Deželni zbori. Deželni zbor Tirolski. V 3. seji je vlada zboru v obravnavo predložila 3 šolske predloge, katere so že večidel vpeljane drugod, na Tirolskem pa še ne, namreč postava o šolskem nadzorstvu, postava o napravi, vzdržavanji in obiskovanji ljudskih šol, in postava o uravnavi pravnih razmer učiteljev. — Huda borba jo bila o prošnji dveh kaplanov deželne fare za draginsko doklado, o kateri poslanec Greuter predlaga, naj se vsacerau dovoli 100 gold. na leto; liberalci pobijajo ta predlog, češ, naj bi se bila prošnjika oglasila za državno subvencijo, ki jo je ininisterstvo ponujalo; pravični predlog Grreu-terjev vendar obveljal Tržaški deželni zbor. V 2. sejo je deželni odbor prinesel 7 predlogov, izmed katerih naj omenimo sledeče: zahteva naj se pravoznanska fakulteta z Italijanskim učnim jezikom; požene naj se za samostojno železnico iz Koroškega čez Loko v Trst; poseben odsek naj študira zgodovinske pravice Tržaškega mesta. Deželni zbor Gališki. 5. dne t. m. je knez Czartorvski s 14 družniki dežel, zboru izročil opore ko zoper direktne volitve. V Brnskem deželnem zboru se je deželni glavar nekega pisma, ki mu ga je izročil dr. Pražak z 26 slovanskih poslancev, in ki razlaga, zakaj da so vstopili v zbor, tako vstrašil, da si ne upa dovoliti, da se pismo v zboru bere! Kako se konča ta stvar, ni se gotovo. Deželni zbor Goriški. Sporočilu o razpravah deželnega zbora Goriškega (v štev. 49. „Novic") naj dodamo glede 2. in 3. seje (26. in 27. novembra) še te le reči: V 2. seji je podal Del Torre to-le interpelacijo: „Kaj je storila ali misli storiti vlada, da pride v okom prelomljenjem postave od 24. maja 18o9. leta po javnih organih, ki sed6 v deželni in okrajnih cenilnih komisijah, in, če misli ona prevzeti odgovornost za svoje organe. — V 3. seji se je obravnaval kot nujen nasvet dr. Pajer-jev, naj bi poslal deželni zbor ministerstvu finance peticijo za odpuščenje davkov v tistih krajih, kateri zarad slabe letine največ trpe, in pa prošnjo za denarno pomoč kmetom in rokodelcem. (Deželni glavar grof Co-ronini ima nesti peticijo v Beč.) — 4. seja je bila 3. decembra popoldne. Najvaž-niši zadevi ste bili 2 šolski reči. Prebral se je dolg minist. razpis, s katerim se rešuje lanska prošnja deželnega zbora zarad narodnih kot učnih jezikov v tukajšnjih srednjih šolah. Ministerstvo nam prodaja škorpijona za jajce. Bjlj strogo, nego kedaj popred, se povdarja potrebnost nemškega jezika, češ, da so ti 3(!!) narodnosti in da — ko bi se hotelo vstreči vsem trem, moralo bi se napraviti troje narodnih učilišč! ! (V naši deželi, prav za prav v mestu Gorici, štejemo samo 1% Nemcev, in še teh večidel tujih. In tem na ljubo morajo biti vse srednje šole nemške in v te morajo hoditi tudi italijanski in slovenski otroci!! Recite raji: „Wer die Macht hat, der hat das Ri^ht"; pa prizanesite nam se svojimi razlogi). V razpisu se na-vajajo sicer tudi politiski in zninstveni razlogi. Naš zbor se je v tej reči vrlo obuesel. Edinoglasno je sklenil, ustaviti se temu razpisu. Dotično očitanje ima sestaviti poslanec Dottori. — Druga stvar te baze je nasvet deželnega odbora zastran prenaredbe nekaterih paragrafov novih deželnih šolskih postav. Sestavljen je novi načrt postave na podlagi mnogih prošioj in pritožeb došlih s Krasa in laškega okraja in pa na podlagi poizvedeb dež. odbora. Prenaredbe se sučejo sploh krog finančnih zadev, zidanja ia vzdržavanja šol, učiteljskih plač i. dr. t. r. — Ta nasvet bo prevdarj al Vrfs zbor, kot odsek. (To se letos večkrat ponavlja, da se celi zbor za odsek konstituira.) — Deželni odbor je podal tudi načrt postave zastran odraj-tovanja primarnih odstotkov od dedšin za pen* zijko učiteljsko denarnico. — Rešili so se proračuni nekaterih zalogov. V 5. seji, 5. t. m. (dopoldne) je bil zanimiv nasvet poslanca Dolijaka, mereč na to, da bi 4 deželni odborniki brezplačno službo opravljali in bili le bolj votanti; delala in poročevala pa naj 2 plačana tajnika. Ta ideja je že stara in se je že pred leti na to mislilo; ali se ta pot vresniči, pokaže se v kratkem. (Nekateri Lahi so menda za to.) — Prihodnja seja bo v sredo, 10. dne t. m. — V 4. in 5. seji je predsedoval dr. Pajer; grof Coronini je bil kot poslanec za cesarjev jubilej na Dunaj i. Deželni zbor Koroški. Poraina vreden je novi dokaz iz Celovškega deželnega zbora, kako nemčurji ravnopravnost čast6. V prvi seji je ponovil pri razgovoru o tiskanji stena-grafičnih zapisnikov sej gosp. poslanec Einspieler svoj že Četrtikrat stavljeni predlog, da bi se slovenskim in mešanim občinam vsaj zapisnik meritoriČnih zbornih sklepov „ex offo" pošiljal. Gosp. Emspieler je rekel, da mu je osoda njegovega predloga že naprej znana, vendar je zagotovil, da pozna pravice in želje svojih volilcev in da se mu zdi sveta dolžnost, braniti pravice svojih volilcev in sporočati njihove želje. — Vendar popusti pot, katero je dozdaj vselej brez vspeha hodil, in nastopi pot zahtevanja. Svojo tirjatev je vpiral najprej na znani § 19. tem. državnih postav, čegar besede so gotovo vsakemu znane. Potem je naslanjal svojo tirjatev na število Koroških Slo- -----405 ----- vencev. Po zadnji štetvi leta 1869 šteje Koroško 336.000 prebivalcev, med njimi 118.000 Slovencev. Dobre tretjine prebivalstva bi deželni zbor ne mogel in ne smel prezirati. — Slednjič je opiral svojo tirjatev na podlago davkov, katere plačujejo Slovenci na Koroškem. Neposrednjega davka plačuje Koroško nad 1 milijon in 120.000 gold., izmed katerih pride na Slovence 401.000 gld., toraj čez tretjino. Če se prištevajo neposredni davki, 78% deželne in velike občinske pri-klade, pride Slovencem gotovo čez 2 milijona gold. davka plačati. Zdaj pa na to še krvavi davek! Pri vsaki vojaški nabiralni komisiji se lahko izve, da Slovenci, ki so skoro vsi sposobni za vojaščino, dosti več od dobre tretjine potrebnih novincev dajo. Za take krvave in denarne žrtve je Slovencem gotovo pravica zahtevati, da se tudi na njihov jezik ozir jemlje. Govornik tudi opomni, da se toliko govori o „razvoji ustave". Naj se pa vendar rajši enkrat začne po temeljnih državnih postavah ravnati. — Dalje sta izreka „omika ljudstva" in „prid ljudstva" vsakemu liberalcu na jeziku. Vsak pameten človek pa mora prevideti, da je F>rava omika ljudstva in na to vtemeljen prid judstva mogoč le na podlagi maternega jezika. Nemcem se je dalo leta 1872. celih 74 tiskanih pol; naj bi ¦e dali tretjini Slovencev vsaj najmanj 1—2 tiskani poli, kolikor bi bilo treba za zapisnik meritoričnih sklepov deželnega zbora. — Ta gotovo zmerni in postavno opravičeni predlog še toliko podpore ni dobil, da bi bil prišel do posvetovanja!! Podpirajoči ga vstali so le Einspieler, knezošktf, Pongrac in Jager. Potem je bil enak prizor, kakor v državni zbornici po izvrstnem govoru poslanca Hermana; — nastala je veselost in smeh! Deželni zbor Kranjski. V 3. seji dn6 6. decembra je najprej obljubo storil novo izvoljeni Idrijski poslanec Anton vitez Gari-boldi. — Potem je deželni glavar poročal, daje pre-svitli cesar preprijazno sprejel adresno deputacijo vsled 251etnega vladanja in dovolil, da iz tega vzroka osnovana ustanova se imenovati sme cesar Franc Jožefovo ustanovo za obrtnijske šole na Kranjskem; na poziv deželnega glavarja ves zbor zakliČe Njegovemu Veličanstvu trikrat slava! — C. kr. deželni predsednik pa dd prebrati cesarjevo pismo dne 3. decembra do ministerskega predsednika vsled 251etnega vladanja v nemškem in slovenskem jeziku; deželni glavar prosi c. kr. deželnega predsednika, naj presvitlemu cesarju zagotovlja udanost in zvestobo dežele Kranjske. — Poslancu Karolu Rudežu se dovoli odpust za 14 dni. — Potem se izroči finančnemu odseku prošnja diur-nistov deželnega odbora za zboljšanje plače od 1 gld. na 1 gold. 50 kr., — prošnja Kranjskega nemškega učiteljskega društva za enakomerno plačo Kranjskih ljudskih učiteljev z uči tej jem v dolnji Avstriji in prošnja slikarja Janeza Subi ca za podporo. Peticij-skemu odseku se izroči prošnja društva rudarskih akademikov v Leoben-u za podporo, gospodarskemu odseku pa prošnja posestnikov občin Vrhnika, Blatna Brezovica, Bevke, Log, Dragomer, Gorice in Brezovica, da naj se deželni zbor potegne za naglo zvršitev Cornovega grabna na Ljubljanskem močvirji ali vsaj druzih potrebnih kanalov. — Prebralo se je potem vabilo Ljubljanske čitalnice k „besedi" na spomin rojstnega dne Prešernovega. — Dalje je deželni odbor potrdil volitev deželnega poslanca Jožefa Brau-neta. -— Poročilo deželnega odbora o napravi ponav-Ijalnih šol na Kranjskem se po nasvetu dr. Coste izroči posebnemu odseku, v katerega so bili izvoljeni dr. Bleiweis , Lavrenčič, Toman, Pintar, Deschmann, Braunein pl. Langer. — Potem je deželni odbor dovolil funkcijske doklade pri zemljiški odvezi služečih političnih uradnikov in konečna se je še poročilo deželnega odbora zarad ustanovitve deželne zaloge slovenskih šolskih knjig izročilo finančnemu odseku. ------ 406------