilne fronto, KMK('K1 OLAS", namenjen kmeto-vak-em in poljedeb-em, *'ŽKNA DANES", ki se pet?a s vprašanji in problemi ženstva in sjKxliiLst va, "SI JO VENSKI PARTIZAN", ki je glasilo Narodne osvobodilne vojske Slovenije, ter mnogo drugih manj važnih listov in revij. Mnogo teli listov prihaja tudi v Ameriko in niti v enean ni opaziti kake komunistične Narod in Osvobodilna fronta Kaj pa slovenski narod? Kakšen je njegov odnošaj napram Osvobodilni fronti? Ljudstvo ima popolno zaupanje v vodstvo Osvobodilne fronte in ne povprašuje, kakšne stranke je eden ali drugi. (Zaveda pa se dobro, kdo je zgradil Osvobodilno fronto: Predstavlja si jo z najvišjo politično in eivilno oblast in z zadovoljstvom uvideva, da ni res tista grda )x>Šast, kot so jo slikali belogardisti iz Ljubljane }>o radiju, po časopisih, ikafcor tudi s mnogih prižme. Ne vtika se v privatno življenje ljudstva ali v njegovo vero in eerkev. Dasiravno je bila vojna zelo krvava iu je s[KH;etka civilna revolucija razpršila mnogo družin, ta položaj danes ni več važen. Narod priznava tudi komunistom knnlit /.a njihovo mesce vodstvo in |>onio«"- pri organiziranju o-svolK>diluoi>a pok ret a nuni narodom, ki sestoji 2 zelo konservativnih kmot<»v iu ki -o oko verni iu zelo starokopitnefta |M»litičnega mišljenja. Komunisti so spravili in |»»v«*zali v bi ^ago svoje političiu- nazore, ki bi znali narod jmpeljati v močvirje eivilno vojne in sovraštva. Tu zasejati eivilno vojno in sovraštvo m«*d ljudstvo si je -ovražnik poželeI. Komunisti so pre-vidno spuztiali, da je HITLKR1ZEM največji sovražnik s|ovensk<^.ga naroda, ter da je narod PRVA POŠILJATEV POMOČI JE ODPOSLANA NARODOM V JUGOSLAVIJI niti onega koraka pri svojenf osvobodilnem a!i|s|ioziial svoje voditelje le |k» njiliovem DELU j k» I i t i č u« mi i delu v Sloveniji, ki bi bil komuni-j [X USPEHIH, ne pa j»o lepozvotWili i»olitič- »t»enega značaja, ali o katerem ni odločala'nih geslili. ljudska vt*čina | hi t oni »voiiodniii volitev. Edin-»tvo slovenskega nan-da sloni izključno na vprašanju osvoboditve in pridruženja demo-krativiK* Slovenije v federacijo z drugimi narodi Jugoslavije. To je eilj vseh političnih strank in poitamožni kov, ki se mlejstvujejo v Obvohodhii fronti m ta program je absolutno XARODXBGA značaja, katerega Slovenci globoko razumevajo. V svoji notranji )>olit'»ki Komunisti v Sloveniji ne obvladujejo nobene pozicije, ki bi jim zagotovila kakšno kontrolo nad vlado po končani vojni. Celo S\A)-VKNSKI PARLAMENT je začrtal narodu le provizorične ali začasne smernice. Slovenski narodni osvobodilni svet, ki je izvrševalni odbor slovenske vlade ali parlamenta, vedno jk*-udarja, da osvobodilno gi'banje danes ne more določiti končnega obrisa nove države. Ves lta-p red vidov a ta'r°d mora biti najprej osvobojen in imeti pri- program KljOVENSKT NAROD, SI»VHN-!liko do svobodnih volitev, prodno je mogoče SKI JEZIK IN NJFX50VE KULTURNE to demokratično in pravično določiti. Isto sta-TRADTCI-IE ter neomejeno priliko za razvoj zavzema o tem vprašanju tudi nova FE- S love lice v kot SVOBODNIH LJUDI. Tako »Slovenijo predstavlja mogočo le v družbi ored bo .sledeči: 1. Ballet iz "Perfect Fool" (Hoist); 2. CWer-to za violo in orkester (Walton) : .*>. Lodon Overture (Ireland). Govornik na programu •1h> Charles F. Kettering. List se mu dopade rn>ke. Žena in najstarejši sin Jene, \\\ Va. - Rojak Ivan™ I"1 1,1 ^ /" Jurca piše našemu uredništvu *l»Uh ** P<*t m>e„. dnini z dne 3. mami. 1 Wo: |knk^ I"™«!«. » Prilagam !jC».")0 kot i.un*Vi-,L?r-l'1')1-'1'1 zl,»J,l,Ika 1 J1™"1 V »Now \orku, glede zadeve, pa no na vas eeniem list "Lias . , ,.. T i • • • i .. »nisem d"*ni »dgovora iz stari— L\aro»la , ki nu je nad vse priljubljen, iu ga čitain že dolgo vrsto let, zlasti sedaj te-k<»m seilanje splošne vojne, kajti drnzega itak nimam, ra-»liu Vas priljubil jeni list. dasiravno mi jo dokaj težavno plačati naročnino, kor dobivam le male mesečne pokojnine, in z tem moram plačevati rdano- | vanje in razsvetljavo. Rojen sem 'Vil v Postojni dne 1. marea in od doma sem odpotoval 1. marca HHW. Doma sem ostavil ženo in 4 o- ga kraja. Nameraval sem /.o |H»t'»vati v stari kraj. pa nisem d<*bil t«>-zadovnoga dov«»Ijenja. Morda, jo boljš««, da »o je zadova tako uredila, da sem ostal tukaj. Pozdrav vsem čitatoljom Zjodiujeuili državah in Kana- Ivan -Iurea. Mesec Marc je Mesec Rdečega Križ a HELP WANTED :: DELAVKE IŠČEJO HELP WANTED The War Man Power Commission has ruled that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability. SEDMO VOJNO POSOJILO Zvezni zadciadničar Henry Morgoiithau je naznanil, tla se l*o kampanja za sedmo vojno jM>sojilo pričelo 14. maja in >bo trajala sedem tednov. Vojno j* »soji 1 o bo znašalo 14 bil join »v dolarjev. Rooseveltove spominske kolajne Predsednik Roosevelt je na konferenci v Jalti podelil zlato kolajno, ki spominja na in-avguracijo za četrti predsedniški termin, premierju AVins-tomi Churchillu, maršalu Stalinu, vnanjemu ministru Edo-nu in vnanjemu komisarju Vjačeslavu M. Molotovu. ŽENSKO DELO Help Wanted (Female) FINISHERS na boljše ženske obleke NAJBOIJSA PLArA S VETI. A MODERNA TOVARNA PRILOŽNOST IZVRSTNA TVRDKA s. gootlieb ir»R WEST 27tb ST. N. T. C. Phone: IJi. 4-0.">4l (4r— 45-LETNO PREISKUŠNTO I M A Ameriška Bratska Zveza Ely, Minnesota :: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ki ima 25,000 Članov in tri miljone dolarjev premoženja Organizacija je zanmljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, neMwfam In smrti. Ako jo AniStvo A. B. Z. v v«Rl naselbini, vprašajte krnjevnegn tajnika za pojasnila, če ne. piSite na javili urad. Ely. Minnesota. ROČNE DELAVKE (EMP.RniltERERSi Z BUIXION OJI NA VOJAŠKE ZNAKE Z AI.l BREZ izvežbanosti ZArKTNlCK ali NKIZIIUKNK NAirlMo LAHKO ZASU Ž1TE NA.)VIS.ln l'I.A«"«» MKH rrKNJKM izvežbane rorne d e l a v k e LAHKO ZASl.rŽIJO NAJVIŠJO PLAČO V OBRTI lM,LASITE SE TAKoJ VANGUARD MILITARY EQUIPMENT CO. f. E. 151th STKKKT N. Y. V. t i.v r.i» 11 iT It E RI J KMo I /. V E/. P. A N E ŠIVA L K e n:i Niviulne Sin^t*r Šivalu«' Str««j.> iu VEZAVO Stalila* <>l»r:i |>l:t«"-.i. ur. |»>- b^r l*s iia«lnriH» delo. In»l»r»* delavske razmere. |V>-V4»jita «Južl*. Vprašajte: /Al»MAR PRt>IH*«TS Tsi Rn«i«i\vny. N. Y. 'IR 7-CT7 (4.% -".1 i EXPERIENC'BTJ FLOOR t.IRLS WANTED, also PINKERS and EXAMINERS UNION SHOP Fino salary, steady work. LEARNERS aciHfitwl. paid while learning: «ini t:t—r>o) ff I R L S LIGHT CARDING ON EARRINGS Iut»>rc-;tiii2 work. Pleasant working i-«Hiditioiis Steady. Apply: " SCHE1N BROS. Jim FIFTH AVE. < 1-14 Ar.-ule. NY«- t C. ** \ i I z r It J e n k Š I V A L K E ZA IZDELAVO CEI.oTNE ŽENSKE ORI.EKE, *l«»7r. VRSTA. M«>re ziiuti napraviti snmlmirp. IRWIN DRESS »«» \v. :is*h st. c»th n.-.r» n. y. «•. • i:t 4.11 išre se šivalke Izurjene ali Neizurjene na SIIIRT itLOCSES Stalin, delo. I N.hra plačrt. ."» dni teden Ki nr. 1 >otire delav-ke razmere. CNIFORM ItlJUSF. GO. 1H W. It h ST. N. Y. C. i 4.v r.i» Opozorite še druge, ki ne Mtajo "Ci. N." na te oglase. — Mogote bo komu vstreteoo. ' š i v a l k e 1ZCRJENE NA SINGER ŠIVALNE STROJE — "SECTION" DELO in PELO OD ČASA NA SPORTSWEAR M. SIIjBERMAN SPORTSWEAR S4 K. lOtli ST.. N. Y. C. All subways at Wanainakers. Call ST IMiftlJO (44—45) FOOR GIRLS Experienced or Inexperienced. GOOD SALARY, STEADY WORK, 35 HOUR WEEK JANET DRESS INCORP. Ii5.°. W. 26th ST. N. Y. C. (44—4fi) IZVEŽBANE finishers NA BOLJŠE VRSTE ŽENSKE OBLEKE linijski sop. Jako dohrn plača; Stalno delo. (Room 804) CASTLE DRESS CO. 245 W. 27th ST. N. Y. C. (44—50) EXPERIENCED waitresses WANTED (2) Steady work, good pay. tips. Pleasant working conditions. Apply: SUZANNE PALMER 4 W. 40th ST. N. Y. C. • 40—46 ZAKONCA ali VDOYA za JANITORJA ( KO ) 20 DRUŽINSKA HIŠA V BROOKLYN!: — BORO PARK OKOLICA Stanovanje 3 sob in plani. Telefonirajte: WINDSOR 6-9173 (41—47) finger-waver, manicurist $40 PLUS COMMISSION-STEADY WORK. TLEASANT STEVENS BEAUTY PARLOR 58 E. S6th ST.. (near Madiaon) NYC (43—ID) BINDERY GIRLS, Wanted COLLATORS. LEARNER. Mh- an hour. e;iri <|iii<-kly reaeh exj>»Tien.-ed status. Ex | wietieed ^irls verv well [mid. — 4o hour w**»»k. Steady work, very pleasunr. BROWNLEE BUSINESS FORMS INCORP.. .Ut FERRY ST.. N. Y. C. 14th fl.i (Till Ave Suh. at Fulton St. Mil Ave ai It'dway ► __14:: 451 FINISHERS, CLEANERS & DRAPERS EXPERTS on IMPORTED DRESSES FOR WOMEN Good pay, fine <*oivlit ions. EltLICH DRESS Co. 315 W. 30th ST. N. Y. C. (43—4ft) CLEANERS EXPERIENCED WORKERS Steady Work Fine Salary Apply: JOMAX FROCKS INCORP. 501 — 7th AVE., N. Y. C. (43—45) GIRLS SODA FOUNTAIN. U NCHEONETTK EXPERIENCED D A Y* S and NIGHTS Steady work, Good Pay. CORNER LUNCHEONETTE 41 Victory Blvd. (Cor. St. Marks PI.) STATEN ISLAND (11 7-40S5 __(44- r»iI) IZVEŽBANE Š I V A L K E ZA DEI/) OD KOMADA: potem tudi PREGLEDOVALKO Stalno delo, dolier zaslužek: izvrstna plaea : potem tudi in nogo nadurnega. MIDTOWX SP< l RT WEAR Co. SIT BROADWAY N. Y. C. (41—47» POTUKBU.IK SE IZVEŽBANE š I V A L K E NA OTROŠKE "SPORTSWEAR" Enako tudi FL«H)K<>IKLS izurjene ali nei/urjene. Staln-dobra plnea. prijetue ntzuiere iajte: MODEL NOVELTY <"o os UNIVERSITY PLA« E N i Neur 12th St.» • Subway -: BMT, Hfll Ave. UST • GR 5-41725 _«41 _47i TLOOlf • It fl«H»r» »42 4M del... Vpru-Y. C. FLOOR (iIRL EXPERIENCED on LADIES" SWEATERS G«mm] pay. steady work D. ft F. KNITTING MILLS MEI.ROSE ST. BROOKLYN EV S-4I2NI 40 46 GIRL, HEth.) (43—49) IZVEŽBANE Š I V A L K E NA SINGER STROJE ZA VOJAŠKE ROKAVICE Stalno delo, dobra ptafa. Vprašajte: VICTOR GLOVE Co. tilth floor i 45 E. 30th ST. N. Y. C. ( BMT subway >_(42 4S> ŠIV A L K E NA SINGER 1 Š1VANKNI STIH »J 1 zur jene na siM»rtswear Stalno delo. dobra plača. Prijetne do-delavske razmere. Vprašajte: JERRY SPORTSWEAR 40 E. BROADWAY N. Y. C. (42—4N > GIRLS WANTED for LIGHT WORK Apply: ROMA JEWELRY CO. 1163 — 6th Ave., (near 45th St.) N. Y. C. _(30—451 ŠIVALKE LSCEMO KATERAKOLI ZNA RABITI ŠIVALNI STROJ, SMO PRIVOLNI IZUMITI OBRT; 60c na uro med učenjem. Priložnost zaslužiti izvrstno plačo in hitro. — LA SALLE SPORTSWEAR CORP.. 37 W. 3rd ST... N. Y. C. (subways: Sth Ave, BMT, IRTi 40—46 ŠIVALKE NA OBLEKAH IZVEŽBANE Cele oprave. Stalno delo, dobra plaea. Vprašajte: E. & S. SPORTSWEAR CORP. .1413 — 5th AVE. N. Y. C. (near llHth St.) _4Q—16 EXPERIENCED F I N G E R W A V E R also to do MANICURING. — Five day week, well paid; pleasant working conditions; steady job. CONTOUR D'VOUS 1601 AVE M. BROOKLYN (Brighton sub. at Ave. M.) (40—40), f •^LAa .N iiiuuA- TORB TTESDAV, "NrA-RCH 6, 3945 ■ i i i — T9TANOVUEN L MU Tisti vo•» dvignil do poldneva. Mučila ga je zavest, da samemu sebi ne more do dna. Vi res jokala T* jo je vprašal, ko je i/za njenih sol/, platno l>ega]o sto drugih prikazni. •*Ub, res, * j,- stokala. Katli tebe sem jokala. Iu ee misliš kaj drmgesra o meni . . 1(111 je (MMtala . . . *'Zato. ker mi laže* . . . " Nagnil se je nji, da bi jo tolažil in je Sbila < Pljuvala v njem, ni si mogel dati odgovora nanje, t 'odda so ga 7. bičem . . . Zabijal je kol v t|a, da podpre skladovnico o ua t ra j Preden se ji je mogel izognili, ga je prehitela pije. »Sel je k nji. 44Kaj delaš?" "Ali te ne smem čakati**' je vprašala, ežka utniji-nost je ležala v izrazu njenega obra/a. "Smeš." je dejal Peter mrzlo. '* Ali j«- oče doma z mojim oiVtoiii?*' je zln»dlo "Kaj ima Petra. "\cm." je merila s pu.V'ii-aiui v njegovo oko. "da ine ne more videti. In če si dejal, da i:e prideš več. nisi dejal radi sebe." Petra je tfbodlo. sebe sem dejal." 'Prej »i bil dejal, zdaj ne moreš več reči .. . " •*55daj labko rečem/* mu je vstala strupena ost misli, ki ga je mučila, znova v mo žuaiie. "/daj .' . . ;, U] nikoli i.c bil priš^.l! P« bi ne bila nikoli videla >olu-« a, ko sem morala spoznati tebe! . . Izlila je iz s,.be gorostasuost besed, ki jo i«- bila pripravila. Na Petra je padalo kakor i •■••a. če si mislil resno." Beseda je hušknila v ravni Črti kot blisk, j gola i it razločna, da je zledenela kri. "Naša hiša ti je vedno odprta . . ." je pristavila Košanka in odšla.. Peter je šel h Kosami Še isti večer; Milka je pozabila na vse, le na očeta ne. "Kdaj se misliš ženiti, Peter.'" je vprašala Košanka. Peter se je s šalo izognil odgovoru. Mati je pogledala hčer s pomembnim pogledom. "Po Veliki noči." j(> dejala Milka, "ne pozneje!" Petru ni bilo po volji, da so ga prehiteli z besedo. Z Milko sfa govorila o ljubezni, ne o zakonu. N, snubil in ni bil snubljen; na-to je le mislil, v besedah tega ni izrazil. Zdaj s0 govorih, kakor da je vse domenjeno. Pod vtisom tega se je ves zapre<]e| v molk m se kmalu poslovil. Ko je prišel do brvi in se jc z lahkim korakom prezibal do sreile. je zaglednl Črno seiu-o na drugi strani. Po ohri-i -ill je bila podobna očetu. Počeni 1 je ill se je spustil na nizek suhi prod; stisnil si' je v senco, da je oče odšel I/, misli j,, vstajala ženska beseda. Zavijala ga je kakor pajek v pajčevino in se mu J" gniisda. II Koša novi m ni zahajal več. Pričel je boj dveh žensk, ki sta hoteli u-telesiti svojo voljo. Bili sta kot senca neprestano za njim. Nasprostvo, ki j(. vladalo med f* l»rihranp ol>rabljotie kuhinjske masti |m> našem >ku-T>n«'iii prpbivalstvn za -M a r <\ je l'fi..Vi0.n00 funtov. 1>:i «l»>sežemo to • ►gromno količino. nidmerekV | Fvii/.ujte! Naša ' donmvinn se Z zanaša na ol»ral»lj«-ii«* iiinSrolie, rta j- s«' tako omogoči izdelovanje zdra-vll, kntgelj, umetnega gumija. ter mila >.a fivilno i.«n-ti I »o, kakur tu-ili xii stoterih drugih jiotrehSein. Prejfh-dajte Vaše tozadevne prihranki1* (n»r«un navfslfHBejra imenika. Morda ste kaj pregledale. Mrtohreno jm» OP A in WFA. Pln-f-ano polom industrije. _______--ssrsss"^ \ K**0*0*? \ f. 2. 3. i4-\ 5. I \ v- — llTE i:\iVl1 m pbihp^ KU1 1 G ..sonf* ko kr- S" OSTP "t""*1 Ve ne pdno i:, i" ,.. — j., \ pOSNEM^E l'ot« i« 0 ohiad'« \ \ \ \ 1>« tin«1- , u ^ (>0..... vlJ..... »•ff.S^ite i- k v=r;- ^ i- '" av i«1'"1''' i"* v?r' v-" ^ pBtŠT EDlTE voveodnevi nad kraji, koder je pregnan sovražnik; divja, nepod-! | jarmljeiui dežela s snegom po-1 kritih črnogorskih gora in prepadov, kot bi bili s silo ustvarjeni. In zdi se, da je vse to pustilo neizbrisljiv vtis na prepričanja in značaje Srlmv. Se več: celo nekaj boljših gledališč so odprli. Od Noel Co\v-arda premikajoča slika "In which we Serve", privablja veliko ljudi. Včeraj je Maršal Tito prisostvoval prvi predstavi skoro klasične godbe in baleta, ki ga je dala družba ruskih i-gralcev od famožnega gledališča Bolj šoj v Moskvi. Kdor bi se zanimal za razne strele v nočnem času, bi rekel, da je Rim s svojim problemom gangesterjev dosti bolj nevaren, kakor pa to, nedavno razburkano, zdaj pa že povsem mirno glavno mesto Jugoslavije. Koder je poprej odprlo samo nekaj pogumnejših trgovcev svoje napol razdejane in oropane prodajalne, najdeš danes na stotine malih trgovn. Mnogo prodajaln je dobro založenih zlasti v takem blagu kakor je hrana, bonboni, razna vina in mehko vezane knjige. Za nekoje so cene dokaj visoke, toda vlada je takoj nastopila energično, jx>-stavila cene in preprečila inflacijo. Najbolj impresiven dokaz, kaj je že vse dosegla nova vlada, dobimo lahko od prav tistih ljudi, kateri so bili poprej najbolj zgovorni v kritiki._Večina teh spada med starokopitne srbske desničarje, kateri so nekako ču- morali biti pod vlado Hrvatov in Slovencev - katere je svoje-časno preganjala diktatorska vlada. Zdaj se pa lahko jasno razvidi, da ni dežela prešla v komunizem, pač pa v nekaj čisto nasprotnega: Jugoslovani si pod vodstvom Tita orjejo svojo smer v socijalnih, nacijonalnih in ekonomskih zadevah. Ljudje, kateri so bili svoječasno proti Partizanom, ti zagotavljajo zdaj da so bile reforme že davno potrebne in da so nove odredbe zdrave in pravične. Generala Draže Mihajlovičev vpliv je pade! v Beogradu jw)d ničlo. Dokazi, da se je vezal s Nemci, so tako jasni do so se nekdanji njegovi pristaši ogorčeno obrnili od njega. Nekateri Srbi, ki so bili pod vplivom Nedičeve propagande, so mislili, da bo nova vlada pre-ganji^la pravoslavno cerkev. Baš nasprotno — je dokazovali nekdo, ki ni Partizan: vodilnemu patrijarhu izkazujejo veliko spoštovanje, duhovnikov nikdo ne ovira v nobenem ozira in število vernikov po cerkvah je ob nedeljah večje, kakor je bilo kdaj poprej. — XO.JSA. poslane. Oglasil se je iz ujetništva Danes se je zglasil z ujetništva iz Nemčije Peter Sedmak Jr., sin Petra in Antonije Kecptcinbra leta 1!M4 nadalje Kakor znano je bila Vinska ali v Kitoma v vojni proti za vezniškim narodom kot člani- grešanega že dne novem- bra, 1!>44. Neizmerno veselje je zavladalo v družini, ko so '/vedli, da je še živ in zdrav. Ta družina ima še dva druga sinova. Loiza in Franka v fsišča. Po trilfluem boj»-~ vojski. S pozdravom Thomas, \V. Vu. M. K. NOVI GROBOVI vanju, >o pa prišli Rusi v deželo, in tako ><* je po sili nacij-o-tiskaio ju-o{i Reni. februarja je na svojem domu 1*241 W. Seott. St. v starosti 78 let umrla Mrs. Mary Ras-por. Poleg sina Josipa zajm-šea še brata Jakoba Raspor ter tri vnuke in vnukinje. Dne 14. februarja pa je v St. Luke's bolnici po daljšem bolehanju v starost i o,"> l<»t |>re-minil rojak Louis Svigelj, iz KMrJ So. 2nd St., bratranec od Mrs. Trkaj in doma nekje iz okolice Novega mesta. Poleg sina Louisa zapušča tudi brata Johna. SKLEPNIH MIŠICAH DOltITE PAIN-EXPELLER Od leta 18G7 . . . Zanesljiv liniment za družino HELP WANTED DELAVCE ISCEJO Tiie War Man Power Commission has ruled that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability. tili, kakor da se dežela preminja februarja. ' v komunistično ali pa, da bodo Office of the Postmaster New York. N. Y. Pošt ni upravitelj tem potom naznanja, da se v New Vorku otvori dne 7. marca, 104;") ob S:0<) A. M., nova poštna postaja, ki bode znana pod imenom "Fieldstonc Station", 44!» \V. :T38th St., blizo G-reystone Ave. To je sedma nova poštna postaja za finančne posle, katera je bila ustanovljena tekom zadnjih tednov v gorenjem delu mesta, kjer so 4amošnji sta-novniki preje morali potovati dolge razdalje do najbližnjega' poštnega urada. i Postaja Mosholu, 2533 Je-' rome Ave., je pričela poslovati* dne 7. dec.; postaja AVood-i lawn, 4353 Iva tonah Ave., dne' 11. decembra; postaja Perry! Ave., 3072 Perry Ave., dne 15. decem-bra; postaja Riverdalo,' 5701 Mosholu Ave., dne 4. ja-* nuarja; postaja Pilgrim, 2930 Westchester Ave., dne 18. januarja, in postaja Soimdview, 1183-A Morrison Avo., dne 5. ROOFERS IZVKŽItANI DK1.AVCI ZA DELO NA STATKN I SLANIM' KSS1: NTlAf. IXI »r ST111.1A Visoke cene — poleg tega bonus. Neodmerjena Količina materijala. Vprašajte iiuhI in .">. |hi|xiii|ue. TILO ROOFING CO. Inc. i« <;kovk AVK. PORT RICHMOND. Stalen Island _ lil—»«; i YOrXG MAN ir, to is — i».\ut ti.ui: woick I jiirlit <|plivpri<-s in DiM^titiorhiKtil. Aftennnui. «lav \v«'»*k. <;.mm| jkiv, fino o[i|m u t unity. A. S1ROW1TZ JKWKI.RY CO. 12 \\\ -ISth ST.. X. V. <\ I'.R :» ^47* __( 4".—l.'O V SI'I.OSM'.M r/Vl'/J'.AM M E II A N I K I'..toin t ni I i NKKA.I TOMOtNIKOV. KI 1MA.IO ZNANJE O KLEKTR1K1 Stalno «ii*l<». <|ol»ra |»la<"-3i. Vj»rašiijtf: ACli: KI.F.VAT«»li »o.. INC. II I«».\|i ST., N. V. >'. < Snltways: l^'X. Ave—l»l«H-<-k«T St: A\c lli.ii-ti.ii St. i i H» l«i> 1 z V k ž IS A N Z L A T A R X A PALI.At H I'M IMtSTAXllI izvežban na "Iland pierrins" Stain.» «|»'i(». izvrstna (>lara. NATHAN MII.I.Eli 101» Ft l.TOX ST. X. V. <". Mini i ( ."»I I deu< atessen clerk l/.t K.IKN, KI HIX.ISKH HEI.O Stalno «U'lo, izrrstna [»Lara. i>rljotno. |x »-vojno. I'Alt K FiM»I» SIKU« Uiai .MADISON AVK. X. Y. <*. Oglasite >♦» i>«>j»oltliii>. __<43 -4!> • ELECTRICAL MECHANICS ct machinists SK roTIiFlil MIMO ZA I'Ol'UAVO i»vi<;al V|>rasuJto: KM'nsoX K LEVATOR REPAIR CO.. 41 VESEY ST.. X. Y. C. t All subways, near Post Offi«-e> ___(41—IT i RAP.IMo I/.! U.I EN I'.« "A ELEVATOR REI'»A1I? MAX : jH.t.Mn tmli P «» M «» č N 1 K A Stalno «l«'lo, i/vr-t;.-: .:-«,-- i. .1 a i * -.« nistiiotio. .i« ni n iiAii.i.it :;p.» »;REENwn n ST.. X. V. C. i Aj |«n WANTED HOV for l.l«;i!t Factory work: Full time. In hour wc«'k, i-lian t".»r «.\«-r liiii*». Well jtaid. Cliam-e f<>r a ni«*«-ha-nit-ally iii<'liiiii]>niiit Avt>) iV.l-lilt KUPITE EN "EXTRA" BONO DANES! AUTOMOBILE MECHANICS IZI RJENI, PRVOVRSTNI -M O Ž .1 E NADAIJE TFI»I MECHANICS HELPERS BODY METAL MEN DOBRA I*LA< A S T E A Y IDEALNE DELAVSKE RAZMERE ESSENTIAL dobra priložnost JOE KETTELL 600 — 11th Avenue N. Y. C. Te odobrene finančne posta- AUTOMOBILE MECHANICS IZVEŽBANI PRVOVRSTNI MOŽJE MECHANICS HELPERS Potem tudi: BODY METAL MEN dobra plača — stalno IDEALNE DELAVSKE RAZMERE essential dobra priložnost JOE fi00 — Uth A VENCE KETTELL NEW YORK CITY