VESTNIK
2mm))nmmmmnmmmtm)))nnm)mmmnmtmMnmmmg
PoStni urad 9020 Ceiovec
=	Verlag:p<Mtamt 9020 Klagenfurl	=
=	=
Izhaja v Celovcu Ernheinungsort Kiagenfurt
E	=
Posamezni izvod 3 šiiinge E	mesečna naročnina	12 Siiingov	E
=	ceioietna naročnina	120 Siiingov	Š
P. b. b.
TtnnmttttmnttnitmtmtnmttttmttmmttmttnmnnmtttummE
LETNIK XXXi!i.
CELOVEC, PETEK, 1. DECEMBER 1928
ŠTEV. 48 (1894)
Država je do!žna da zaščiti narodne manjšine
To načeio mora veijati za vsako državo
in za vse manjšine
.Država je dolina, da zaščiti narodne manjšine. Pri tem ne gre za nobeno koncesijo, s tem država manjšinam ničesar ne daruje, temveč je to njena dolžnost, država je manjšinam to pač dolina'. .Besede, ki jih je izrekel predsednik italijanske republike Sandro Pertini, ko je prejšnji teden na svojem sedežu v Kvirinalu sprejel enotno delegacijo Slovencev iz Furlanije-Julijske krajine, so neposredno sicer veljale slovenski narodnostni skupnosti v Italiji — toda posredno imajo veljavnost in pomen tudi v širšem smislu, da morajo namreč veljati za vaško državo in za vse manjšine.
Sprejem skupne slovenske delegacije pri predsedniku italijanske republike predstavlja po oceni članov delegacije novo stran v zgodovini Slovencev v Italiji. Gre za dogodek zgodovinskega pomena, saj je bilo prvič, da je predsednik republike na Kvirinalu uradno sprejel enotno delegacijo Slovencev. Posebne značilnosti pa je imela tudi delegacija kot taka: da so bile v njej zastopane vse idejne smeri
Manjšinsko
vprašanje
na avstrijsko-jugoslo-vanskih pogovorih
V Beogradu so bili prejšnji teden dvodnevni diplomatski pogovori predstavnikov zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFR Jugoslavije in zunanjega ministrstva republike Avstrije.
Prišio je do obsežne izmenjave mnenj o vseh vprašanjih razvoja dvostranskih odnosov in medsebojnega sodelovanja, zlasti na področju gospodarstva in kulture.
Posebno pozornost so posvetiti vprašanjem slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji v okviru iskanja možnosti, da bi Izboijšali njihov položaj v skladu s 7. členom avstrijske državne pogodbe.
nove ustave niso bile uveljavljene tiste norme, ki jamčijo enakopravnost državljanov in posebno zaščito jezikovnih manjšin, kar še posebej velja za slovensko manjšino v Furlaniji-Julijski krajini. Seznanila ga je z dolgoletnimi prizadevanji Slovencev, da' bi dosegli svoje pravice, ter poudarila zahtevo po celoviti globalni zaščiti teh pravic, da bo zagotovljena enakopravnost Slovencev na političnem, gospodarskem, kulturnem in družbenem področju na osnovi ustavnih norm in ukrepov, kakor so bili sprejeti za druge manjšine v Italiji.
Predsednik Pertini, dolgoletni borec proti fašizmu in za demokracijo je zagotovil, da popolnoma soglaša z zahtevami slovenske manjšine. Pri tem je dejal, da imajo manjšine pravico do zaščite že zaradi samega dejstva, da so pač manjšine. Gre za spoštovanje duha in črke italijanske ustave, je menil predsednik Pertini, ki je izrecno naglasil, da morajo tako, kot so zaščitene manjšine v Dolini Aoste, v Gornjem Poadižju (Južni Tirolski) in kot so zaščiteni Ladinci, biti zaščiteni tudi Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini. V svojem izvajanju je predsednik italijanske republike še poudaril, da je italijanska ustava sad odporniškega gibanja in osvobodil-
ne borbe proti (ašizmu. V tej zvezi je visoko ocenil delež Slovencev v protifašistični borbi, medtem ko se je tudi mnogo Italijanov borilo v vrstah jugoslovanske narodnoosvobodilne borbe. Ob koncu pa je slovenski delegaciji zagotovil, da si bo osebno prizadeval in da bo dosegel pri predsedniku vlade ter pri predsednikih poslanske zbornice in senata, da bi se čim prej začela parlamentarna razprava o zakonskih osnutkih zo globalno zaščito Slovencev v Italiji.
Sprejem pri predsedniku republike ter spodbudne besede in zagotovila najvišjega varuha republiške ustave so pozitivno ocenili tudi na zadnji seji glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu, kjer so obširno razpravljali o boju za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Tozadevno izčrpno poročilo je podal dr. Karel Šiškovič, ki je hkrati tudi član vladne komisije za preučevanje gradiva in pripravo vladnega zakonskega osnutka za globalno zaščito Slovencev. Razprava o teh vprašanjih je izzvenela v sklepu, da je treba zastaviti vse sile in vztrajati v boju.
Ta teden je skupno delegacijo Slovencev iz Furlanije-Julijske krajine sprejel predsednik italijanskega senata Amintore Fanfani.
35. rojstni dan nove Jugosiavije
V te/? r/ne/? so y /agos/at?;: o/?Z?a;a/Z Dar? repa/r/rTc, r?a;večf/ praz??/^ nove /agos/av/fe, /s; je 29. r?ot?err?/??*a s/avZ/a svoj 3.5. rojstnr r/ar?. Po vsej držav/ so Me svečane prireditve, na kateri/? so se spominja// zgodovinski/? dogodkov pred petintridesetimi /eti, ko so ki/i na //. zasedanja y)VNO/ v /a;ca po/oženi teme/ji državne skapnosti jagos/ovanski/? narodov in narodnosti. Zle posekej pa so rojstni dan repak/ike počasti/i z novimi de/ovnimi zmagami, ki so jik okčani in de/ovni /jadje /agos/at?Z;e pok/oni/? domovini za njen praznik.
Na omenjenem zasedanja zJVNO/, ki je ki/o 2$. in 29. novem-kra /943 v kosanskem mesteca /ajce, so spreje/i važne sk/epe astav-nopravnega značaja. dVNO/ je posta/ vrkovni zakonodajni predstavniški organ, torej prvi jagos/ovanski par/ament; Narodni komite osvokoditve /agos/avije je prevze/ far?MZ;o začasne narodne v/ade,* izg/asovana je ki/a prepoved vrnitve kra/ja in sprejet od/ok o odvzema pravic kra/jevi v/adi; predvsem pa so takrat spreje/i sk/ep o graditvi nove /agos/avije kot demokratične in federativne državne skapnosti enakopravni/? narodov in narodnosti.
Tako predstav/jata narodnoosvokodi/na korka in ztVNO/ kot njen najvišji izraz teme/j in izvor današnje neodvisne /agos/avije in njene samostojne poti v socia/izem. Najti sk/epe, ki so ji/? spreje/i pred 33 /eti v /ajca, po osvokoditvi dos/edno aresničajejo. 3e posekej pa nada/jajejo tadi sam predstavniški sistem, kajti med takratnim astrojcm v4VNO/-a in današnjim de/egatskim sistemom so vidne para/e/e; današnji de/egatski sistem ima svoje dražkene in zgodovinske korenine v zlVNO/-a, na katerem so izvo/jeni de/c-gati iz vse/? prede/ov države zastopa/i in predstav/ja/i vse narode in narodnosti /agos/avije. /n ta skapnost jagos/ovanski/? narodov in narodnosti se je po vojni od/oči/a za novo dražkeno areditev — za socia/istično samoaprav/janje.
Draga komponenta jagos/ovanske asmeritve na pod/agi sk/e-pov zJVNO/-a pa je njena neavrščenost. Takratni sk/epi so namreč kistvcno prispeva/i ne /e k atrditvi in zavarovanja pridokitev na-rodnoosvokodi/nega koja, temveč tadi k mednarodnema priznanja tega koja in nove /agos/avije ter so onemogoči/i poskase vmešavanja od zanaj in mešetarjenja z interesi jagos/ovanski/? narodov in narodnosti. Tadi to svojo neodvisnost /agos/avija skrkno čava vsa povojna /eta, najvidnejši :zraz te potitike pa je v/oga /agos/avije in njenega predsednika Tita v kroga neavrščeni/?.
Praznik repak/ike okkajajo v /agos/aviji a.^?ravZccr?o s ponosom, v zavesti, da so sk/epi, sprejeti pred 33 /eti, okrodi/i /epe sadove.
V počastitev Dneva repak/ike je genera/ni konza/ 5fR/ v Cf-/ovca NZ/ar? 3amec v torek opo/dne priredi/ sprejem, ki so se ga ade/eži/i števi/ni predstavniki po/itičnega, gospodarskega in ka/-farnega živ/jenja Koroške. Ned ade/eženci sprejema so ki/i tadi zastopniki organizacij in astanov koroški/? 5/ovencev. Pravtako pa so se predstavniki osrednji/? organizacij koroški/? S/ovencev ade/eži/i tadi sprejema ki ga je v sredo priredi/ jagos/ovanski ve/epos/anik na Danaja Novak Prikičevič.
Tudi s protimanj šinskimi tribunali
nas ne bodo prisilili, da bi pristali na krivične rešitve
ec) Slovenci samimi; da je zajela d! italijanske sfranke, v katerih so zsfopani Slovenci; predvsem pa je 'odstavljala slovensko narodnosf-3 skupnost v Italiji kot celoto ozi-*ma vse tri pokrajine avtonomne sžele Furlanije-Julijske krajine, er Slovenci živijo, to je tržaško, oriško in videmsko.
Delegacija je predsedniku repub-(e izročila posebno spomenico, v 3feri ga je opozorila na dejstvo, o v Italiji še po tridesetih letih
Pred višjim deželnim sodiščem v Gradcu je bil v torek zaključen proces, ki ga je Kleine Zeitung oz. njena založnica sprožila proti Petru Wieserju, ki je v zvezi z lanskim bombnim atentatom v Skocijanu v tiskovni izjavi Solidarnostnega komiteja med drugim zapisal, da si koroški dnevniki lastijo pravico tajnega sodišča, ker že prej, preden so znani kaki konkretni podatki, vedo poročati, kje je treba iskati krivce — namreč med Slovenci. Takrat se je Kleine Zeitung čutila užaljeno zaradi formulacije .feme-gerichtliche Anmaf;ungen* in je tožila. Celovško sodišče je Petra Wieserja obsodilo, vendar je vložil priziv, o katerem je v torek obravnavalo in razsodilo višje deželno sodišče v Gradcu, ki je prvotno kazen znižalo od 3000 na 2000 šilingov, hkrati pa zavrnilo zahtevo Kleine Zeitung, ki je hotela doseči objavo obsodbe na stroške obsojenca.
Pri razsodbi graškega sodišča je vsekakor zanimiva utemeljitev: prvotno kazen je graško sodišče znižalo med drugim zaradi tega, ker je Petru Wie-serju priznalo, da je bil kot Slovenec emocionalno (čustveno) prizadet, ko je hotel braniti svojo narodnostno skupnost. Prav ta utemeljitev namreč prikazuje v povsem drugačni luči tudi vse ostale procese, ki so bili sproženi proti slovenskim aktivistom in so se deloma že končati z obsodbo obtožencev, v pretežni večini pa še naprej visijo kot Damoklejev meč nad koroškimi Slovenci.
Vsi naši aktivisti, ki so jih obtožili kot kriminalce, so bili brez izjeme .emocionalno prizadeti*, ko so z demonstrativnimi sredstvi opozarjali na neizpolnjene pogodbene obveznosti Avstrije, ko so protestirali proti manjšini sovražnim dejavnostim in zlasti ko so se upirali vsiljenemu preštevanju, v katerem so upravičeno videli neposredno grozečo nevarnost za obstoj svoje narodnostne skupnosti. Zato so vsi ti procesi ena sama samovoljnost avstrijskih oblasti, ena sama kričeča diskriminacija avstrijskih državljanov slovenske narodnosti, ki jim je kršena ustavno zajamčena enakost pred zakonom,
če pomislimo, da zaradi vandalskega .tafelsturma* leta 1972 nihče ni bil klican na odgovornost (ker je baje šlo za izraz .ljudske volje"), medtem ko slovenskim aktivistom sodijo kot hudim zločincem — samo zato, ker so opozarjati na krivico ter zahtevali pravico.
Ravno včeraj je bila pred dunajskim deželnim sodiščem prizivna obravnava, kjer sta bila kot obtoženca (oz. obsojenca v prvi instanci) dva mlada koroška Slovenca, Mirko Perč in Jože Muller. Okrajno sodišče v Velikovcu ju je obsodilo zaradi strašnega .zločina" — poskusa stvarne poškodbe. Takšna je namreč pravica v Avstriji: rjavo uniformirani .tafelsturmerji' so v navzočnosti varnostnih organov in med prepevanjem deželne himne z brahial-no silo podrli uradne dvojezične napise in s tem poteptali zakonitost v blatu, pa kljub temu niso biti kaznovani; slovenski mladinci pa kaznivega dejanja (stvarne poškodbe) še sploh niso zagrešili, marveč je že njihov dozdevni namen zadostovat za obsodbo.
Ob zaključku redakcije še ni bilo znano, do kakšnega sklepa je prišlo dunajsko sodišče; pa to tudi ni tako važno. Dosti bolj važno in za Avstrijo, ki se rada sklicuje na pravni red, dokaj značilno je sploh dejstvo da njene oblasti s tako očitnimi dvojnimi merili odmerjajo pravico. Hkrati pa predstavniki iste Avstrije pozivajo manjšine, naj se z zaupanjem poslužijo možnosti in ugodnosti, ki jim jih daje zakon o narodnih skupinah. (Tozadevni poziv socialističnega poslanca je bil med proračunsko razpravo v deželnem zboru menda edini prispevek o manjšinskem vprašanju.)
Ali ni tukaj na mestu vprašanje, kje naj koroški Slovenci vzamemo takšno zaupanje, ko pa vedno spet doživljamo, da nas za takšno zaupanje potem kaznujejo z novimi krivicami? Kako naj se z zaupanjem poslužimo zakona, ki ga je celo sam zvezni kancler imenoval diskriminacijo za manjšine? Kako naj z zaupanjem sprejmemo rešitve, ki v resnici ni-
česar ne rešijo, temveč nasprotno bistveno poslabšajo in nam okrnejo še tiste male in povsem nezadovoljive pravice, ki smo jih imeli že pred takimi .rešitvami*? Kako naj zaupamo v pravičnost države, ki nas obravnava kot državljane druge vrste, saj nam odmerja pravice z drugačnimi merili kot drugim svojim državljanom?
Na vsa ta vprašanja je možen te odgovor, da je sedanja ureditev povsem nezadovoljiva in za nas nesprejemljiva. V tem smislu tudi diplomatske pogovore, ki so bili prejšnji teden med predstavniki avstrijskega zunanjega ministrstva ter jugoslovanskega zveznega sekretariata za zunanje zadeve, razumemo kot priznanje Avstrije, da s sedanjim zakonom svojih obveznosti iz državne pogodbe še ni izpolnila. Kajti pri beograjskih pogovorih, kjer je prišlo do obsežne izmenjave mnenj o vseh vprašanjih razvoja dvostranskih odnosov in medsebojnega sodelovanja, so posebno pozornost posvetili prav vprašanju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, in to — kot je v tozadevnem uradnem sporočilu izrecno poudarjeno — v okviru iskanja možnosti, da bi izboljšati njihov položaj v skladu s 7. členom avstrijske državne pogodbe.
Priznanje, da vprašanje še ni rešeno, pa seveda nalaga Avstriji dolžnost, da se reševanja loti in da doseže rešitev .v skladu s 7. členom". Pri iskanju take rešitve smo koroški Slovenci vsakčas pripravljeni sodelovati. Nismo in ne bomo pa pripravljeni pristati na takšne oblike reševanja, ki gredo mimo nas in so naperjene proti nam, kot se je to dogajalo doslej. Zato podlaga za reševanje tudi ne more biti tristrankarski dogovor, ki se je v praksi izkazal kot očitna protimanjšinska zarota — podlaga more biti le enakopravno dogovarjanje med pristojno vlado in prizadeto manjšino. Vsako drugačno .reševanje' bomo odločno in dosledno odklanjati in nas na take .rešitve* ne morejo prisiliti — tudi ne s pritiskom političnih procesov v obliki izrazitih protimanjšinskih tribunalov, ki poleg tega močno bremenijo ugled Avstrije v mednarodni javnosti.
V znamenju sodetovania
V Benelkah je bila pred nedavnim ustanovljena Delovna skupnost za Vzhodne Alpe, v kateri sedaj sodelujejo: italijanski deželi Vene-to in Furlanija-Julijska krajina, jugoslovanski republiki Slovenija in Hrvatska ter avstrijske zvezne dežele Koroška, Zgornja Avstrijska in Štajerska, medtem ko sta se Solna-gratška in Bavarska zaenkrat priključili kot ^aktivni opazovalki". Namen nove skupnosti je napredek obmejnih območij med deželami v loku vzhodnih Alp, pa tudi sodelovanje z drugimi skupnostmi ter tretjimi državami.
Gre torej za med regionalne pobude, ki naj bi pospeševale družbeni in gospodarski napredek prebivalstvo teh dežel, njihovo povezavo, to pa — kakor je zapisano v protokolu o soglasju — v okviru njihovih pristojnosti in ob spoštovanju načela, da zunanja politika, torej meddržavni stiki, spada v pristojnost osrednjih vlad.
Statut nove skupnosti predvideva, da je krog članic ali aktivnih opazovalk mogoče razširiti tudi na druge zainteresirane regije, dežele oli republike. Njene naloge so zelo obsežne. Skupnost želi usklajevati rešitve skupnih problemov članic in sklepe posredovati vladam
štirih držav ter Evropski skupnosti v Bruslju, Glavna področja dejavnosti naj bi bila: prometna zveza preko
Potni Hsti
v jezikih narodnosti
V Jugoslaviji pripravljajo vrsto sprememb glede izdajanja potnih iistov. Po novem naj bi potni iisti in vize namesto dveh v bodoče veijaii pet iet.
Najvažnejša novost v zvezi s spremembo zakona o potnih dokumentih jugoslovanskih dr-žavijanov pa bo brez dvoma v tem, da bodo potne iiste v bodoče izdajati tudi v tistih jezikih narodnosti, ki se uradno uporabijajo v repubiiki oziroma pokrajini, kjer je dokument izdan. Dosiej so potne iiste izdajati v jezikih in pisavah jugosiovanskih narodov ter v francoščini, v bodoče pa bodo na področju potnih dokumentov enakopravno upoštevani tudi jeziki narodnih manjšin.
Nove delovne zmagre
dariio domovin/ za prazmir
bikov izkopane in prevožene zemlje, 120.000 kubikov betona, 160.000 po-
V teh dneh obhajajo v Jugoslaviji največji praznik — Dan republike, v spomin na zgodovinsko II. zasedanje AVNOJ pred 35 leti v Jajcu, kjer so bili položeni temelji nove, na federativni osnovi zgrajene Jugoslavije, domovine narodov in narodnosti, ki so se v skupnem narodnoosvobodilnem boju borili za svojo svobodo in boljšo bodočnost.
Praznovanje dneva republike je v Jugoslaviji vedno povezano z novimi delovnimi uspehi, ki jih občani in delovni ljudje poklanjajo svoji domovini za njen največji praznik. Tudi letos je bil Dan republike ne samo v prazničnem vzdušju, marveč obenem tudi v znamenju novih delovnih zmag. Povsod v državi so odpirali nove objekte: tovarne in druga podjetja, odseke prometnih zvez, šole in kulturne ustanove ter druge pridobitve; širom domovine so tudi počastili spomin tistih, ki so za njeno svobodo darovali svoja življenja.
Najlepše darilo domovini za njen 35. rojstni dan je brez dvoma prispevala jugoslovanska mladina, ki je zgradila okrog 90 kilometrov dolg drugi tir železniške proge Šamac-Sarajevo. To darilo pomeni milijon ku-opam ubikt
loženih železniških pragov, 34 mostov in 7 predorov — to je delo 25.000 parov mladih rok iz vseh krajev Jugoslavije, opravljeno v pičlih osmin mesecih, pravočasno za Dan republike.
Pa vendar tega darila ne gre meriti le po kubikih. Njegov pomen je prav tako in še posebej tudi v idealni vsebini. Z gradnjo drugega tira na progi Šamac-Sarajevo je današnja mlada generacija nadaljevala delo svojih očetov in podobno kot oni leta 1947 opravila velik zrelostni izpit iz bratstva in enotnosti ter iz Solidarnosti in humanizma.
Izmed drugih dosežkov, s katerimi so počastili Dan republike, bi omenili le še dograditev elektrarne Formin, s katero je bila dokončana izgradnja elektrarn na Dravi med avstrijsko-ju-goslovansko državno mejo ter mejo med Slovenijo in Hrvaško. HE Formin je v tem sistemu že osma elektrarna. Prva — Fala — je bila zgrajena še za časa avstroogrske monarhije; v stari Jugoslaviji na tem področju niso napravili ničesar; elektrarna Dravograd je bila zgrajena med drugo svetovno vojno, po osvoboditvi pa je nastalo kar šest novih dravskih elektrarn: HE Mariborski otok je začela obratovati leta 1948, HE Vuzenica leta 1954, HE Vuhred leta 1956, HE Ožbalt leta 1960, HE Zlatoličje leta 1968 in sedaj še HE
Formin. Odselj bodo slovenske elektrarne na Dravi dajale letno okoli milijardo in 700 milijonov kilovatnih ur električne energije. Po izračunih strokovnjakov bodo krile dobro tretjino vseh potreb Slovenije po električni energiji.
Najnovejšo slovensko elektrarno na Dravi sestavljajo jez v Markovcih z zadrževalnim bazenom s površino 4,2 milijona ter vsebino 23 milijonov m3 vode, nadalje dovodni kanal, ki je dolg 8,5 km in pelje do strojnice v Forminu, od tam pa prav tako dolg odvodni kanal naprej proti Ormožu. Jez v Markovcih ima šest pretočnih polj, vsako po 17 m široko; pretočna zmogljivost jezu je 4200 m^ vode v sekundi.
Alp, pristanišča, proizvodnja in prenos električne energije, kmetijstvo in vodno gospodarstvo, turizem, varstvo naravnega) okolja, prostorsko načrtovanje, urbanizem, pa tudi krepitev kulturne menjave in povezav med znanstvenimi ustanovami.
Po potrebi skupnost lahko ustanavlja strokovne komisije, ki naj bi imele svetovalsko vlogo. Protokol predvideva sestanke skupnosti najmanj enkrat ncr leto in sicer na ravni deželnih oziroma republiških vlad, predseduje pa izmenoma vselej vodja delegacije iz dežele gostiteljice. Sklepi delovne skupnosti sami po sebi niso obvezujoči, temveč jih zasedonja posredujejo vladam kot priporočila. Za .uradne" jezike na zasedanjih ali posvetovanjih so bile določene nemščina, italijanščina, hrvaščina in slovenščina.
Nova skupnost je brez dvoma zanimiv in hkrati tudi obetajoč pojav v perspektivi bodočega razvoja sodelovanja v tem delu sveta). To potrjuje že .sestav" skupnosti, ki je z ozirom na članice družbeno politično, geografsko in mednarodnopravno dokaj zanimiv: združuje namreč sestavne dele vseh članic Evropske skupnosti (Italija in Zvezna republika Nemčija), ene nevtralne (Avstrija) ter ene neuvrščene socialistične države (Jugoslavija). Tak sestav je lahko dobro izhodišče za poglabljanje in širjenje sodelovanja med državami z različnimi družbenopolitičnimi sistemi in tudi z različno opredeljeno zunanjo politiko.
In da se v tem okviru tako kočljivim vprašanjem, kot je manjšinska problematika, ni treba izogibati, kaže dejstvo, da je bila že na ustanovnem zasedanju v Benetkah prisotna tudi manjšinska problematika: z opozorilom na potrebo reševanja odprtih vprašanj, da manjšine potem lahko odigrajo svojo povezovalno vlogo med sosednjimi narodi in državami; po tudi z izraženim upanjem, da bo o manjšinskih vprašanjih možno stvarno razpravljati in da bodo intenzivni osebni kontakti prispevoti k odstranjevanju problemov.
GRADIŠČANSKI HRVATI OPOZARJAJO:
ni
niii enegftz doictiZct čZentt 7
.Z ogorčenjem in obžalovanjem mora tudi ta občni zbor ponovno ugotoviti, da več kot 73 let po sklenitvi avstrijske državne pogodbe na območju naše narodne skupnosti niti ena sama obveznost iz člena 7 ni bila izpoinjena." Tako je rečeno v resoluciji, ki je bila sprejeta na nedavnem občnem zboru Hrvatskega kulturnega društva, osrednje organizacije gradiščanskih Hrvatov.
Avstrijo gradiščanski Hrvati opozarjajo, da že pred uveijavitvijo zakona o narodnih skupinah ničesar ni napravita za izpoinitev teh svojih obveznosti iz državne pogodbe, sedaj pa to svojo pasivnost in z njo povezano .finančno izsušitev" njihove organizacije skuša opravičevati s tem, da gradiščanski Hrvati ne sodelujejo v sosvetih za narodne skupine. V tej zvezi HKD ponavlja svoje znano stališče glede asimi-lantske skupine ter slejkoprej odklanja sodelovanje v sosvetu, v katerem naj bi .kozli igrali vlogo vrtnarja".
V svoji resoluciji KHD ugotavlja, da so gradiščanski Hrvati še vedno edina večja narodna skupnost v srednji Evropi, ki nima radijskih oddaj v svojem materinem jeziku. .Že samo na tem primeru je videti, koliko velja tolikokrat poudarjena dobra volja avstrijske manjšinske politike," je rečeno v resoiuciji, kjer je posebej opozorjeno tudi na nerešena vprašanja otroških vrtcev in šolstva, kar ima za posledico, da asimilacija močno napreduje. Vsied pomanjkanja ustreznega uradnega pojasnjevanja široka javnost ne razume, da z ustavno zajamčeno enakostjo posameznih pripadnikov narodne skupnosti ni avtomatično povezana tudi kolektivna zaščita narodne skupnosti, ugotavljajo gradiščanski Hrvati ter opozarjajo na neprimerno večje možnosti, ki jih ima večinski narod na področjih vzgoje in informacije v materinem jeziku, kar še bolj poudarja očitno zapostavljenost manjšine; upoštevanje intenzivne kulturne in ljudsko-prosvetne dejavnosti ter s tem povezanih investicij in strokovnih kadrov pa to ugotovitev ie še potrjuje.
Iz vidika bodočega reševanja odprtih vprašanj gradiščanski Hrvati pozdravljajo zopetno obnovitev vladnih stikov med Gradiščansko in Hrvatsko ter naglašajo, da so k temu bistveno doprinesli prav oni. Kot prispevek k razstrupitvi ozračja omenja HKD tudi nedavni obisk delegacije FUEHS, ki je v Avstriji proučevala manjšinsko problematiko, ob koncu pa poudarjajo: .Osnova za ohranitev in varstvo obstoja naše narodne skupnosti pa slej ko prej ostane člen 7 avstrijske državne pogodbe."
POLITIKA DVOJNE MORALE
Sredi nov. je beograjsko okrožno sodišče zaradi pomanjkanja zadostnih dokazov zavrnilo zahtevo po izročitvi štirih državljanov ZR Nemčije, ki jih razglašajo za anarhotero-riste. Dobršen del zahodnonemškega časopisja in politikov je vzel to dejstvo za povod za nove napade proti Jugoslaviji. Tudi avstrijski časopisi
NA PRIMERU OBČINE BOROVLJE:
Več demokracije v občine!
Občing Rorov(je šteje oho/: #000 preb/va/cet?. V zadnjih /ctih se je poveča/a, her so ji pr:h/;KČ:7: oho/išhe hraje. V tem časa se je začel v občini pospešeno razvijati pojav centralizacije gospodarske in politične oblasti, in to v roka!? nekaj Ijadi. To ima za posledico, da se vedno manj upoštevajo komanalne, gospodarske, narodnostne, pogosto celo osnovne socialne potrebe prebivalstva, predvsem tistega v bolj odročnih krajih.
Zaradi teh razlogov se je pred leti pojavila v občini posebna Volilna skapnost. Zagovorniki te Volilne skupnosti so delavci, kmetje, polkmetje, obrtniki, gostilničarji, nameščenci, apokojenci, in to tako slovensko kot nemško govoreči. Vsi se načelno zavzemajo za integracijo v politične stranke v občini. Aer pa v trenatnib političnih razmerah v občini nobena stranka zavzeto in poadarjeno ne zastopa potreb tistih občanov, ki so odrinjeni od možnosti soodločanja o najbolj pomembnih, pogosto eksistenčnih zadevah, so sklenili, da oblikajejo nadnacionalno, nadstrankarsko Volilno skapnost.
Volilna skapnost ni in nikoli ne želi postati stranka. V trenatka, ko bodo obstoječe politične stranke v boroveljski občini, podobno kot se to že dogaja v nekaterih dragih občinah, resno, zavzeto in dosledno zastopale tadi interese in potrebe socialno šibkejših in zapostavljenih, Volilna skat?nost ne bo več potrebna. Toda tre-natno takih razmer ni, kar dokazaje že nekaj primerov.-
= boroveljski žapan Woschitz, izvoljen na listi najmočnejše stranke, v zadnjem časa javno poziva na prireditev A//D in na govor predsednika te organizacije Teldnerja. ŠVoschitz torej poziva na prireditev organizacije, ki vsa povojna leta trosi sovraštvo, šovinizem in nacionalizem. Zakaj počenja to socialistični žapan? Ali je to njegov prispevek k enakopravnema sožitja v občini? Ali je morda interes članov STO in občanov Borovelj to, kar zahteva AT/D — da 20 kilometrov od državne meje ne sme biti trgovine in gospodarskega sodelovanja s sosedno državo?
= OVT in FTO nikoli v zgodovini občine Borovlje nista prispevali k pomiritvi in sožitja in se nikoli nista zavzemali za krepitev položaja delovnega človeka, resno pa dvomimo, da se bosta v prihodnje.
= ATO,- članstvo in lokalni Jankcionarji te stranke v boroveljski občini so brez dvoma resno zavzeti, da se odnosi v občini izboljšajo in da se astvari vec enakopravnosti. Vendar je vsa ta zavzetost članstva in lokalnih Jankcjonarjev zelo otežkočena zaradi tega, ker vodstva ATO po dragi svetovni vojni ni aspelo, da se loti socialnih problemov delovnih Ijadi v Avstriji na takšen način, da bi potegnila za seboj Ijadstvo. Medtem ko so italijanska, španska, jrancoska in drage ko-manistične partije v Evropi znale voditi samostojno politiko in s tem pridobiti zaapanje velikega Števila prebivalstva, vodstvo ATO tega ni znalo in tadi ne zna. To so tadi vzroki, da je ATO pri zadnjih občinskih volitvah #. oktobra /97# na Danaja izgabiia 33"/o voiiicev.
To je le nekaj argM.7weMtov, ki potrjajejo, da je tre-natno potrebna nadnacionalna, nadstrankarska Volilna skapnost. Naloga le-te je med dragim tadi ta, da vnese tadi v politične stranke bolj kritično razmišljanje in bolj konkretno zavzemanje za več demokracije v občini.
V Volilni skapnosti sodelajejo socialisti, angažirani katoličani, komanisti, strankarsko nevezani, nemško in slovensko govoreči. Volilna skapnost je odprta vsem občanom, nastopa proti razdvajanja slovensko in nemško govorečih, ki imajo enake socialne in drage probleme; delaje dosledno dvojezično, ker se občina Borovlje nahaja na narodnostno mešanem ozemlja.
Že danes vemo, da ta demokratična in široko zasnovana politična orientacija Volilne skapnosti marsikoma od vodilnih v občini ne bo po volji, toda kljab tema smo prepričani, da je bolj aspešno delo v občini v korist vseh občanov le ob sodelovanja vedno večjega števila občanov, ki morajo neposredno odločati o lastnih problemih. Zadnje zborovanje občanov, ki so ga sklicale OVT, 5TO in TTO in katerema se je odzvalo iz občine, ki šteje #000 prebivalcev, le okoli 30 Ijadi, najbolj prepričljivo dokazaje, da v občini manjka neposredna demokracija.
Zato je eden izmed osnovnih ciljev Volilne skapnosti.' Več neposredne demokracije v občinski svet/
dipt. inž. Feiitn Wioter
so se pridružili tej kampanji, saj poročajo o jugoslovanski politiki v glavnem le tedaj, če se jim zdi, da bi jo lahko očrnili.
Jugoslaviji očitajo, da podpira mednarodni terorizem, čeprav jim je znano da ga Jugoslavija zavrača. Znano jim je tudi, da z jugoslovanskega ozemlja ni bilo akcij proti drugim državam, in da na jugoslovanskih tleh ni bilo napadov na predstavnike drugih držav; v tem smislu je tudi 24. novembra zavrnil zahod-nonemške izjave uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFRJ Mirko Kalezič.
Zdi se, da hoče zahodni tisk s to kampanjo očrniti jugoslovansko politiko neuvrščenosti in njeno podporo narodno-osvobodilnim gibanjem v nerazvitih deželah. S takimi histeričnimi napadi pa skušajo tudi odvračati pozornost od zadržanja zahodnonem-ških oblasti do fašističnih teroristov, ki v Nemčiji napadajo predstavnike jugoslovanske države. Tako na primer oblasti niso izročile znanega fašističnega zločinca Bilandžiča, čeprav je pristojno sodišče v Kolnu izrecno ugotovilo, da vsi pravni razlogi govorijo za izročitev. Takšno zadržanje zahodnonemških oblasti ne odgovarja zahodnonemško-jugoslovanskemu sporazumu o izročevanju. To* je v resnici potuha za fašistične emigrante in jih vzpodbuja k nadaljnjim zločinskim dejanjem. Pred kratkim se je npr. napotil Bilandžič v Ameriko, da bi navezal tam kontakte S podtalnimi fašističnimi skupinami. Imel je potni I., ki so mu ga izdale oblasti Severnega Porenja-Westfalije. List ..Frankfurter AHgemeine" omenja, da ravnajo z Bilandžičem kot ^nekakšnim častnim gostom." Znano je tudi, da se mnogi vladni politiki niso ogradili od grobe in primitivne protijugoslovanske kampanje; nekateri so zahtevali ukrepe na finančnem in turističnem področju. Zato pa dotični politiki nimajo pravice napadati odločitve beograj-skega sodišča, ki je sklepalo v skladu z zakonskimi predpisi jugoslovanske države.
Tako se spet enkrat kaže politika dvojne morale, kakor jo dovolj pogosto doživljamo tudi pri nas v Avstriji — ne nazadnje še posebej v zvezi z manjšinskim vprašanjem.
S!ovanska imena - zgovorne priče naše pretekiosti
Novi pogiedi na „temna stoietja" avstrijske zgodovine
Na povabilo Kluba slovenskih zgodovinarjev in geografov na Koroškem je v torek 2. novembra v dvorani „Au!a slovenica" v Celovcu predaval univ. doc. dr. Otto KRON-STEINER z Dunaja k temi „Slavani v Avstriji iz vidika! krajevnih imen". Nadvse razveseljivo število nad sto poslušalcev in številna vprašanja v diskusiji po predavanju so potrdili izredno zanimanje za tovrstna vprašanja, ki jih koroško zgodovinopisje in publicistika raje skušata diskretno obiti ali zamolčati.
Za zgodnji srednji vek, ko so velike predele današnje Avstrije naselili naši predniki in zapustili bogate sledove svoje kulture, ki samo čakajo odkritja, so poleg arheolo-
ških najdb vsekakor slovanska krajevna in osebna imena najpomembnejši viri. Ravno slovansko obdobje pa tudi v najnovejših publikacijah še vedno prištevajo med Jemna stoletja" avstrijske zgodovine.
Da je možno razsvetliti taka Jemna stoletja" samo z načrtnim in doslednim znanstvenim delom, nazorno dokazuje jezikoslovno delo dr. Kronsteinerja, ki je docent na inštitutu za slavistično filologijo dunajske univerze. Predavatelja je pozdravil dr. Miran Zwifter in nai kratko predstavil nekaj njegovih znanstvenih razprav, izmed katerih naj bodo tukaj navedene samo „Wor-terbuch ddr Gevvdssernamen von Osterreich", ^Dieslow. Namen Kam-
DAN REPUBLIKE
v celovškem klubu „Trigiav"
Klub
Celovcu
jugoslovanskih delavcev v „Triglav" je tudi letos pripravil lepo prireditev, s katero je dostojno počastil Dan republike.
V soboto na večer se je v veliki dvorani celovške delavske zbornice zbralo več sto jugoslovanskih delavcev, začasno zaposlenih na Koroškem. Mnogi so prišli z družinami, da v prijetnem domačem ozračju počastijo največji praznik svoje domovine. Pridružili pa so se jim tudi številni častni gostje, med njimi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Milan Šamec s soprogo ter člani generalnega konzulata, predstavniki koroške delavske zbornice in sindikatov, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter in mnogi drugi. Posebno prisrčno pa je bil sprejet mladinski tam-buraško-pevski ansambel iz Zagreba, ki je praznično srečanje obogatil s svojim pestrim sporedom.
Po pozdravnih besedah predsednika kluba ..Triglav" Aleksandra Konca sta udeležencem proslave kratko spregovorila konzul Zarol Šandor ter predstavnik koroških sindikatov Fritz Kogelnik. Konzul Zarol Šandor je orisal zgodovino nove Jugoslavije ter njen povojni razvoj; pri tem je posebej omenil tudi ureditev manjšinskega vprašanja z uresničitvijo dosledne enakopravnosti vseh narodnosti. Zastopnik UGB Kogelnik pa je spomnil na letošnjo 60-letnico nastanka avstrijske republike ter zlasti opozoril na njen razvoj po drugi svetovni vojni; jugoslovanskim delavcem pa je za Dan republike čestital v imenu koroških sindikatov in delavske zbornice.
Nagovorom je sledil bogat kulturni spored, ki sta ga mladi tamburaški
in dekliški pevski zbor iz Zagreba izvajala na zavidljivo visokem nivoju. Prvi del je obsegal skladbe in pesmi, ki so pripovedovale o težkem narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov in narodnosti, o ponosnih uspehih pri povojni obnovi in izgraditvi nove Jugoslavije, predvsem pa o veliki ljubezni, ki jo jugoslo-
vanska mladina
gop
do domovine in
njenega predsednika Tita. V drugem delu pa so mladi izvajalci v pesmi in glasbi spremljali poslušalce širom po Jugoslaviji ter jim predstavili bogastvo in lepoto narodnih pesmi iz posameznih republik in pokrajin.
Proslavi, s katere so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu, je potem v klubskih prostorih „Trigla-va" sledilo še družabno srečanje.
tens in Geschichte und Gegenwart" ter „Die a!pen-s!awischen Personen-namen".
V svojem celovškem predavanju je zbudil predavatelj posebna pozornost z razlago imena Celovec -Klagenfurt, ki jo izvaja iz latinske oblike Aquilavicum. Pri tem je odločno zavrnil dosedanjo Kranzma-yerjevo razlago cviliti-klagen. Prav-fako zanimiva je njegova razlaga ,Hrvatov" v alpskem prostoru iz obrske oblike charvafa (kar pomeni „svobodni vojščaki") ter v tej zvezi socialno tolmačenje „Obrov" kot slovansko govorečega vojaškega slojai, ki je svoja utrjena naselja načrtno razporejal v obliki polkroga ob prometno in strateško važnih točkah.
Posebno nazorno je predavatelj prikazal na podlagi zemljevidov nemških krajevnih imen na -ing oz. slovanskih krajevnih in ledinskih imen bajuvarski oz. slovanski selitveni prostor v Gornji Avstriji, ki je dasedaj najbolje raziskan.
Ob nekaterih koroških primerih je predavatelj obrazložil zgodovinski proces ponemčenja krajevnih imen, prcvtako pa na vprašanje nedvoumno odgovoril, da je vsak poizkus germanizacije krajevnih in drugih imen dandanes po mednarodnem standardu nedopusten.
Ker povezuje predavanje „Slova-ni v Avsriji iz vidika krajevnih imen" zgodovinska, arheološka in jezikoslovna spoznanja v strnjeno celoto, ki nudi dober kronološki in prostorski vpogled v pomen in vlogo Slovanov v Avstriji, bomo v kratkem z dovoljenjem avtorja objavili celotno besedilo predavanja.
AULA SLOVENtCA
CELOVEC, PAUHTSCHGASSE 5 — 7
Vfjudno Vas vabimo na otvoritev razstave akademskega kiparja in grafika
prof.
Draga
Tršarja
ki bo v ponedeijek 4. 12. 1978 ob 19. uri v okviru kutturnega sporeda
Razstava bo odprta do 22. 12. 1978, od pone-deijka do petka od 13. do 17. ure.
pričevanja
Avtor knjige ^Koroška pričevanja", Marjan Remic, nam je poslal naslednjo izjavo s prošnjo, da jo objavimo v našem listu:
V knjigi .Koroška pričevanja" se je v pogovoru z inž. Antonom Schlapperjem iz Št. Jakoba prikradla neljuba formulacija, ki bi jo nekateri utegnili s posebnimi na-
DEJAVNOST KOT PRISPEVEK
k sporazumevanju med narodi
V pregledu svojih dejavnosti v letu 1978 Avstrijsko-jugo-slovansko društvo na Koroškem poudarja, da so bila tudi v tem letu vsa prizadevanja usmerjena v izboljšanje odnosov med obema državama. Dejavnosti, ki opravičujejo obstoj društva, so mišljene kot prispevek k povezovanju in sporazumevanju med narodi.
!z tega spoznanja je društvo, ki se pri svoji dejavnosti stalno srečuje z manjšinskim problemom, naslovilo na pristojna mesta v deželi posebno spomenico, v kateri je zavzelo stališče k manjšinskemu vprašanju. Društvo zastopa mnenje, da je zakon o narodnih skupinah najnižja mera tistega, kar se manjšini mora priznati; to pa pomeni, da mora biti nasproti najnižji tudi najvišja mera. .Prostor med najnižjo in najvišjo mero pa je osnova, na kateri bi se morali pogovarjati in pogajati preko okvira zakona o narodnih skupinah," poudarja društvo v svojem pregledu.
Medsebojnemu spoznavanju je bilo namenjeno predavanje univ. prot. dr. Janka Pleterskega, ki je v Celovcu govoril o narodnostih v Jugoslaviji. (Njegova na temeljitem poznavanju osnovana izvajanja so bila za koroško jav-
nost izredno zanimiva ter so naravnost silila k primerjanju položaja in obravnavanja narodnih manjšin v Jugoslaviji na eni ter v Avstriji na drugi strani; o predavanju smo obširno poročali v našem listu, v celoti pa bodo izvajanja dr. Pleterskega objavljena v Koroškem koledarju 1979 — op. ured.)
Spoznavanju krajev in ljudi v sosednji državi so služili razni poučni izleti v Jugoslavijo, ki jih je društvo priredilo tudi v tem letu. Prav tako je društvo spet organiziralo tradicionalno počitniško kolonijo ter je večjemu številu koroških otrok omogočilo nepozabno letovanje na jadranski obali, kjer so lahko navezali prijateljske stike z jugoslovanskimi sovrstniki. Ne nazadnje pa so kot prispevek k medsebojnemu spoznavanju in razumevanju preko državnih mej in hkrati k .spravi" med obema narodoma na Koroškem zamišljene tudi skupne kulturno-prosvet-ne in (olktorne prireditve.
Avsfrijsko-jugostovansko društvo na Koroškem tudi v prihodnjem letu načrtuje vrsto dejavnosti in prireditev, ki naj bi služile zbližanju ljudi tu in onstran meje.
meni preobrniti in kot tako izkoriščati na škode dobrega imena inž. Antona Schlapperja. Namreč stavek, ki naj bi ga izjavil sogovornik (citiram) .lahko bi imeli še več strank, tudi nemške, pa se na to požvižgamo", je moč razumeti na dva načina. Ali dobesedno češ, da se sogovornik kot podjetnik in trgovec požvižga na svoje stranke, kar je nelogično, celo absurdno. Ali pa take, kot sledi v nadaljevanju zapisane misli (citat) .spoštujemo vse stranke..." itd.
Beseda .požvižgamo" se je izcimila iz pogovora o možnosti širjenja trgovine in podjetja, pri čemer je inž. Schlapper omenjal pomanjkanje ljudi in še druge drobne okolnosti, ki ga niso vzpodbujale k temu, da bi .za vsako ceno" širil svojo dejavnost.
Ob tem, ko se za tat neljubi spodrsljaj inž. Antonu Schlapperju opravičujem, menim, da je v svojem kraju, v bližnji in daljni okolici dovolj znan in ugleden in se mu zategcdelj ne bo težko ubraniti pred morebitnimi zlonamernimi podtikanji.
JčfTTMC

aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa*a*aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
MARIJA VILFAN	4
ČLOVEKOVE PRAVECE
(Ob tridesetletnici Spiožne dekiaracije čiovekovih pravic)
loh živelo v velikih mestih in tako prepuščalo
In kaj je s pravico do izobrazbe? Leta 1968 so razvite države potrošile več kot 120 milijard (USA dolarjev) za izobraževanje, manj razvite pa manj kot 1 milijardo 200 milijonov dolarjev, čeprav imajo razvite dežele le eno tretjino prebivalstva sveta in le eno četrtino mladine. Razlika celo raste. V času od 1960 da 1968 leta so razvite dežele imele približno polovico vseh študentov na svetu. V Evropi, Sovjetski Zvezi in Severni Ameriki vpis v osnovno in srednjo šolo teče paralelno z rastjo mladega prebivalstva od 6. do 19. let starosti. V manj razvitih državah pa se je prebivalstvo te starostne dobe povečalo za 36 milijonov iznad sicer povečanega šolskega vpisa. V tem pogledu je Afrika v najslabšem položaju. V letih 1967/68 v Mavretaniji 9 izmed 10 šoloobveznih otrok ni hodilo v šolo; v Maliju 6; v Alžiru 4; v Batswani 5 in v Zambiji 4. In tako naprej.
In kako je z mednarodno definirano pravico do najvišjega standarda telesnega in duševnega zdravja, čeprav je leta 1967 70% svetovnega prebivalstva živelo v manj razvitih državah, so le-te imele vsega skupaj 25% vseh zdravnikov na svetu, 28% zobozdravnikov, 20% medicinskih sester in 30% bolniških postelj. Poleg tega je 70 do 80°/o Zdravstvenega osebja v manj razvitih deže-
80% prebivalstva rokam 20% zdravstvenega osebja. S tem lahko razložimo, med drugim tudi visoko smrtnost in posebno visoko otroško umrljivost v Afriki.
Z besedami avtorja študije je absolutna revščina žalostna usoda 40 % vsega prebivalstva manj razvitih dežela, ki ne uživa nikakršnih človekovih pravic, še -najmanj pa ekonomske, socialne in kulturne pravice. Životari ob dohodku, ki ga v Združenih državah Amerike cenijo na 30 centov dnevno. 20 do 25 % otrok umre pred 5 letom. Poprečna življenjska doba prebivalcev je 20 let krajša kot v razvitih deželah.
V razpravi so ugotovili, da je definicija človekovih pravic res le ena sama, da pa v luči ekonomske in družbene resničnosti nerazvitega sveta kaže na drugačne potrebe in pričakovanja in tudi druge prioritete od teh, ki veljajo v državah, katere uživajo višji življenjski standard.
Avtor študije je podčrtal, da je za dejansko uresničevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic dolžnost vsake posamezne vlade; za manj razvite države je priporočil radikalne reforme — posebno agrarno — odpravo korupcije, predvsem pa sodelovanje vsega ljudstva v naporih za izvaja-
nje gospodarskih in družbenih planov, ki naj bi pospešili uživanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic. Razpravljalci so predlagali, naj komisija poudari obveznost vsake države za uresničevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic; vsaka država naj sama odloči, kako bo, v skladu z gospodarskim in kulturnim razvojem in tradicijami, pospeševala spoštovanje človekovih pravic, in katere prioritete bo izbrala.
Razpravljalci pa so poudarili, da so se vse članice Združenih narodov po ustanovni listini zavezale, da bodo delate posamezno in skupaj za splošno in dejansko spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh ljudi.3 Če so industrializirane države odkritosrčne v svojih izjavah o potrebi po izboljšanju varstva človekovih pravic, naj prevzamejo nekatere odgovornosti glede na politično in gospodarsko samoodločbo bilateralno pomoč in mednarodne ekonomske odnose. Razvite dežele bi lahko odigrale večjo vlogo pri ustvarjanju potrebnih pogojev za hitri gospodarski razvoj manj razvitih dežela in jim tako pomagale pri uresničevanju gospodarskih, socialnih in kulturnih, kat tudi političnih in državljanskih pravic. Toda dejstvo, da se ustvarjanje novega ekonomskega} reda ne premakne z mrtve točke, vzbuja dvom v odkritosrčnost izjav razvitih držav o človekovih pravicah.
Resolucija, ki so jo sprejeli ob zaključku diskusije, je močno podčrtala odgovornost vseh članov mednarodne skupnosti za ustvar-
janje pogojev za uresničevanje teh pravic, ter priporočita izdelavo študije o mednarodnih dimenzijah pravice do razvoja, ki naj bo moralna in pravna osnova raziskav za vzpostavitev nove ekonomske ureditve.
Mednarodna skupnost in čfovekove pravice
Tako so razpravljalci ugotovili, da obstoji povezanost in pogojenost narave, obsega in dejanske veljave priznanih človekovih pravic s stanjem in možnostmi družbe, za katero v posameznem primeru gre, in da obstoji tudi povezanost in pogojenost narave, obsega in veljave človekovih pravic (in tudi pravic posameznika) s stanjem in možnostmi mednarodne skupnosti.
O nujnosti spremembe dosedanjih gospodarskih odnosov in vzpostavitve pravičnejše gospodarske ureditve smo že govorili.
Prvi pogoj za uspeh mednarodne skupnosti na področju človekovih pravic pa je seveda ohranjanje miru. Kakor je rekel tovariš Tito na 11. kongresu ZKJ, mir v svetu očitno ni zagotovljen. Nevarnosti vojne ne le v lokalnih, temveč tudi v svetovnih razsežnostih ni mogoče izključiti. Ohranitev miru v današnjem svetu pa pomeni predvsem nadaljevanje in poglabljanje procesa popuščanja napetosti in odločno delo na roz-orožitvi.
v priTodnj:
5 Ustanovna iistina Organizacije združenih narodov,
55. in 56. čien.
Oddaja „Spoznavajmo svet in domovino" v Železni Kapli
Že pri prvih razgovorih med zastopniki Zveze siovenske miadine in ijubijanskega radia aii boije rečeno organizatorji javne radijske oddaje .Spoznavajmo svet in domovino" je bita izražena žeija, da bi ta priijubijena oddaja potekata vsaj enkrat na ieto tudi na koroških tieh. Zastopnik krajevnega združenje ZSM v Žeiezni Kapti, ki je prisostvovat tem prvim pogovorom, je bii teden dni navrh v Ljubijani na podobnem razgovoru, na katerem so se konkretno pogovoriii, da bo ietos potekata javna radijska oddaja v hotetu Obir v Žeiezni Kapii.
V soboto 25. novembra je bilo tako daleč. Že opoldne so v hotelu Obir v Železni Kapli tehniki Ijub-tjanskego radia začeli vzpostavljati telefonsko zvezo z Ljubljano, po kateri naj bi potekal neposreden prenos oddaje. Že v zgodnjih popoldanskih urah je prišla v Železno Kaplo prva nastopajoča ekipa iz Jesenic s kar 60 navijači, katere so sprejeli zastopniki krajevnega združenja ZSM v Železni Kapli. V kratki diskusiji pri Brunnerju, kamor so se umaknili pred veliko gnečo v hotelu Obir, ki je medtem že do zadnjega razpoložljivega sedeža na-poljnjen, so razpravljali o problemih mladih Slovencev na Koroškem ter sploh o problemih slovenske manjšine v Avstriji (ob tej praložnosti bi se zahvalil tudi Brunnerjevemu Heinziju, da je dal na razpolago
Stovensko prosvetno društvo .Jepa-Baško jezero" vabi na prireditev
MtKLAVŽ PRtHAJA
v nedetjo 3. decembra 1978 ob 19. uri pri Pušniku v Ločah Sodeiujejo: tamburaški zbor iz Loč, otroški pevski zbor in šoiarji z recitacijami.
Prisrčno 'oah/jcrh/
prostore). Medtem je prišla tudi že drugo nastopajoča skupina iz Ljutomera. Ob 16. uri so se začele odvijati zadnje priprave za oddajo in po poročilih ob 17. uri so iz Ljubljane predali besedo radijskima napovedovalcema v Železni Kapli.
Po kratkih uvodnih besedah in predstavitvi kraja, v katerem se je odvijala oddaja, to se pravi občine Železna Kapla, se je začel tekmovalni del oddaje. Med posameznimi vprašanji, na katero sta odgovarjali nastopajoči ekipi iz Ljutomera in Jesenic, pa so v kratkih besedah domačini vsak po svoje nakazali poslušalcem pri radijskih sprejemnikih (po statistiki 100.000 do 300.000) ter navzoči mnogoštevilni publiki, ki je direktno prisostvovala tej oddaji, probleme in delovanje manjšine na Korenskem. Toko je Andrej Kokot z recitacijo svoje pesmi .Pod skalo gorečo" poudaril življensko voljo Slovencev tukaj na Koroškem, Jože Blajs je na kratko predstavil delovanje krajevnega združenja ZSM v Železni Kapli. Janez Wutte-Luc je poudaril pomen priznanja zveze združenja borcev Jugoslavije, ki sta ga pred kratkim prejela on in Zveza koroških partizanov in pri tem dejal, da to priznanje smatra kat odlikovanje vseh borcev na Koroškem v boju proti fašizmu v drugi svetovni vojni. Pred-
sednik SPD .Zarja" iz Železne Kaple Peter Kuchar je v kratkem jedrnatem poročilu nakazal delovanje kapelškega društva ter 70-letno trnjevo pot le-tega, posebno v drugi svetovni vojni. Direktor hotela Obir v Železni Kapli Ivo Silič pa je predstavil možnosti letoviščarjev, ki pridejo v Železno Kaplo in nastanek ter namen hotela Obir.
V popestritev programa je prispeval znatni ansambel Mojmira Sepeta s priznanimi in priljubljenimi slovenskimi popevkarji Majdo Sepe, Marjano Deržaj, Otom Pestnerjem in Jankom Ropretom.
Po končani oddaji, na kateri so Jeseničani kljub glasni podpori svojih navijačev podlegli Ljutomerčanom z rezultatom 3:5, so že ansambel in omenjeni popevkarji predvajali enourni koncert znanih slovenskih popevk ter že itak nadvse zadovoljnim gledalcem pripravili še eno uro glasbenega^ užitka. Dvat člana pionirske folklorne skupine SPD .Zarja" pa sta se v narodni noši z nageljni in majhnimi darili skromno oddolžila nastopajočim.
Mnogim so se ob tej srčno-iskreni prireditvi in ob taiko prepričljivem izvajanju lepih slovenskih popevk, zalesketale solze vočeh.
Po koncertu pa so se domačini še pozno v noč z nastopajočimi pogovarjali in se veselili nad tako uspelo prireditvijo.
Ob koncu, kar pat naj ne pomeni nazadnje, ampak v prvi vrsti, pa bi se zahvalili vsem tistim, ki so to prireditev s svojim idealizmom sploh omogočili in žrtvovali svoje proste ure, da so pripravili vse potrebno, kar je mnogokrat delo, ki se ga ne vidi. Upamo, dat bo Železna Kapla v bodoče še kedaj doživela podobno prireditev.
Ohranili jo bomo v častnem spominu
Ptiberk
Oglašamo se sicer z majhno zamudo. V soboto 1). novembra zvečer je pri nas v Pliberku v Schwarzlovi dvorani gostoval moški zbor Janko Vincenc Harkov iz Radelj ob Dravi. Izvajanja tega zbora so naši ljudje nagradili z navdušenim aplavzom, kar dokazuje, da smo Pliberčani imeli v gosteh res kvaliteten pevski zbor. Med pesmimi sta recitirata Majda Šefer in Anton Vodušek, tekste slavista Vlada Vernika.
S pevci tega zbora, ki šteje 45 pevcev in ki ga vodi profesor Branko Čepin, imamo pliberški pevci dobre stike. Z njimi smo skupaj sodelovali na turneji „Od Pliberka do Traber-ka" in tudi drugod. V tem zboru, ki obstoja že 30 let, pojejo pevci vseh slojev, od delavca v tovarni do pevca s fakultetno izobrazbo. Da je to kakovosten zbor dokazuje tudi dejstvo, da je zelo povprašan, saj ima na leto okrog 40 nastopov. Poleg tega nastopa tudi na radijskem tekmovanju RTV Ljubljana, drugo leto v poletni sezoni pa bo imel v Portorožu posebne koncerte za turiste, kjer bo poleg slovenskih pesmi pel tudi angleške in nemške.
Nastop pevcev iz Radelj je bi) pravo doživetje. Naše ljudstvo, ki ljubi slovensko pesem in sploh petje, je vsekakor prišlo na svoj račun. Vsi so bili enotnega mnenja, da še pridejo, kajti takšnih pevskih koncertov se vedno veselimo in so lep prispevek v popestritev pevske dejavnosti med našim prebivalstvom. Takšni nastopi
V nedeljo 77. noffmhrd srno spretnih h zadnjemu počithn ng md/osho pohopg/išče Afgrijo G%/(oh pd. Mtr-šetofo nMter iz ŽKŽd/č. Veiihg množica pogrebcev od b/izn in daleč se je tega brasnega jesenskega dne udeležila pogreba in s tem prepričljivo dokazala kako spoštovana in priljubljena je bila pokojna pri prebivalstva. Pogrebni obred je opravil domači žapnik kanonik Afiiontg ob asistenci žapnikov — ^tindla iz Rrnce, 3ko/iča iz Loč in Jerneja s Kostanj. Od pokojne se je poslovil moški zbor 5PD ,,/epa-Paško jezero" pod vodstvom Martina Pessmanna.
Za dražino Gallob je znano, da je zelo navezana eden na dragega, zato si je težko predstavljati, kako je iz-gaba matere globoko prizadela moža in otroke. Pokojna je bila v mladik letik navdašena igralka pri domačem slovenskem prosvetnem draštva, v okvira katerega je tadi igrala tisti znani „Pasion" na ^hocrfdrrsh: gori. Leta 7929 se je primožila k Trapeja
so vedno tudi spodbuda našim pevcem in prosvetašem, da še z večjim zanosom gojimo našo lepo slovensko pesem.
Naše prosvetno društvo .Edinost" v Pliberku se tem potom ponovno iskreno zahvaljuje za prijetni večer, ki nam bo ostal v nepozabnem spominu.
visoko v Tčaravanke. V zakona se jima je rodilo P otrok. Življenje na tej gorski kmetiji je bilo zelo trdo, vendar prišli so še kajši časi, ko je pri nas zavladal krati Jašizem. Leta 7942 so 7*rapejcvo dražino pognali z domače grade. Ker pa novi .lastnik" Kanalčan ni kotel prevzeti kmetije, kjer bi se le težko preživljal, so Trapejevim dovolili, da se vrnejo, /n tako je ta domačija visoko v Karavankah postala v zadnji vojni naj-zakodnejše žarišče odpora proti Ja-šizma na takratnem ozemlja Keicha, ki je imel v svojih krempljih skoro vso Evropo. Od tam se je odpor razširil še bolj proti zahoda v Ziljsko dolino. Ko se je mož Janez tadi pri-draži/ partizanom (Jašisti so zvohaii za njihovo dejavnost), so nacisti ženo z otroci pognali s kmetije, njo pa vrgli v zapor, kjer je prestajala naj-hajše make. Po vojni so se sicer vrnili na opastošeno kmetijo, ker pa je bilo življenje gori le pretrdo, so se preselili v dolino. Od strahot, ki jih je v zadnji vojni preživela Gallobova mater se ni nikoli čisto popravila. Vendar ostala je zvesta svojim načelom — biti zvest svojema. Ijadstva in pomagati kjerkoli je potreba. Te matere, ki je izgorela v izžarevanja teh plemenitih dejanj, ne moremo in ne smemo nikoli pozabiti. Zato jo bomo ohranili v častnem in trajnem spomina. Globoko prizadetema moža /aneza in otrokom izrekamo naše globoko sožalje.
Za poglobitev stikov
med Stovenci doma in na tujem
Siovenska izseijenska malica v Ljubijani je pripravita načrt deia za prihodnje ieto, $ katerim si je zastavita naiogo, da bo navezaia še tesnejše stike z vsemi siovenskimi organizacijami in društvi v tujini. Pri tem je osnovni namen njenega deia predvsem krepitev narodne zavesti, jezika in kuiture med rojaki v tujini, zato je njena dejavnost usmerjena v pogiabijanje in utrjevanje vezi med Siovenci doma in v svetu.
Program dejavnosti Siovenske izseijenske matice je žeto obsežen. Med pomembnejšimi dogodki v prihodnjem ietu bo pro-siava 50-ietnice deiovanja siovenskega društva v Eisdnu v Bei-giji, ki sodi med najstarejša siovenska društva v zahodni Evropi. Siovenci, ki so včtanjeni v društvo .Jadran" v Meibournu v Av-straiiji, bodo v prvi poiovici prihodnjega ieta odkriii spomenik pesniku Otonu Župančiču. Praznovati pa bodo tud) v društvu .Trigiav" v Buenos Airesu v Argentini, kjer bodo jeseni dobiti nove društvene 'prostore.
Zeio važno posianstvo izpoinjuje med Siovenci v tujini revija .Rodna gruda", ki je mnogim rojakom po svetu postaia najtesnejša vez z domovino. Siovenska izseijenska matica izdaja revijo že 2$ iet ter jo pošiija v 42 držav sveta.
Med trenutno najpomembnejše naioge Siovenske izseijenske matice pa brez dvoma sodi priprava antoiogije iiovenske izseijenske književnosti. Deio, ki ga pripravijo znanstvena sodeiavka matice Jerneja Petrič, bo vsebovaio poezijo, prozo in dramske tekste. Knjigo, ki bo predvidoma izšia ieta 1980 v nakiadi 2000 izvodov, bodo natisniti v siovenskem in angieškem jeziku. Pripraviti pa bodo tudi bibiiogratijo siovenske izseijenske periodike, in sicer za obdobje od ieta 1891 do 1945.
Nove avfocesfe
Ena najlepših avtocest v Avstriji je vsekakor Turska avtocesta, ki se vleče od Solnograda do Beljaka. Skupna dolžina te ceste, ki pa še ni dograjena, znaša 188 kilometrov. Ker je gradnja zaradi goratosti zelo težavna, je tudi napredovanje gradnje temu primerno (cesta je ponekod zgrajena samo na betonskih stebrih). Kljub težavnosti terena pa se gradnja na turski cesti vedno bolj bliža koncu. Na odseku Solnograd—Spittal bo naslednje leto samo še 12,5 km neizgrajene ceste.
Pred meseci je bil zgrajen in predan prometu 4,5 kilometra dolgi odsek Renntveg—Rauchenkatsch. V okviru te gradnje, ki je trajala osem mesecev, je bilo premaknjenih 1,4 milijona m^ materiala. Na tem odseku sta bili udeleženi dve gradbeni podjetji, Teerag-Asdag iz Celovca in Gradischnig iz Beljaka. Zaposlenih je bilo 100 ljudi, gradnja pa je stala 110 milijonov šilingov. Skupna moč gradbenih strojev in naprav je znašala 9000 KM. Stroji so porabili 1 milijon litrov disla in 35.000 litrov olja. V okviru gradnje je bilo treba vgraditi okrog 8.000 metrov cevi oz. kanalov za odvajanje vode. Nasip za traso je požrl 1,100.000 m^ materiala.
Zaradi slabega vremena v jeseni 1977 in spomladi 1978 se je izgradnja tega odseka nekoliko zakasnila.
Izgradnja turske avtoceste na odseku Solnograd—Spittal (146 km) je torej zopet napredovala za nekaj kilometrov. Trenutno je prevoznih 116,5 km avtoceste. Od poletja prihodnjega leta bo samo še 12,5 km nedograjene ceste; poleti 1980 leta pa bo tudi ta vrzel izpolnjena.
V nekaj letih bo zgrajena Turska
Krščanska kuilurna zveza v Ceiovcu vabi na dramo
(Jurčič-inkretj DESET) BRAT
v petek 8. decembra 1978 ob 14. uri v Mestnem giedaiišču v Ceiovcu.
Gostuje: Stovensko narodno giedaiišče iz Maribora.
avtocesta. Hkrati z njo bo zgrajen tudi karavanški predor in pa avtocesta v Jugoslaviji (od cestnega predora pod Karavankami preko Ljubljane, Zagreba, Beograda do grške meje).
Torej tudi v sosednji Jugoslaviji mrzlično delajo na uresničitvi tega projekta. Med Zagrebom, Beogradom in grško mejo je delo v polnem teku. Poleg obstoječega takoimenovanega avtoputa gradijo novo traso, ki je na nekaterih odsekih že asfaltirana. Obe skupaj bosta predstavljali novo sodobno avtocesto.
Z izgradnjo Turske avtoceste, predora pod Karavankami in zgoraj omenjene jugoslovanske avtoceste, se bo Bližnji vzhod bistveno približal srednji in severni Evropi.
Stovensko prosvetno društvo .Šentjanž v Rožu" vabi na skioptično predavanje z barvnimi diapozitivi
.POTOVANJE PO POLJSKi"
v nedeijo 3. decembra 1978 ob 19. uri pri Tišiarju v Šentjanžu.
Predava: prof. Štefan Pinter
Prisrčno vah/jeni/
Tudi oNika pomoči
Na pobudo predsednika mladinske organizacije Tabor Milana Širše v Mariboru, so mladinci na svoji seji sklenili na originalen način pomagate Koroškim Slovencem s tem, da bodo odslej naprej prodajali v Sloveniji značke, ki so jih v Avstriji izdali koroški Slovenci.
Za začetno področje so si izbrali Savinjsko dolino, kjer prodajajo značke v okviru mladinskih organizacij in organizacije združenega dela.
Naj bi ta primer pomoči koroškim Slovencem vplival tudi na druge kraje oz. organizacije, tako v Sloveniji kakor tudi na avstrijskem Koroškem.
Marjan Pečnik
28. Siovenski p!es
bo v soboto 13. januarja 1979 s pričetkom ob 20. uri v prostorih Deiavske zbornice v Ceiovcu, Bahnhofstrai;e 44
Siovenska prosvetna zveza
Ziljska dolina potrebuje proizvodne strukture
Pred dnevi je izšci 1$. zvezek serije spisov, ki se bavijo z vpra-ianji prostorskega načrtovanja z nasiovom „Razvojne možnosti gorskih predeiov ob državnih mejah" predstavijene na primeru Ziijske in Leske doiine (Lesachtai). Avtor pubiikacije je ddr. Kunibert Ratfer, ki se odiikuje po tem, da je njegovo deio prvo te vrste, ki je bito tako precizno in obširno izdeiano. To pubiikacijo je prejšnji teden namestnik dežeinega giavarja Erwin Fruhbauer, na posebni tiskovni konferenci v prostorih dežeine viade, predstavi) javnosti:
Star* pregovor pravi: ,ni vse zlato kar se sveti*. To velja tudi za zgoraj omenjeni dolini, ki se ponašata z lepo pokrajino, s sodobno urejenimi prometnimi zvezami in drugimi prednostmi. Vse to daje videz, da je v tej pokrajini ob reki Zilji vse v najboljšem redu. Vendar temu ni tako. Skoro ena šestina prebivalcev je prisiljena hoditi na delo izven meja okraja Šmohor. Delež industrije in proizvodne obrti je v primerjavi s koroškim povprečjem za več kot eno petino, v avstrijskem merilu pa celo za več kot dve tretjini manjši. V letih 1961 do 1971 se je število migrantov za 50 odstotkov zvišalo in tudi povprečni zaslužek je precej nižji od deželnega oziroma zveznega povprečja.
Ko je Koroška v letih 1951 do 1971 doživljala svoj gospodarski procvit, sta Ziljska in Leška dolina
od tega blagostanja le malo profi-tirali. Od 111 novih podjetij, ki so se v letih 1960 do 1972 naselila na Koroškem, so bila samo tri, ki so dobila mesto v okraju Šmohor.
Geografsko sta Ziljska in Leška dolina zelo odročni. Obdani sto z dvema gorskima verigama — na severu z Ziljskimi planinami, na jugu s Karnijskimi Alpami, ki so poleg tega še državna meja. Vse to igra močno vlogo pri razvoju gospodarstva, ki je poleg tega še pretežno kmetijskega značaja. Zlasti v hriboviti Leški dolini, kjer zaradi terena (prestrma pobočja) ne more biti govora o kakšni industrializaciji, bo treba kmetijstvu dati večji poudarek, če se hoče zajeziti odseljevanje prebivalstva v druge kraje, kjer so boljši življenjski pogoji.
Življenjsko potrebna naselitev industrije v okraju Šmohor bi bila to-
rej možna samo na področju vzhodno od Leške doline (med Ko-če-Muta/Kotschoch-Mauthen in Čaj-no/Notsch). Predvsem bi tu prišle v poštev proizvodne strukture s 50 do 100 delovnimi mesti.
Ker je turizem v tej regiji itak dobro razvit, naj bi se ga ne preveč farsi ralo, kajti praksa vedno bolj kaže, da specializacija na takšnih področjih postaja vedno bolj problematična. Izjema naj bi bila na področju zimske sezone, ki bi jo lahko preko Mokrin/Naf^telda razširili tudi na druge kraje, ki imajo taka lepe možnosti razvoja.
Poglavitno v prizadevanju industrializacije je hkrati tudi izgradnja regionalne infrastrukture in regionalne prometne cestne mreže. To ne bi koristilo samo regiji kot taki, marveč bi pomagalo izboljšati tudi prometno-tehnični problem sosednjega okraja Lienz, ki ni ravno najidealnejši. Preudariti bi bilo treba, če ne bi bilo pametno ustvariti razvojni program, ki bi presegal meje okraja in dežele, v okviru katerega bi se dajalo spodbude, ki bi koristile skupnim ciljem in interesom.
Publikacijo, ki vsebuje skoro 300 strani in je popestrena z raznimi zemljevidi, statistikami itd., je izdal Urad koroške deželne vlade, oddelek za načrtovanja. Uvodne besede sta napisala državni tajnik univ. prof. ddr. Alois Nussbaumer in predstojnik deželnega oddelka za načrtovanje dvorni svetnik mag. dr. Oskar Glanzer. Z izdajo te publikacije so ustvarjene koristne podlage, ki bodo v veliko pomoč pri odpravljanju problemov, ki tarejo Ziljsko in Leška dolino.
Siovensko prosvetno društvo .Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na
MiKLAViEVANJE
v nedeijo 3. decembra 1978 ob 14.30 uri pri Vogiu v Šent-primožu.
Naši prosvetaši bodo predstaviti igrico s petjem „Mikiavž prihaja", v kateri nastopa 40 otrok in nekaj odrasiih.
Obiska se veseiijo nastopajoči otroci in društveniki!
Elan gradi jadralna letala
Znano je, da tovarna Elan v Begunjah na Gorenjskem že 20 let rzdeluje svoje izdelke v glavnem iz poliesterskih tvoriv. V proizvodnji so zelo mnogostranski, saj ne izdelujejo samo svetovno znanih smuči, temveč tudi telovadno orodje, čolne, jadrnice, itd. Pred 18 meseci pa so sicer v licenci začeli graditi tudi jadralna letala, kar predstavlja novo dejavnost Etana. Tako se je Elan v teku let usmeril na več dejavnosti in je po danes znanih podatkih največja tovarna športnega orodjo na svetu.
Pred nekaj tedni so v ZR Nemčiji na športnem letolišču Bruchsal prvič preizkusili novo v Elanovi tovarni zgrajeno letalo. Na krstni predstavi so bili navzoči konstrukter Dirks, naročnik letala Glaser ter Elonovi strokovnjaki oz. graditelji. Z letalom je poletel Dirks. Njegova izjava po prvem poletu je bila zelo laskava in ni manjkalo čestitk na račun slovenskih graditeljev.
Tovarna Elan bo jadralna letala tega tipa izdelovala serijsko. "V načrtu je izgradnja 25 letal na leto. Toliko bi jih bilo možno izdelat' v trenutni lokaciji v takoimenovani stari tortuni.
Naj še omenimo, da to letalo ni bilo prvo, ki je bilo izdelano v tovarni Elan. V tej tovarni sa namreč gradili jadralna letalo že pred 22 leti. Etanovci so torej že stari zajci na tem področju. Prepričani smo, cia se bodo zelo prizadevali, da se uveljavijo v svetovni javnosti tudi v proizvodnji jadralnih letal, saj je znano, da so vsi Elanovi proizvodi izredno kakovostni.
Ragpžs
gr/asbenegra pouAa
Po uspešnem pričetku ietošnje spomiadi v Piiberku, se je Siovenska prosvetno zveza odtočita, da bo to dejavnost razvita tudi na Gurah, v Rožu in Ziii.
Torej vabimo starše, ki bi žeieii, da bi se njihovi otroci naučiti kakšen instrument, da svojega otroka prijavijo pri Sioven-ski prosvetni zvezi v Ceiovcu aii pa pri krajevnih prosvetnih društvih, ki bodo skrbeia za organizacijsko izvedbo gtasbenega pouka.
Poučevati se bodo siedeči instrumenti: trobita (trobenta, pozavna, bas, rog itd ), pihata (ktarinet, ftavta, saksofon itd.), ktavir, harmonika, kitara in vioiina.
Pouk se bo odvijat v Biičovsu ati pa v tistem kraju, kjer bo zadostno števiio prijav.
Vsi tozadevni pogoj) bodo staršem sporočeni po prijavi njihovih otrok. Danes pa tahko že sporočamo, da bodo pogoji žeto ugodni in da bodo otroke učiti kvaiificirani strokovnjaki na gtasbenem področju.
Siovenska prosvetna zveza 9020 Cetovec, Gasometergasse 10/t
Iz Bilčovsa in okolice
V	sredo, 22. novembra smo spremiti na zadnji poti na pokopališče v Vetinji vasi Uršuto Kropfič, pd. Mežnarico iz Vetinje vasi. Ko smo pred pičlim mesecom obhajati njen 80. živtjenski jubitej, nihče ni mistit, da nas bo ta žena še potna življenja tako hitro in nepričakovano za vedno zapustila. Zadeta jo je možganska kap in ker je bita še pri potni zavesti so jo prepeljali v botnišnico v Celovec. Tam so ugotoviti, da ni iz-gtedov da bi ozdravela in so jo poslali domov, kjer je kmalu nato umrla.
Mežnarjeva mama, ki izhaja iz znane Rupijeve družine je bila 50 let pridna ter z dušo in telesom pri izpolnjevanju mežnarske službe. Tako je bila točna pri zvonenju in natančna pri vseh drugih opravilih kot so čiščenje cerkve, pri oskrbi pokopališča itd.
V	teku petdesetih let, ko je izvrševala dolžnosti mežnarja, se je v naši podružnici v Velinji vasi mnogo naredilo. Tako so popravili cerkev, povečali pokopališče, asfaltirali pot in stezo do cerkve, tako da človek še rajši hodi v cerkev. Pri vseh teh popravilih in olepšavah je imela rajna tudi svojo besedo, ko je šlo pri posvetovanjih za to, kako naj se izvede ta ali ona adaptacija. In sedaj ko je večinoma vse urejeno in popravljeno pa je ona samo kratko mogla uživati vse te olajšave.
Pogreba Mežnarjeve mame se je udeležila velika množica pogrebcev, kar prepričljivo dokazuje, kako je bila
priljubljena in spoštovana pri prebivalstvu. Poleg številnih sorodnikov, prijateljev in znancev so se pogreba udeležili tudi številni duhovniki med njimi bivši ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu dr. Pavel Zablat-nik, bilčovski župan Hanzi Ogris ter močna skupina gasilcev, katere je rajna podpirala kot podporni član.
Pogrebni obred je imel nečak pokojne župnik Rudolf Safran. Od rajne so se poslovili z v srce segajočimi žalostinkami pevci SPD „Bilka".
Uršulo Kropfič bomo ohranili v nepozabnem spominu, sorodnikom in otrokom izrekamo naše globoko sožalje.
V soboto, 25. novembra smo imeli v Biičovsu na novem pokopališču žalno svečanost v spomin tragične smrti Tomija Lesjaka, ki je na posledicah prometne nesreče pred letom dni zgubil življenje.
Kako nam je rajni bil pri srcu — bil je dolgoletni tajnik SPD „Bi!ka" ter vnet pevec in igralec — je jasno pričala njegova obletnica smrti. Cerkev je bila polna in velika množica na pokopališču. Tu se vidi, kako ima naše ljudstvo v časteh rajne, ki so odločno stali v vrstah tistih, ki jim narodnost res nekaj pomeni. Spominska pojedina se je odvijala pri Miklavžu v Biičovsu.
Vsa čast našemu rajnemu kulturnemu delavcu Tomiju Lesjaku. Tudi domačemu župniku Leopoldu Kasslu lepa hvala za zahvalne besede pri cerkvenem opravilu.
JANEZ ŠVAJNCER	48
Pridi k potoku
JKo sem bila mlada, sem si sama skusila. Ne opravljam tvojega očeta, toda bil je uviden in dober. Ni me hotel takoj polomiti v travo. Prihajal je k meni pod okno in me klical: Francka, že spiš? Jaz sem, tvoj Pišta. Strpel je na mestu, da je steptal zemljo, kjer je postajal, in me lepo gledal. Še v največji temi sem videla njegove svetle oči. Kadar ja sijala luna, so pa sploh svetile in me presvetile, da niso ugasnile niti potem, ko je že odšel od mene.
Tilda, je tvoj Ferenc tudi tak, kakor je bil tvoj oče, ko sva se spoznala? Ne pričakujem, da mi boš pripovedovala podrobnosti, vprašam le in te Svarim, da ne boš pozneje obžalovala in ostala sama. Fant hitro zapelje dekle, potem pa odleti k drugi. Kakor čebela s cveta na cvet.
Kajžarjeva Magda je bila razigrana in vesela ves čas, kar jo je poznala. Ko jo zdaj drobi iz spomina, nikakor ne more sestaviti celote. Toliko pa se ji zdi zanesljivo, da je na vsem lepem postala žalostna. Ni se več zvonko smejala, prihajala je še po cesti in se tudi hitro izgubila. Ostajala je doma. Pravili so, da ima oči večkrat solzne. Potem so jo videvali ob potoku. Proti večeru je prihajala k vrbam in jelšam. Sedela je na zemlji in sklanjala glavo. Oči so ji šle po vodni gladini v tolmunu, dokler je niso našli mrtve.
Zakaj si se tako nenadoma poslovila? Tilda je šepetala v sebi in se popolnoma zbližala s pokojnico. Skušala je najti primerjavo med obema. Ali nimava mnogo skupnega? Magda se je predajala čakanju, tako so pripovedovali. Zaljubila se je v poročenega moškega. Sestajala sta se skrivoma, ampak prikrivati nista mogla. Razvedelo se je in to je pretreslo Magdo, da ni več našla miru. Tavala je okoli, bežala pred ljudmi in najbolj pred ženo svojega izvoljenca. Tudi ona je trpela, vsaka po svoje sta prenašali in doživljali razočaranje.
Magda je omagala in kar je ostalo od nje, je tukajšnji grob in napis na spomeniku. Pa še nekdo je, ki prinaša svečke. Le kdo naj bi to bil? Njeni starši so se odselili. Tudi moški, ki jo je naredil nesrečno. Sorodnikov nima, nekdo pa je vendarle ostal živa priča.
Pazila bo in se dokopala do resnice. Mora spoznati tega obiskovalca. Stopila bo k njemu in mu stisnila roko v zahvalo, da ne more pozabiti nesrečnega dekleta.
Ko je Tilda odhajala s pokopališča, je za živo mejo opazila učiteljico Zinko Meglič. Obe sta se zdrznili in se hoteli umakniti, toda bilo je prekasno. Obstali sta za hip v zadregi. Prva se je znašla Zinka in rekla:
„Rada prihajam na pokopališče. Pogledala bom po napisih."
„Jaz sem obiskala Kajžarjevo Magdo. Revica bi še zdaj lahko živela, ko ne bi bila obupala. Le kaj jo je gnalo v smrt?"
„To je vprašanje, na katero ne znaš odgovoriti ne ti ne jaz. Smrt je največja skrivnost. Lahko tudi vabljiva, da jo je treba spoznati do podrobnosti."
.Zame ni vabljiva." Tilda Čok je predejala torbico v roki. .Prideš večkrat sem? Jaz že dolgo nisem bila tukaj. Ko bo zapadel sneg, bo preslaba pot. Kdo pa pomisli, da je treba tudi na pokopališču zgrebsti sneg s križev in spomenikov."
Zinka je postajala nestrpna, a se je obvlaidala in mirno odgovorila: .Vsak kraj lahko spoznaš po tem prostoru." Namignila je na živo mejo. .Kamorkoli pridem, grem najprej pogledat na pokopališče. Malo je vmes radovednosti. Ampak nikoli ne primerjam letnic umrlih s svojimi leti."
„To bi bila nevoščljiva, a ne, da so umrli pred teboj."
„So tudi taki posebneži, ki uživajo ob smrti drugih. Domišljajo si, da so jih preživeli. Hudo se motijo. Sicer pa nima pomena misliti na to. Prednosti ni nobene, če obračaš tako ali drugače."
Tilda Čok je pogledala nejeverno. .Tebe nič ne zebe? Pihati je začelo." Zapela si je gumba na bluzi. .Prelahko sem se oblekla."
.Po tej ravnini zmeraj vleče. Si že kdaj pomislila, zakaj
je tukaj naokoli tako malo dreves?"
.Sadnega drevja je vsaj za prvo silo. Vsako leto lahko kaj pokusim. Zato se mi ne cedijo sline po jabolkih."
.Dolina je odprta na vse strani. Zato drevesa ne uspevajo. Poglej. Na kateri strani so bolj trdovratna?"
.Na tejle tu."
.Iz te smeri prihaja veter. Drevesa mu prilagodijo veje in si naredijo zaslombo."
.Zakaj pa imajo lišaje?"
„Za to so pa krivi sadjarji in gozdarji. Drevo je treba čistiti kakor vsako stvar. Kako se ti zdi, kadar vidiš otroka z umazano igračko? Naj je še sam umazan? Ali se ti ne gabi?"
.Vidiš, ti si učiteljica in lahko tuhtaš po mili volji. Mene ne zanima. Sploh nikoli ne pomislim, zakaj je eno tako ustvarjeno in drugo drugače. Mene zanima samo..."
.Utihnila si, Tilda. Povej. Kaj ti je?"
„Ah, nič. Ne splača se govoriti."
.Pomagala ti bom, če je le v moji moči."
.Meni lahko pomaga samo nekdo."
.Ferenc Palir? Tvoj fant?"
.Kako da si uganila? Ti je kdo kdaj pripovedoval o njem?"
Zinka Meglič je odkimala. .Vidva se bosta poročila. Torej sem na tekočem, a ne? Iz oči ti berem, da ti je dolg čas po njem."
.Pogodila si me v živo. Pojdiva noter za živo mejo. Bom še malo ostala s teboj. Ti je prav?"
.Prav, prav."
.Veš, Zinka, ti si bolj srečna ko jaz. Nimaš fanta in lahko delaš, kar se ti ljubi. Ne glej me očitajoče, ne mislim nič oponašati. Z mano vred si v teh letih, ko ne moreva samo gledati v luno in zvezde in jih prositi, da se naju usmilijo. Ko sem bila pubertetnica, sem pa to počela. Ne morem verjeti, da sem se tako otročje obnašala. Kadar se je utrnila zvezda, sem vroče zaželela, da bi srečala fanta in se zaljubila v njega. Misliš, da se je prikazal? Luna in zvezde me niso nikoli uslišale."
in si z dlanjo zaprla
.Kdo ti je pa poslal Ferenca?" Tilda se je sproščeno zasmejala
v
Ce zmanjka pameti
Tiste dni je v Veržeh kar nenadoma zmanjkalo pameti. Ker pa so jo pogrešali že lep čas, so kar pozabili nanjo in sploh niso več vedeli, kakšna je.
„Dobiti jo moramo, krucinal," je dejal oča Lujz, ko se je zopet spomnil nanjo, „kajti brez nje ne moremo shajati." Oča Lujz je bil tisti čas tudi verženski rihtar, zato ga je pamet jako skrbela.
Bahirov Tunek je dejal, da je to res in bi jo morti lahko dobili v Lotmerku pri Škrajna-rovemu Hanzeku, ki poleg lectovih src in medice prodaja pod roko še marsikaj drugega. Toda oča Lujz je podvomil v Lotmeržance, ker tudi tam večkrat česa zmanjka in kdo ve, če tudi tam niso v težavah glede pameti.
„Ne," je sklenil oča rihtar, „v Lotmerk ne bomo hodili, ne! Pač pa bi raje pogledali v Bakovce; pri Vaneku in v njegovi trgovini se dobi marsikaj, lahko je tudi pamet spravljena v kakšnem Žaklju. Kdo ve!"
Pa je spet spregovoril oča rihtar: „Paj, Tunek, v oglede boš moral iti, v Bakovce k Vaneku, ne morem ti pomagati. Bister si kot naša mlaka, ki je polna žab in skunkačev."
Tunek je samo prikimal, kajti rihtar je rihtar, pa tudi njegova šmarnica ni karsibodi. Toda kljub temu se je Tunek zamislil, kajti pameti ni kupoval še nikoli in lahko bi mu Va-nek podtaknil namesto pameti kdo ve kaj. „2e, že," je vzdihoval in s palcem na nogi vrtal v blato, ki ga v Veržeju ni nikoli zmanjkalo, „toda oča rihtar, kako pa zgleda pamet? Nič ne vem, kdaj sem jo videl zadnjikrat?"
Zdaj se je zmedel oča Lujz: „Saj je vseeno, kakšna je. Glavno je, da bo pamet, pa naj bo na metre ali litre. Moraš v Bakovce, pa čeprav nas gledajo tam malo bolj postrani. Tudi ti imaš zavoljo tega nekaj grehov, zato se nič ne zmotavaj."
Tako ni preostalo Tuneku nič drugega, kakor da je prihodnji dan zarana po stranskih vrateh odšel proti Muri. Ker pa so bile na polju tikve že zrele, je brž eno zajahal in odjadral z njo na bakovski breg.
„Pa dobro opravi," je za njim vpil oča Lujz, ki je stal za ogradom in oprezoval za Tunekom, da ne bi raje mahnil proti Lotmerku. 2e je Tunek pristal s tikvo ob vrbi, zlil iz breguš vodo in že hitel skozi Dokležovje proti Bakovcam.
Kar nenadoma sta se srečala Vanek in Tunek sredi vasi in Tuneka je skoraj zapustila še tista zadnja betva pameti, ki jo je imel v glavi. Tudi Vanek se je začudil, ko je zagledal Verženca s podvihanimi bregušami. Pa se je kmalu znašel: „No, Tunek, kaj pa delaš v Bakovcih, saj gnes ni proščenje?"
Tunek pa: „Tak, saj smo vendar sosedi in zakaj se ne bi trpeli med seboj. In če zmanjka sosedu soli, gre pač k sosedu ponjo na posodo. To so vendar lepe šege in zakaj bi pozabili nanje."
„Ja, ja," je poškilil Vanek izpod klobuka in Tunekovo govorjenje se mu je zdelo jako čudno. In si je mislil, le kaj ima za bregom? Vanek malo čemerno: „Od kdaj pa ste ostali v Veržeh brez soli? Vaš štacunar Balaž, ki cigani bolj kot cigan, jo ima vedno polne vreče."
Tunek pa: „Saj ne gre za sol! Te imamo toliko, da bi lahko še Muro posolili in še bi je ostalo."
"No, kaj pa potem motoviliš tod naokrog?" In je Vanek poškilil že bolj pisano. „Oh, po pameti sprašujem, Vanek. In vi je imate vsaj za tri drevenke. Tako mi je povedal naš rihtar Lujz. Pri nas je kar na lepem zginila kakor kafra. Bogme."
„Kaj tri drevenke! Cele polovnjake jo imamo. Lani smo jo nabili kar tri lagve, tak kak tropine za žganico."
UGANKE
Če ne bijem, ne živim; kdo sem!
(33JS)
Kaj je to: les na les, pa usnje vmes!
(3ede3 Ae2t;D]^)
Kateri konj vidi zadaj ravno tako kakor spredaj!
(fuoi dais)
Kdo najrajši v mokrem kosi!
(33AIJS)
Kdaj je čioveku najboij doig čas!
(nsej)) o)
Kdaj je dobro čioveku samemu biti!
(!"!?S!pap Ud)
Tunek je strmel v Vaneka, ki pa nikakor ni mogel nehati: ,,Paj,^ pridite v nedeljo ponjo, ko bomo imeli proščenje. Pa vrečo prinesite s seboj, da jo bomo dobro zavezali, sicer vam lahko spotoma uide. Bogme!"
Potem se je Tunek ves vesel obrnil, kajti vse je kazalo, da bodo Verženci zopet prišli do izgubljene pameti. In ko se je v mraku vračal skozi Dokležovje, je bil kmalu pri vrbi ob Muri, kjer ga je čakala njegova tikva in kmalu sta zopet oba jadrno preplavala Muro. Oča rihtar je zopet prežal nanj za ogradom in že oddaleč krilil z rokami in kričal: „No, kak je Tunek? Malo si kesen. Najbrž si slabo opravil s kupčijo, kaj?"
„Oča, rihtar," je veselo odvrnil Tunek, „pameti, kolikor hočete, ne samo za tri drevenke. Tri Žaklje, če hočete. To to nedeljo bo v Bakovcih proščenje in takrat bo treba tja ponjo."
„Tak, tak," je zadovoljno zabrundal oča rihtar, „in potem pa jo bomo zopet imeli. In kar celo vrečo, praviš?"
Potem je prišla nedelja in oča rihtar in Sku-halova Zefa in Tunek so jo mahnili takoj po rani maši v Bakovce. Tokrat so šli z brodom čez Muro, ki ga je krmaril Štraklov Mihalek, in je imel na glavi kapo s ščitnikom. Ta dan se je v Bakovcih trlo ljudi, kot bi se zgnetli tja iz celega sveta. Pri cerkvi pa je že čakal Veržence Vanek z bakovsko pametjo. In Ba-kovčani so veselo gledali, kako so spuščali pamet v veržensko vrečo, kako so jo dobro zavezali, da jim pamet med potjo ne bi ušla. Potem pa, hajdi, nazaj proti Veržeju, kjer jih je na Muri zopet čakal Mihalek. In Verženci so komaj čakali, da je rihtar Lujz odvezal vrečo — in v hipu je prhnilo iz nje nekaj bakovske pameti in izginilo proti rihtarovi kuči. In kot bi mignil, je ni bilo več. In Verženci
Sprememba
Kz'sL% rep%, ^z's/o zelje,
z% dne/M zn vse nedelje, Izrez slanine, Izrez ^lofzzzs, sfzz zzzz IzrožzzzTzz pri rzas.
Pzzsto se držijo rnzzti, dede^, oče, sestre, Izrzzti,
^ jedz' žliczz sta irz ^rzzlz, jaz sezrz ^a^or trs^a szzlz.
Kisla repa, ^irlo zelje, to rzz^anzor več ne pelje; jzztri pzzjse^ zaklan, naš olzraz spet nasnzejan/
so rekli: „Ja, ja, pamet že ve, da jo je oča rihtar najbolj potreben. Tudi učitelj bi je moral nekaj dobiti, da ne bi venomer spraševal, kdo je naš cesar, koliko je pet in pet krajcarjev in kje je leva in desna roka. Le kaj ga briga!" Nacek, ki ga je bil vedno sam jezik, je bleknil: „Ph, kakšna pamet neki. To so vendar miši, ki jih je naš hram vedno poln, da ne rečem še o škednju."
Tunek pa: „Na, tu jo imaš," in je mahnil z lato po Naceku, „da boš vedel ločiti pamet od miši!" In tako se je naselila v Veržej zopet pamet, ki se je vedno bolj množila in se najbrž množi v Veržeh še danes.
ALzzz&o Golzzr
Lele!! smo iz Kenije proti Tanzaniji, veliki afriški držovi, ki se naslanja na obale Indijskega oceana. Leialo je bilo polno potnikov. Sprva smo se prebijali skozi kosme snežnih oblakov, ki so tu in tam plavali še više kot letalo, ki je letelo osem tisoč metrov nad zemljo. Končno smo se znebili oblakov in zaplavali v modrikast prostor, ves obsijan od sonca in pred nami so se širili nizki gozdovi, tekle so neznane reke in ležale vode jezer.
Malo se mi je dremalo pa sem med dolgim poletom naslonil glavo na visok naslon. Motor je brnel tiho in v enakomernem ritmu in okrog sebe sem slišal besede v vseh jezikih sveta.
Pomislil sem: kako čudovito
bi bilo poznati vse jezike, ki jih ljudje govorijo, biti vsem prijatelj, tovariš, znanec ... Toda takšna sreča nikogar ne doleti — noben človek na svetu ne zna vseh jezikov, v katerih se ljudje sporazumevajo.
nagnil glavo k oknu. Z desne strani sem videl v sončni svetlobi ogromno planino in na njenem vrhu sneg, da je bil kot s kučmo pokrit. Zdelo se mi je, kot da bi bil Kilimandžara streha Atrike, njena zasnežena bela
KHimandžaro
Na vsem lepem so vsi ljudje v letalu izrekli eno besedo in jo neprenehoma ponavljali:
.Kilimandžara. Kilimandža-ro .. ."
Nisem vedel, da bomo leteli nad Kilimandžarom in sem tudi sam ves presenečen vstal in
streha. Ko smo se bližali visokemu Kilimandžaru, je postajal vse višji in lepši. Z ene njegove strani so bile kot obešene skalnate stene, posute z ledeniki, od katerih so se odbijali sončni žarki in se je zdelo, kot da gori hrbet Kilimandžara. Pod njego-
vo .glava" so se širila ogromna, robata ramena.
Stjuvairdesa! nam je povedala, da se Kilimandžara vzpenja do 5890 metrov visoko in da spijo v njem trije vulkani: Shiri, Ma-wenzi in največji Kibo. Seveda, ne vedo, kako dolgo bodo vulkani Kilimandžara spali, toda ko se bodo .prebudili", gorje ljudem in živalim v njegovi okolici, ko bodo začeli bruhati žarečo lavo iz tolikšne višine.
Letalo se je že spuščalo prot! Dar Es Salamu, k zahodni obali Indijskega oceana, potniki so pa še vedno govorili o Kilimandžaru in v sebi so nosili še polno njegovih slik, ki jih ni mogoče pozabiti ...
usta. „Oh, čisto sem pozabila, da sva na pokopališču." Ozrla se je in zadovoljno pokimala. „Nihče me ni videl. Saj veš, kakšni so naši ljudje. Iz muhe naredijo poldrugega slona. Obregajo se nad drugimi za vsako malenkost, čeprav sami niso nič boljši... Ferenc me je nagovoril in rekel, da me ima rad. Pokimala sem mu. Kaj sem pa hotela drugega. Od takrat hodiva skupaj. Zamerim mu pa, da se ne oglasi."
„Tule počiva," je po tihem rekla Zinka Meglič. „Tule je njen zadnji dom. Kajžarjeva Magda. Videla sem jo na sliki. Lepa je bila. Zato se ne čudim, da je fantom in moškim mešala glave."
„Kje si jo videla na sliki?"
„V šoli."
„V šoli? Jo imate obešeno na steni in v okviru? Kakor našega predsednika Tita?"
„Ne v razredu. Ravnatelj mi je pokazal njeno sliko."
Tilda Čok je razumevajoče kimala z glavo. „Le zakaj je skočila v vodo? Pa še tam, kjer je najbolj nevarno. Jaz se ne bi sama končala, četudi bi se mi paralo srce od bolečine."
„To je tisto, kar sem ti poprej omenila. Smrt je še zmeraj ostala neraziskana. Kar so storili znanstveniki in umetniki, so le ugibanja. Nihče ne more zanesljivo reči: točno tako je, kot sem ugotovil. Ti kdaj pomišliš na smrt?"
„Ne. Saj sem ti povedala."
„Jaz pa prihajam tudi do te točke. Nikakor ni povezano z mojimi leti. Poučena sem o tem, da človek tem bolj premišlja o samem sebi, kakor bolj si nabira leta. Začne se pri tridesetih. Mogoče štiridesetih. Pa tudi to je različno. Nekateri začno prej, drugi pozneje. Odvisno je od značaja. Najbolj zagrabi tiste, ki čustvujejo. Sami so nemočni in se nikakor ne morejo upreti temu, ker je v njih. Po eni strani so nesrečni, po drugi srečni. Vsaj močno doživljajo in torej mnogo bolj polno živijo kot neobčutljivci."
Tilda Čok je pozorno poslušala Zinko. Od nje so ji pogledi uhajali po pokopališču in čez živo mejo.
"Spregovorila bom s teboj odkrito. Nič nimam skrivati. Sicer pa ..." Zinka se je bežno ozrla. „Sami sva. Mogoče mi
bo odleglo, če ti povem, kar me teži. Ti imaš Ferenca in me boš laže razumela."
„To mi je pa res všeč, da si tako odkritosrčna. Učiteljica si. Zato te še bolj spoštujem. Sploh se ne morem primerjati s teboj."
„Nikar ne začni s tem."
,,Moram ti povedati. Ravnatelja se bojim. Živo me pogleda, da me kar spreleti po telesu. Pred njim ne spravim besede iz ust. Se pa tudi ne morem postaviti k njemu. On ima šole, jaz sem komaj prilezla do zadnjega razreda osnovne šole. Učenje mi ni šlo v glavo. Pa nisem tako zabita, res ne."
,,Pusti to. Tudi do nas, učiteljic, ni ravno prizanesljiv. Dovolj me je ponižal. Zahteval je od mene take zahtevne naloge, da jih nisem mogla izpolniti."
,,Sem že slišala, da ste se dajali. Slab glas seže v deveto vas, mi je rekla mama, ko sem bila še majhna. Veš, resnico je povedala. V skrbeh je bila zame že tedaj, jaz pa sem se ji široko smejala. Radi poklepečemo in obiramo drug drugega. Ljudje bi tudi mene in Ferenca najrajši vtopili v žlici vode."
,,Ga imaš rada?"
,,Kako da ne. Preveč"
,,Po svoje si gotovo srečna, četudi ti ne piše. Imaš vsaj občutek, da nekdo, ki je daleč, misli nate. Kaj pa naj rečem jaz? Čisto sem sama. Osamljena tako, da ti ne morem povedati."
..Prijateljice pa ja imaš. Vsak dan ste skupaj. Sem že opazila, da z Dragico ne hodita na sprehode več toliko kot nekoč. Kar ne morem verjeti, da bi si lahko skočili v lase."
Zinka je vzela iz torbice svečko in jo postavila na grob. ,,Z Dragico sva si samo na videz dobri. Drugače se je ohladila do mene. Mogoče tudi jaz do nje. Imam občutek, da obe radi vidiva enega in istega fanta. Tu je najino zlo."
,,Ne? Kaj ne poveš!" se je začudila Tilda Čok in poravnala svečko, ki se je nagibala. ,,Jo boš prižgala?"
,,Seveda."
Tildo je spreletelo v mislih. ,,Ali si že večkrat prinesla svečko? Zato vprašam, ker je tukaj toliko ostankov."
Zinka je odkimala. ,,Samo vsako leto za dan mrtvih prinesem. Zakaj sprašuješ?"
Tilda je oklevala. Ali naj bi zaupala učiteljici? Pa se je le odločila. ,,Padlo mi je v oči nekaj, kar moti mojo noro glavo. Nekdo na skrivaj prinaša svečke na tale grob. Kolikor vem, Kajžarjeva Magda nima nobenega sorodnika v bližini. Nekdo pa je vendar ostal in se je rad spomni. Bom pazila, ti rečem, da ga odkrijem. Ni vrag, da se mi ne bi posrečilo."
,,Zakaj ga pa hočeš spoznati?"
"Ti bom že še povedala. Torej vidve z Dragico radi vidita enega in istega fanta. Katerega? To mora biti srečen!"
,,Boš molčala?"
,,Bom. Name se lahko zaneseš. Si že slišala, da sem kdaj kaj poklepetala?"
,,Ti nisi Dolfetove sorte. Ta takoj toplo zanese daleč naokoli. Hitrejši je ko telefon."
,,Jaz mu nič ne verjamem. Včasih mi natrobi takšne norčije, da se moram smejati."
Zinka Meglič je potiho rekla: ,,Nesreča je v tem, da sva si z Dragico izbrali našega učitelja."
..Gregorja Šipka? Ne more biti nihče drug. Ravnatelj je prestar za vaju, on pa kar vajinih let. A ne? Se mi je kar zdelo, da se nekaj kuha med vami tremi. Iz naše hiše se lepa vidi tja dol na travnik, kjer je speljana pot in kjer hodite na sprehode."
"Marsikdaj sem pogledala na vašo hišo in te iskala na oknu. Ne morem zatrditi, zakaj sem to počela. Kakor da bi slutila, da si me opazovala. Res je, že večkrat sem pri potoku čakala na Gregorja. Samo enkrat sva se dogovorila, da se tam dobiva. Ni prišel. Čakala sem ga zaman. Na drugi strani potoka je isto počela Dragica. Sva trapi, a ne? Zrem se zaradi tega zelenca, ki mu je več za psičko Abo kakor zame. In za Dragico. Sploh ne razumem, da sva Se mogli obe zatrapati vanj. Nič posebno mikavnega nima na sebi."
,,Moj Ferenc tudi ni izdelan za lepega, pa ga vseeno imam rada. Mu bom že odpodila iz glave to njegovo večno žejo.
fD<z/je v pnAodrtji Itefi/Uj
S POSVETA V ŽELEZNi KAPLi — S POSVETA V ZELEZNi KAPL) — S POSVETA V ŽELEZNi KAPLi
Sredstva množičnega obveščanja so vedno odraz neke družbe in njenega ustroja, doseženih demokratičnih, socialnih in gospodarskih odnosov. Lahko bi parafrazirali Shakespearja, da ^gledališče drži družbi" ogiedalo, pri čimer pa bi moraii v našem primeru, v primeru sredstev množičnega obveščanja, koncept razširiti, saj so mas media aktivni spremljevalec dogajanj in nanje bistveno vplivajo. Zato pa je tudi razumljiv še poseben interes manjšin, narodnostnih skupnosti za sredstva množičnega obveščanja, ker so manjšinske skupnosti zaradi svoje specifičnosti v še posebnem zanimivem položaju v odnosu do mas media.
Vse manjšine so vedno — objektivno — v določenem podrejenem položaju, so v težavah, že zaradi svojega značaja manjšin. Zaradi tega manjšinske skupnosti zahtevajo posebno zaščito, neke vrste ^privilegijev", da se stanje izravna. Manjšina je po pravilu odtrgana od telesa matičnega naroda, okrožena z večinskim narodom in podvržena njegovim vplivom. To velja v posebni meri še za sredstva množičnega obveščanja, saj je manjšina pod občutnim pritiskom sredstev množičnega obveščanja večinskega naroda, so ji sredstva matičnega naroda težko dostopna, lastna sredstva pa zaradi omejenosti in specifičnosti položaja le težko razvija.
Tak je nedvomno položaj Slovencev v Italiji, na katere dnevno vplivajo italijanska sredstva množičnega obveščanja. Ko na primer tržaški ali goriški Slovenec zjutraj seže po časniku, tedniku, mesečniku, ali drugemu periodičnemu tisku, ima na razpolago desetine italijanskih dnevnikov, izredno zanimivo in bogato opremljenih, vsaj z desetinami strani, na desetine tednikov, magazinov in drugih publikacij, v bogatem živobarvnem tisku. Vse to relativno poceni. Tisk matičnega naroda je Slovencu v zamejstvu zaradi njegove specifike oddaljen. Lastni manjšinski tisk pa je v primerjavi s tujo poplavo objektivno revnejši in omejen.
Zaradi tega tudi tolik napor, da se ustvari lasten tisk in zato je tudi slovenska narodnostna skupnost v Italiji vložila izreden napor za utrditev in razvoj lastnega slovenskega dnevnika ^Primorskega dnevnika" ter drugih publikacij kot so Dan, Mladika, tednikov in revij.
Stanje na področju tiska je torej izredno težavno in resno in po subjektivni presoji še zlasti pereče za pripadnike koroške slovenske manjšine, ki je v objektivno še slabšem položaju kot smo Slovenci v Italiji, saj v bistvu razpolaga z dvema vsebinsko, oblikovno in tehnično omejenima tednikoma, nima lastnega dnevnika, niti razvitejše strukture mesečnih revij.
Slovenci v Italiji razpolagamo s ^Primorskim dnevnikom", ki je letošnjega 14. aprila svečano proslavil izdajo desettisoče številke, saj je prr-čel izhajati v tej obliki v osvobojenem *Trstu 8. maja 1945. leta. Dejansko pa je ..Primorski dnevnik" nadaljevalec ..Partizanskega dnevnika", katerega prva številka je bila v ciklo-stični tehniki tiskana 26. novembra v vasi Zakriž nad Cerknim. Kasneje je Primorski dnevnik tiskala tiskarna ..Slovenija" pod Vojskim v Idriji. Bil je edini tiskani partizanski dnevnik v zasužnjeni Evropi in kot tak uporniško glasilo proti nasilju, za svobodo, mir in sožitje med narodi in državami. Njegov odnos do pravice ljudstev in narodov, da so svobodni, do obrambe enakopravnosti narodov in držav, posebno pa do prijateljskega sožitja med Italijo in Jugoslavijo, proti imperializmu in hegemonizmu za pravičnejši družbeni red je ostal nespremenjen in je temelj, ideološka osnova, za delo dnevnika tudi sedaj.
..Primorsi dnevnik" je vsakodnevni registrator vsega, kar se s slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji dnevno dogaja. Istočasno pa je tudi kritik in daje priznanje za vse pozitivno. Tridobil si je izredno zaupanje vse slovenske in italijanske demokratične
javnosti, zaradi objektivnega poročanja, resnosti in predanosti visokim idealom iz katerih je izšel. Vsa obsežna prizadevanja Slovencev v Italiji za gospodarski, kulturni, prosvetni, športni in drugi napredek so lahko uspešnejša, saj jih dnevno spremlja dnevnik, ki istočasno spodbuja in organizira. S podrobnimi informacijami o življenju v Sloveniji in Jugoslaviji in s svojo razširjenostjo v Sloveniji predstavlja Primorski dnevnik krepko vez med manjšino in matičnim narodom. Po drugi strani pa je prav tako neprecenljiva njegova vloga informatorja o vsem, kar se dogaja v republiki Italiji, o splošnem demokratičnem razvoju te republike kot tudi o splošnih dogodkih po svetu.
Za vsako narodno manjšino predstavlja dnevnik veliko bogastvo. S „Primorskim dnevnikom" živimo Slovenci v Italiji s svetom, živimo pa tudi z najmanjšim dogodkom, ki se dogaja proti nam, ali v naš prid. Vse to nas angažira, ker moramo do vsakega dogodka takoj zavzeti stališče, na vsako vprašanje takoj odgovoriti in se angažirati. Istočasno pa je dnevnik povezovalec slovenske narodnost-
ne skupnosti in je povezovalec vseh Slovencev v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Za manjšino je torej zelo važen obstoj dnevnega in drugega tiska, ki pa je povezan z izrednimi napori. Še težje in še bolj zahtevno pa je reševanje vprašanj povezanih z modernejšimi in bolj prodornimi sredstvi množičnega obveščanja, kot sta radio in televizija. Ta sredstva so relativno mlada, izredno učinkovita, istočasno pa tudi še posebej zahtevna. Zato pa je njih vpliv še večji in še bolj nevaren, ker gre za sredstva množičnega obveščanja, katerim se je težko upreti. V primeru tiskane besede, čitatelj sam odloča, kateri časopis bo prejel v roke, kateri članek, vest, prispevek bo prebral. V primeru „etra" pa je ozračje polno vesti, popevk, najrazličnejših signalov, katerim se skoro ni mogoče upirati.
Skoro vsi ti signali so slovenski narodnostni skupnosti v Italiji in v Avstriji jezikovno, narodnostno in vsebinsko tuji, mnogi celo sovražni, le v redkem primeru so neposredno njeni.
Iz tega zelo bežnega uvodnega pregleda očitno izhaja, da gre pri obravnavi sredstev množičnega obveščanja za zelo zapletene odnose, za različna sredstva in za delovanje sredstev v različnih smereh. Nacionalne skupine pa zanimajo vsa sredstva in delovanje v sveh smereh. Res ni vseeno v kakšnem jeziku, kako in o čem so obveščeni pripadniki slovenske narodnostne skupnosti in kdo jih o nečem obvešča, informira, vzgaja, vzpodbuja ali celo plaši v njih naporih za ohranitev lastne bitnosti. Prav nič manj pa ni važno, če so matični narod in matična država obveščena o problemih lastne nacionalne skupnosti v zamejstvu in -kakšna
in kolikšna je ta informacija, kot je za nacionalno skupnost morda celo odločujoče, kako je obveščen o njenih problemih večinski narod, s katerim živi v dnevnem kontaktu in s katerim ustvarja določene odnose.
Pri obravnavi sredstev množičnega obveščanja je torej treba upoštevati po eni plati tri velike skupine sredstev: tisk, radio in televizijo poleg pogosto odločilnega pomožnega sredstva, kot ga predstavljajo časnikarske agencije, po drugi plati pa je treba obravnavati delovanje teh sredstev v raznih smereh:
1.	Sredstva manjšine in njih delovanje na manjšino v njih lastnem jeziku. (V primeru Slovencev v Italiji ^Primorski dnevnik", tedniki, mesečniki, radio Trst A pa je še vprašljiv, ker ni v rokah slovenske narodnostne skupnosti).
2.	Sredstva večine in njih vpliv na manjšino. (Vsi italijanski dnevniki, tedniki, revije, radio in TV v italijanskem jeziku).
3.	Sredstva matičnega naroda in njih vpliv na manjšino (Slovenski osrednji dnevniki, tedniki, radio in TV Ljubljana, Koper itd).
4.	Sredstva večine in obveščanje večine o stanju ter problemih manjšine.
5.	Sredstva manjšine za obveščanje večinskega naroda in sredstva za obveščanje matičnega naroda in matične države.
Kot vidimo gre za izredno bogat, zapleten in odgovoren sistem, pri čimer pa ne moremo in ne smemo izpustiti nobenega člena v zapleteni ter med seboj pogojeni verigi informacij, vplivanja in odločitev. Samo z bogato razčlenjeno, strokovno visoko kvalitetno in programsko pravilno zastavljeno politiko sredstev množičnega obveščanja lahko ustvarimo tako stanje, da bodo pripadniki narodnostne skupnosti kot obveščeni in kulturno obogateni ljudje lahko živeli tudi kot „manjšinci" res polno življenje, da bosta večinski in matični narod pravilno obveščena o problemih, o dosežkih in o zahtevah manjšinske skupnosti in da bo ustvarjeno ozračje, ki bo naklonjeno takemu pozitivnemu reševanju.
Seveda pa je ustvarjanje takega sistema odvisno po eni strani od naporov manjšinske skupnosti, od zavesti izredne važnosti in delikatnosti teh problemov, istočasno pa v nič manjši meri od pogojev, ki jih ustvarja večinski narod, ali bolje rečeno od demokratičnega razvoja večinskega naroda, za katerega pa je vsekakor preiskusni kamen, merilo, stopnja razumevanja, odnos do manjšine ter končno od pomoči in od razumevanja, ki ga kaže matični narod.
V tem okviru gre torej za osnovni odnos do manjšinske skupnosti: ali obravnavamo manjšino kot tujek v večinskem telesu, kot nekaj škodljivega, kar je treba omejiti, utišati in v končnem cilju odstraniti, ali pa je nacioanlna skupnost posebno bogast-
vo, kulturno, gospodarsko, ideološko, politično itd., ki v primeru sredstev množičnega obveščanja predstavlja, novo zanimivo vez v korist obeh večinskih skupnosti in seveda istočasno v korist manjšinske skupnosti. Ko na pravilen način zastavimo celotno vprašanje, so odgovori očitno samo pozitivni. Položaj manjšinca, ki je — kot smo videli v uvodu — v objektivno podrejenem položaju, se nenadoma pretvori v položaj svobodnega človeka, ki je celo privilegiran. Po-služimo se ponovno primera slovenskega človeka, ki živi v Italiji in ki dnevno prebere tri dnevnike: Primorski dnevnik, glasilo slovenskega matičnega naroda „Delo" in enega izmed velikih italijanskih dnevnikov. Tak manjšinec je objektivno informiran in to zelo podrobno in razčlenjeno o dogajanjih v lastni skupnosti, istočasno pa tudi o dogodkih v širši slovenski in širši italijanski družbi.
Menim, da je tipičen primer koristnega pristopa k reševanju zapletenih vprašanj najmodernejših oblik sredstev množičnega obveščanja ustanovitev Agencije Alpe Adria, ki tri leta deluje na področju dežele Furla-nije-Julijske krajine. Ustanovljena je bila septembra 1975. leta slučajno istočasno s podpisom osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, dejansko pa je bilo to soupadanje globoko vsebinsko pomembno in značilno.
Agencija „Alpe Adria" je odraz dveh manjšinskih skupnosti: italijanske manjšinske skupnosti v Jugoslaviji, ki je že razpolagala z lastnim TV signalom „TV Capodistria" in slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji, ki je v okviru lastnih organizacij, vključenih v Slovensko Kultur-no-gospodarsko zvezo in lastnega podjetja Založništva tržaškega tiska, že razvila bogato založniško dejavnost, katere vrhunski izraz je bil in je ..Primorski dnevnik". Srečanje dveh narodnostnih skupnosti je torej odgovorilo na vrsto zanimivih vprašanj, ki neposredno zanimajo celotno deželo in širše področje.
Področje dežele Furlanije-Julijske krajine je bilo namreč vse do aktivnejše vloge agencije, televizijsko v senci, ali bolje rečeno pokrito z raznimi mrežami, vendar vedno le kot objekt ne pa kot subjekt.
Na tem področju smo lahko pred leti gledali dva slovenska, eden hrvaški, dva italijanska TV signala, na nobenem pa (razen zelo sporadično na RAI in že nekoliko bolj načrtno z dragocenim pionirskim delom dopisnikov RTV Ljubljana) niso bili prisotni naši dogodki bodi italijanskega ali slovenskega okolja. Agencija je v to dogajanje v neposrednem stiku z italijansko manjšino in njenim TV signalom posvetila in ustvarila čisto nov položaj. Vzporedno s tem so se stvari razvile in bistveno spremenile z liberalizacijo radijskih in TV oddaj v Italiji in z novim pojavom poplave zasebnih radijskih in TV oddaj.
Agencija „A!pe Adria" je sredstvo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za uveljavljanje njenih pravic in je v treh letih dela temeljito obvestila italijansko javnost o problemih te skupnosti. Zelo verjetno je tako več Italijanov izvedelo za obstoj Slovencev v Italiji in za njih probleme, kot z delovanjem vseh ostalih sredstev prej in z vsemi zelo velikimi napori narejenimi v desetletjih. To pa najbolj privlačen, zanimiv, nikakor ne odbijajoč televizijskemu mediju prilagojen način.
Vendar pa ne gre samo za ta pristop, saj so dnevno vesti prisotne na koprskem italijanskem signalu, istočasno tudi dnevni prispevek k politiki odprte meje, italijansko-jugoslo-vanskega sodelovanja, utrjevanju gospodarskih, kulturnih in političnih vezi. Skratka, agencija je s svojimi dnevno objavljenimi vesti aktivni či-nitelj sodelovanja, zbliževanja in krepitve odnosov.
Bogo Samsa
(Nadaljevanje prihodnjič)
Sredstva javnega obveščanja in manjšine
na primeru Siovencev v itaiiji
Z nedavnega posveta o sredstvih javnega obveščanja in narodnih manjšinah, ki je bii v Žeiezni Kapii, smo v zadnjih šte-viikah objaviti izvajanja referentov, ki so govoriii spiošno o pomenu in viogi množičnih obveščevainih sredstev za narodnostne manjšine, o poiitični situaciji medijev narodnih manjšin v Avstriji ter o možnih izhodiščih za informacijsko poiitiko siovenske manjšine na Koroškem. Tokrat pa prinašamo izvajanja Boga Samse iz Trsta, ki je pomen in viogo sredstev javnega obveščanja za manjšine prikaza) na primeru Siovencev v itaiiji.
Lepa
knjnga
najtepše darito
Pomagati vam hočemo pri izbiranju darii, zato vam pred-stavijamo majhen izbor iz naše bogate zaioge siovenskth knjig.
*	Josip Ribičič: MOJA MLADA LETA, 218 str. pl. 85
*	Hans Baumann: VOJSKO-
VAL SEM SE S HANiBA-LOM, 238 str. p).	118
*	Walter Scott: iVANHOE, dve knjigi skupaj
494 str. pl.	200
^ Charles Dickens: OLiVER TWiST, dve knjigi skupaj 468 str. pl. 200
** Rudyard Kipling:
POGUMN) KAPiTANi,
228 str.pt.	145
*	Jurij Brežan: ZGODBA O LJUBEZNi.142str.pl 78
*	Vitan Mal: SREČA NA VRViCi, 150 str. pl. 70
*	Tone Seliškar: BRATOV-ŠČiNA SiNJEGA GALEBA, žepna knjiga 20
*	Boris Prikril: PEKEL NA PACiFiKU, bitke na Tihem oceanu med drugo svetovno vojno 90
*	Miran Sattler: BiTKA NA
NERETVi, eden največjih podvigov v narodnoosvobodilni borbi	40
*	Janusz Pielkalkievvicz: AGENT), VOHUN!,
VOJAKi, za kulisami druge svetovne vojne 50
Posamezne knjige iahko naročite tudi po pošti.
H Knjigarna .Naša knjiga sprejema naročila za naslednje časopise in revije: Delo, Nedeljski dnevnik, Večer, Primorski dnevnik, 7 dni, Jana, Teleks, Antena, Stop, Avto-magacin, Pavliha, Zabavnik, Komunist, Naši razgledi, Sodobno kmetijstvo, Moj mali svet, TV-15, Sodobnost, Mladi rod.
)§ Na zalogi imamo voščiine karte za božične in novoietne praznike.
K N J i G A R N A
.Naša knjigi!"
CELOVEC Pauiitschgasse S—7
A V S T R ! J A 1
PETEK, 1.H.:?.00 Za pred-šotske otroke — 9.30 Ruščina — 10.00 Gotika v Avstriji — 10.30 Kiub seniorjev — 11.00 Scaiawag — 13.15 Otvoritev airskega predora — 17.30 Za predšoiske otroke — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Odprava v srednji vek — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi
—	19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuitura in šport — 20.15 Oddaja XY — 21.25 Grede — 22.25 šport — 22.35 Žrtev veiike ijubezni — 0.10 Oddaja XY — 0.25 Poročita.
SOBOTA, 2. 12.: 15.25 Vedno samo ti —
17.00	športna abeceda — 17.30 Moj stric z Marca — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Panoptikum — 18.20 Pregied sporeda
—	18.25 Dober večer v soboto ieii Heinz Conrads — 19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.15 Peter A!exander predstavijo
ŠPORTNI VESTNIK
HAA/S"?
Ko jih spoznaš, jim ostaneš zvest!
Kot ingemar Stenmark
V soboto 12.12!. 1978 ob 10. uri
ODPtRAMO
na Brnci, Karntnerstr. 48, našo trgovino
EAA/VSPORTSHOP
s širokim programom zimsko športnih artiktov z nizkimi cenami in nagradno igro.
Pričakujemo Vaš obisk!
RADIO — TELEVIZIJA
KMALU SE BO PRIČELA ZIMSKA SEZONA TER BORBA ZA SVETOVNI POKAL V SMUČANJU
Nova sezona za svetovni poka) v atp-skem smučanju je pred vrati (pričetek naj b! bi! 6. decembra v Va) d' tseru), toda zimska športna središča še nimajo zadosti snega, če v Va! dtseru do konca tega tedna ne bo sneiito, je mednarodna smučarska zveza (F)S) ie stavita atterna-tive: tekmovanje v Franciji se bodo kot ptanirano odvijata, ati pa se bo sezona pričeta en teden pozneje.
Terminsko bi se potem ne spremenite samo tekmovanja v Vat d* tserju, temveč tudi v nastednjih krajih tekmovanj za svetovni pokat. Kot zadnje tekmovanje v decembru je na sporedu vetestatom in statom v Kranjski gori (21. in 22. decembra). V Kranjski gori se bodo srečati naj-botjši moški tekmovatci iz smučarskega cirkusa. V primeru, da bi se tekmovanja v Franciji pričeta šete teden pozneje, bi Kranjska gora bita na vrsti šete 3. in 4. januarja 1979. tsto bi vetjato seveda tudi za decembrska tekmovanja v Madona di Campigti, Grodnu in Cortini (pri moških) ter Cerviniji in Piancevettu pri ženskah.
NOGOMET DOMA !N PO SVETU
Pretekto sredo so bite na sporedu igre 3. kota v UEFA tekmovanju. Od jugosto-vanskih ktubskih moštev je drugo koto dosegto te moštvo Crvene Zvezde, ki je v Beogradu imeto v gosteh moštvo iz Arsenata, ki je v drugem kotu etiminirato Hajduk iz Sptita. Tekma je bita na dobrem nivoju samo prvih dvajset minut, v katerih je padet tudi edini go! za Crveno Zvezdo. Mrežo je zatrese) Btagojevič. An-gteži so doma žeto močni in niti največji optimisti v jugostovanskem taboru ne računajo več z uvrstitvijo v četrtfinate. Naj-botj uspešne ekipe v tem tekmovanju so ekipe iz ZRN. Štiri moštva so se kvatitici-rata, za uvrstitev v četrtfinate pase tah-ko kvatificirajo še vse štiri. Najbotjše izgtede imajo VFB Stuttgart (doma 4:1 proti Dukti iz Prage), MSV Duisburg (v Strasbourgu 0:0) in Hertha BSC (1:2 v Esbjergu). Le Monchengtadbach bo imet težave, saj je moštvo na domačem igrišču remizirato proti Stask Brestavu 1:1. Ostati izidi:
Honved Budimpešta — Ajax Amsterdam 4:1 Vatencia — Westbromwich Atbion 1:1 AC Mitan — Manchester City 2:2
V	avstrijski prvi zvezni tigi se Dunajska Austria vedno boij oddatjuje od ostatih ktubov. Po uspeti revanži proti tnnsbrucku (prvo tekmo so Tirotci zmagati z 4:0) z 3:0, Austria že dya meseca ni oddata več nobene točke! Zanimivo tudi, da prihajata tudi najbotjša dva stretca v Avstriji od Austrije. Parits je dosedaj 14 krat zadet v go!, Schachner pa ima 10 gotov na svojem kontu. Prednost Austrije znaša sedaj pet točk na Rapid in sedem na Vost. Tekma med tema dvema ekipama se je končata v Linzu brez gotov. Brez zadetkov so se končate tudi igre med Sturmom in Satzburgom, ter Admiro in GAK-jem. Sportctub pa je igrat proti Vienni 5:1.
V	drugi zvezni tigi se je pretekto soboto in nedetjo končata jesenska sezona, jesenski prvak je postat LASK s tremi točkami prednosti na VSV iz Betjaka. VSV, cetovška Austrija, Bregenz — ta tri moštva imajo edina še možnost, da bi spomtadi
Tamburaška revija v Škofji Loki
Pretekto soboto so se na III. tamburaški reviji v Škofji Loki srečati tamburaški zbori iz Stovenije in Koroške. Ta gtasbeni festivat tamburic se je odvijat pod okriljem Zveze kut-turno prosvetnih organizacij Stovenije. Prireditev, ki jo je izvrstno pripravit oz. izvedet tamburaški zbor ..Bisernica" iz Reteč, se je odigravata na žeto visoki gtasbeni ravni.
Poteg tamburašev iz Reteč (starejši in mtajši) pod vodstvom neumornega Franca Ranta, sta navdušita tamburaška zbora Emona iz Ljubtjane in iz Ptuja. Kot najmtajši so se predstaviti tamburaši iz Bohinjske Bistrice. Koroško je na tej III. tamburaški reviji zastopat ansambet iz Loč nad Baškim jezerom, ki je z venčkom koroških vatčkov in pesmimi iz Dalmacije navdušit pubtiko.
še ujeta LASK. LASK je v zadnjem kotu zmaga! v Dornbirnu 3:0. Koroški zastopniki so se nekotiko stabše odrezati. VSV ie zmagat proti Kittseeju 3:1. Austria je tgrata v Bregenzu 1:1, SCA je izgubit doma 3:0, izktjučen pa je bit na tej tekmi Tone Hrovatič, igratec iz Ljubtjane, ki je to teto pristopit št. Vidčanom. SV je izgubi! v Wr Neustadtu 2:0. Za negativno senzacijo je poskrbet WAC, ki je na domačem igrišču izgubi! proti Anifu 1:2. Za Anit so bite to prve točke v okviru tekmovanja v drugi zvezni tigi.
EKIPA DIJAŠKEGA DOMA ZMAGALA NA TURNiRJU KDZ V DVORAN)
2e drugič je Koroška dijaška zveza priredita nogometni turnir v dvorani. Lansko teto si je osvojita pokat ekipa višješotcev iz Marjanišča. Letos pa se je med sedmimi ekipami izkazata kot najbotjša ekipa iz dijaškega doma SšD. Na poti v finate je to moštvo premagato najprej sedmo-šotce 5:3, nato petošotce 8:0, v finatu pa osmošotce iz Marjanišča kar 9:3. Ekipo dijaškega doma so tvoriti Ftori in Mirko Wieser, Otip. Mačnik, Ošina (vsi 6. razred), Schettander in Schummer (oba iz 7. razreda) ter Vetik iz osmega razreda.
HOKEJ NA LEDU
V zadnjem kotu druge serije v avstrijskem tekmovanju prve zvezne tige, je ce-tovški KAC z remijem v tnnsbrucku pred 6000 gtedatci uspešno branit prvo mesto na testvici. Tekma je potekata izredno hitro in dramatično. Prvi got so dati Ce-tovčani sami sebi, ko je črna ptoščica skočita z drsatk cetovškega igratca v
o), še v prvi tretjini je Ahokainen izena-
it. Drugo tretjino so Tirotci zmagati z 1:0, v tretji in zadnji tretjini je KAC najprej izenačit z gotom Koniga in imet tudi najbotjšo fazo, toda prav v tej fazi je tnnsbruck tretjič šet v vodstvo. Kmatu nato pa je Pock izenačit, igra pa se je končata 3:3. Prvi zastedovatec je še naprej Kapfenberg, ki je v Betjaku po za-stugi izvrstnega Gurejeva zmagat z 6:5. WEV je doma premagat Satzburg 7:5, ATSE pa je remizira! z Fetdkirchnom 4:4.
BOJAN KR!ŽAJ
Tržičan Bojan Križaj je v nedetjo zmaga! v vetestatomu na tedeniku Jochsteinu (Južna Tirotska). čeprav je bi! v prvem spustu te šesti, se je v izredno uspetem drugem spustu prebit na prvo mesto in za več kot eno sekundo distancira! ttatija-na Bernardija. tngemar Stenmark zaradi botezni ni starta), zmagovatec statoma Botgar Petar Popangetov pa je izpade). Križaj se je v statomu uvrstit na 13. mesto.
Siovenska prosvetna zveza v Ceiovcu
V pretekiem šoiskem ietu je v organizaciji Siovenske prometne zveze biio izvedeno prvo tekmovanje za braine značke na Koroškem. Da bo miadina poieg obveznega šoiskega branja segia še po drugih ieposiovnih deiih, razpisuje tudi za šokko ieto 1978-79
TEKMOVANJE ZA BRALNE ZNAČKE
Prijave za tekmovanje so možne pri krajevnih sioven-skih prometnih društvih in v siovenski študijski knjižnic) v Cetovcu, Tarviser Strahe 16, kjer bodo zastopniki društev aii posamezniki dobiii vse tozadevne informacije.
Učenke Strokovne gospodinjske šoie v Šentrupertu pri Ve-iikovcu prisrčno vabijo na KULTURNO PRiREDiTEV v nedeijo 10. decembra 1978, ob 14. uri v Šentrupertu pri Veiikovcu. Poteg ostaiega programa bo iepa igra v petih dejanjih
„PRAVO PRiJATELJSTVO"
(TVdJrzJjevdMjč s 7. 6(r<z7M,)
posebnosti — 21.55 šport — 22.20 Tagart
—	23.40 Poročita.
NEDELJA, 3. It: 10.00 Semenj — 15.30 Stari čotn — 17.00 Toby in Tobias — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Ktub seniorjev — 18.30 Operni vodič — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.20 Koš za odpadke — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Kraj dejanja — 21.55 Nočni izbor — 22.40 Jazz izSt.Gerortda — 23.00 Poročita.
Ponedetjek, 4. 12.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje — 10.00 Francoščina — 10.30 Žrtev vetike tjubezni — 17.30 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Gotden Sitents
—	18.25 Pregted sporeda — 18.30 Stike iz
ŠAHOVSKi TEČAJ
Stovenska športna zveza — šahovski krožek vabi ijubite-ije šaha na tečaj, ki bo vsak četrtek ob 18.30 uri v Dijaškem domu SŠD v Ceiovcu, Tarviser Straf]e 16.
Tečaj vodita Jurij Deisinger in Juiij iskra. Giede starosti ni omejitev. Zato vsi ijubiteiji šaha
prisrčno vaNjen:/
Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in špprt — 20.00 Ponedeljski šport — 21.00 Ceste San Francisca — 21.50 Poročila in šport.
TOREK, S. H.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.50 Song Alive — 10.00 Oksidacija in redukcija — 10.30 Vedno samo ti — 17.55 Otrokom za lahko noč— 17.30 Za predšolske otroke — 18.00 Dragulji sedmega kontinenta — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Iščemo pro-minentnega pisatelja —	20.15 Oddaja
ugank — 21.10 ..Lepša bodočnost" — 22.05 Ana Korenina — 23.00 Poročila in šport.
SREDA. S. t!.: 9 00 Oddaja z miško — 9.30 Gospodarjenje — 10.00 Neznano sosedstvo
—	10 30 Six of a Kind — 17.00 Novi Strolchi
—	17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Mož v hiši — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Zgodbe iz Avstrije — 21.00 O miklavževanju — 21.50 Poročila in šport.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Kiagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32 5 50 —Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j Drava, Celovec — Borovlje
ČETRTEK. 7. 1!.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.30 Francoščina — 10.00 Obraz stoletij — 10.30 Lina Braake — 17.30 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Service box — 20.15 Dalli, dalli — 21.45 šport — 22.25 Mož z Laramie-ja — 0.05 Poročila.
		A V S T R < J A 2
t		PETEK, 1.12.: 18.00 Orientacija — 18.25 Pregled spo-
reda — 18.50 Portret — 19.20 Jaz, Klavdij, cesar in bog — 20.15 Novo v znanosti — 21.00 Nova — 21.25 Videti se bomo spet pred sodiščem — 22.25 Čas v sliki s kulturo in karikatura tedna — 23.00 Mednarodna predstava v petek: AII you Needisiove.
SOBOTA, 2. H.: 16.15 Vse življenje je kemija — 17.00 Klub regional — 17.55 Gospodarjenje — 18.20 Pregled sporeda — 18.25 Brez nagobčnika — 19.50 Pustolovščina divjina — 20.00 Galerija — 20.15 Prijateljici — 22.05 Bourbon Street.
NEDELlA, 3. 1!.; 11.15 ORF stereo koncert
—	16.00 Stekleni človek — 17.00 Dežela in ijudje — 17.30 O 9 (Zgornja Avstrija) —
18.00	Six of a Kind — 19.00 Sence preko Sia Chen — 19.30 The Munsters — 20.00 Knjižni bazar — 20.15 Odkritelji — 21.00 Glasbeni magazin — 21.55 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 4. 12.: 18.00 Song Alive — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Trije obrazi Madame Soh — 19.30 Kitara za vse — 20.00 Ana Korenina — 21.00 Veselje ob glasbi — 21.45 Čas v siiki — 22.15 Aioise.
TOREK. S. 12.: 18.00 Kaj bi lahko postal?
—	18.50 Novo v znanosti — 19.50 Veseije ob glasbi — 20.00 Lina Braake — 21.25 čas v siiki s kulturo — 22.00 Klub 2.
SREDA, 6. 12.: 18.00 Francoščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 O 9 (Solnograška)
—	19.00 Faruk ali pognana monarhija — 19.50 Hudičeva žetev v Velke Losyni —
20.00	..Teleobjektiv" — 21.00 Z dežnikom, šarmom in melono — 21.50 čas v sliki e kulturo — 22.25 Trailer.
ČETRTEK. 7. 12.: 18.00 Ruščina — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Kulturni magazin
—	19.30 Roller Coaster — 20.00 Rosmers-holm — 22.00 čas v sliki s kulturo — 22.35 Klub 2.
HiŠA TETE BARBARE
v nedetjo 3. 12. 1978, ob 11. uri (po maši) v Farni dvorani v 2va-beku. Prireditelj: KPD .Drava* v Žvabeku.
V	nedetjo 3. 12. 1978, ob 14. uri v Farni dvorani v Pliberku. Prireditelj: Farna mladina v Pliberku.
V	nedeljo 3. 12. 1978, ob 19. uri v Farni dvorani v Vogrčah. Prireditelj: Farna mladina v Vogrčah.
SLOVENSKE ODDAJE RADiA CELOVEC
PETEK, 1. 12.: 14.10 Celovški radijski dnevnik — Dr. A. Feinig: Hišna imena ... — Veselo naokrog.
SOBOTA, 2. 12.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od sred do srca.
NEDELJA, !. 12.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo .. .
PONEDELJEK, 4. 12.: 14.10 Celovški radijski dnevnik — „50 let medn. varstva manjšin..."?, (dr. Miran Zwitter).
TOREK. 5. 2.: 9.30 Pisani svet — 14.10 Celovški radijski dnevnik — šport — Knjige za vas.
SREDA, 6. 12.: 1410 Celovški radijski dnevnik — Komorna glasba.
ČETRTEK, 7. 12.: 14.10 Celovški radijski dnevnik — „Kdo je za koga?"
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA 9020 Ceiovec, Gasometerg. 10/i vabi na
strokovno zborovanje
{FACHTAGUNGj
ki bo v peiek IS. decembra 1978 s pričetkom ob 9. uri dopoidne v gosliin) Šoštar (Aibert Smrečnik) v Giobasnici.
Obravnava siedeče tematike:
a)	Aktuaina davčna vprašanja (Aktueiie Steuerfragen), Pravo stvarna zavarovanje (Die richtige Sach-versicherung)
OLWR. Dipi.-ing. Friedemann Zwatz
b)	izbira krajevno ustreznih donosnih sort v prideiovanju koruze in žita (Standorts- und ieistungsbezogene Sortenwahi in Mais- und Getreideanbau)
Dipi.-ing. Dr. Sembach
Zainteresirani kmetovaici iz Giobasnice in okoiice naj se zborovanja zanesijivo udeiežijo.
odbor
MAZDA - GRUBER - CELOVEC
Pischeidorfer Strafje 20 H, vhod Marinannengasse te). (0 42 22) 83 8 Sl
#	MEHANIKA
#	KAROSERIJA
#	PNEVMATIKA
Vsa popravila izvajamo z najmodernejšimi elektronskimi napravami Popravljamo vse tipe avtomobilov
Od ponedeljka do petka:	od 8. do 17. ure
V sobotah od 8. do 12. ure.