Renzo Tondo: Gospodarska kriza se močno pozna, deželna vlada pa se ji učinkovito upira /3 Rekreacija na Rojah, prihodnost je negotova Primorski Borze premierju vse težje zaupajo Martin Brecelj Glavni vzrok sedanjih jav-nofinančnih težav Italije je treba iskati v njenem ogromnem javnem dolgu. Po svojem absolutnem obsegu je ta dolg četrti na svetu, medtem ko je Italija šele sedmo svetovno gospodarstvo. Večji javni dolg bremeni le ZDA, Japonsko in Nemčijo, ki se z vprašanjem njegovega brzdanja prav tako vse bolj soočajo, kot je pokazala pravkar sklenjena ameriška »javnofinančna saga«. Javni dolg Italije znaša 120 odstotkov italijanskega bruto domačega proizvoda (BDP). Med državami EU slabše razmerje med javnim dolgom in BDP izkazuje le Grčija, ki se tudi zaradi tega nahaja na robu stečaja. Nemški javni dolg je pred nedavnim dosegel »komaj« 80 odstotkov BDP. Mednarodne gospodarske organizacije in ustanove že od nekdaj opozarjajo Rim, naj se loti krčenja zadolženosti z omejevanjem javne porabe, ki je v resnici še vedno dokaj razsipna, ter s povečanjem javnih prihodkov, bodisi neposredno s prodajo javnih dobrin in z izrednimi davčnimi ukrepi (Italija je slej ko prej »revna država bogatih ljudi«) bodisi posredno s pospeševanjem gospodarske rasti. S tovrstnimi pozivi so EU, OECD, IMF in drugi na Italijo posebno pritisnili ob izbruhu dolžniške krize, ki je v območju evra že spravila na kolena Irsko, Grčijo in Portugalsko. Vlada Silvia Berlusconija pa se je nanje odzvala bolj medlo, in to tudi tedaj, ko so se finančne špekulacije Italije neposredno lotile. Tako je vladna koalicija nedavno odobrila 70 milijard evrov težak varčevalni paket, ki naj bi do leta 2014 izravnal državni proračun, a ki izvajanje glavnine (kar 81 odstotkov) varčevalnih ukrepov prelaga na leti 2013 in 2014, se pravi na pleča prihodnje vlade. Ni čudno, da so borze varčevalni paket negativno ocenile. Kaže pa, da Berlusconi ne namerava odstopati od dosedanje vladne linije. Včeraj je v parlamentu dejal, da je nezaupanje finančnih trgov neutemeljeno, češ da je italijansko gospodarstvo zdravo, javni računi pa da so pod kontrolo. Pristal je le na sprejem dodatnih ukrepov za krčenje javne porabe in za spodbujanje gospodarske rasti. S tem je premier dejansko izzval finančne trge, čeprav je zanimivo, da ni hotel nastopiti v parlamentu, dokler je bilo trgovanje na milanski borzi še v teku. Toda odgovor borz bo kmalu znan. In se ne bo nanašal le na problem javnega dolga, ampak tudi in predvsem na način, kako sedanja vlada ta problem rešuje. dnevnik ČETRTEK, 4. AVGUSTA 2011 Št. 184 (20.199) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Po premierjevih besedah je nezaupanje finančnih trgov neutemeljeno Berlusconi: Gospodarstvo je zdravo, javne finance solidne Za Bersanija pa je Italija v resnih težavah in bi moral premier odstopiti gospodarstvo - Logistična platforma še brez financiranja Namesto za tržaško pristanišče denar na Sardinijo in v Apulijo RIM - Medministrski odbor za ekonomsko načrtovanje (Cipe) tudi na včerajšnji seji ni financiral logistične platforme v sklopu tržaškega pristanišča (Foto KROMA). V Trstu je marsikdo pričakoval, da bo tokrat iz Rima res pri- šel denar za to pomembno infrastrukturo, kar so na tihem napovedovali tudi nekateri ministri. Namesto v Trst (platforma je vredna okoli trideset milijonov evrov) so investicije v višini dveh milijard evrov šle na Sardinijo in v Apulijo. Predsednik FJK Renzo Tondo obžaluje zadržanje ministrov, Demokratska stranka pa je prepričana, da smo priča novi klofuti Trstu in Furlaniji-Julijski krajini. Na 5. strani egipt - Proces Mubarak zavrača vse obtožbe KAIRO - Nekdanji egiptovski predsednik Hosni Mubarak je na sodišču zavrnil obtožbe o korupciji in sodelovanju pri uboju okoli 850 protestnikov. Ti so življenje izgubili med ljudsko vstajo v začetku leta, ki je Mubaraka po skoraj 30 letih vladanja prisilila k odstopu. Mubarak je obtožbe zavrnil z odločnim glasom iz bolniške postelje, na kateri so ga dve uri pred tem pripeljali v sodno dvorano. »Tovrstnih zločinov nisem zagrešil,« je še dodal. Sojenje proti njemu se bo nadaljevalo 15. avgusta. Na 11. strani gorica - Energetski zakon vznemirja Spletna peticija za zaščito Soče Vroča razprava o novem slovenskem energetskem zakonu, v katerem vidijo mnogi nevarnost nameščanja novih elektrarn in gradnje jezov na reki Soči, odmeva v teh dneh tudi v Gorici. Goriško združenje okoljevarstvenikov Legambiente je namreč podprlo peticijo, s katero se je spletna stran www.fiumeisonzo.com pridružila zahtevi številnih slovenskih okoljevar-stvenikov in ustanov - med temi sta Planinska zveza Slovenije in uprava Triglavskega narodnega parka -, ki zahtevajo črtanje 565. člena osnutka zakona. Med nasprotniki osnutka pa je tudi krog intelektualcev, zbranih okrog goriškega Kinoateljeja in projekta čezmejne okoljske karavane Soča sooča, ki se je na enajstih postajah od izvira do izliva Soče zaključil v aprilu. Na 13. strani RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je v včerajšnjih nagovorih poslancem in senatorjem, ki ju je spodbudil hud pritisk finančnih trgov na državo, dejal, da je Italija s sprejetim varčevalnim paketom na pravi poti in da sta politični sistem ter gospodarstvo trdna. Nezaupanje vlagateljev v državo je po njegovem mnenju neutemeljeno. Berlusconi pa je poudaril potrebo po novih ukrepih za spodbuditev gospodarske rasti, in to v sodelovanju s socialnimi partnerji in opozicijo. Toda opozicijski voditelji z Bersa-nijem na čelu so vlado pozvali, naj odstopi, češ da je potrebna nova politična faza. Na 4, strani Koprski žerjavisti še naprej stavkajo Na 2. strani Greta: zaskrbljenost ob načrtovani gradnji Na 6. strani Karavana mladih iz Rižarne do Palerma Na 8. strani Folkest ponudil bogat izbor ljudske glasbe Na 10. strani Med kolesarsko dirko umrl mlad menedžer Na 12. strani »VI I V« I v« Goriška občina molči o dvojezični plošči Na 13. strani italija - Aktualno Napačne pokojnine zavodaINPS? TRST - Zavod INPS je v središču vroče poletne polemike, ki zadeva najnižje pokojnine. Več upokojencev je julija dvignilo štirinajsto mesečno pokojnino, ki jo je leta 2007 uvedla Prodijeva vlada, zdaj pa zahteva INPS nekatere zneske nazaj. Del prejemnikov namreč ni prijavilo svojih dohodkov za leto 2008. O zadevi smo se pogovorili z Davidom Kreblom, odgovornim pri patronatu INAC Kmečke zveze. Na 2. strani 2 Četrtek, 4. avgusta 2011 ALPE-JADRAN / luka koper - Včeraj so žerjavisti že šesti dan stavkali, izpad prihodkov je medtem narasel na skoraj milijon evrov Uprava Luke in žerjavisti nekoliko zbližali stališča, toda dokončnega dogovora še ni Predsedniku uprave Veselku uspelo k isti mizi pripeljati delavce podpogodbenike in njihove delodajalce KOPER - Tudi včerajšnji šesti dan stavke članov sindikata žerjavistov v Luki Koper ni prinesel končnega dogovora med upravo in stavkajočimi. Čeprav so nekoliko zbližali stališča, ostajajo nerešene osrednje zahteve stavkajočih. Neposredni izpad prihodkov je medtem narasel na skoraj milijon evrov. Zato pa je predsedniku uprave Luke Gregorju Veselku, ki se je že v torek ponudil kot mediator, uspelo k isti mizi pripeljati delavce podpogodbenike in njihove delodajalce. Kot je po koncu sredinih pogajanj povedal predstavnik sindikata žerjavistov Mla-den Jovičič, ostajata odprti vprašanji varnosti pri delu in novega sistema dela, ki mu žerjavisti nasprotujejo. Žerjavisti poleg večje varnosti na delovnem mestu nasprotujejo tudi novemu, začasnemu sistemu dela, ki jim skrajšuje odmor med delom na žerjavih. Uprava nov sistem dela ocenjuje kot nujnega zaradi večjega pretovora, pri tem pa poudarja, da gre za začasen ukrep, na račun katerega so žerjavisti dodatno nagrajeni. Veselko pa je v izjavi medijem povedal, da je neposredni izpad prihodkov zaradi stavke od prejšnjega petka narasel na 950.000 evrov. Ob tem je prvi mož Luke sicer ponovil, da se razmere v pristanišču z izjemo kon-tejnerskega terminala normalizirajo. Je pa Ve-selko osebno pristopil do protestnikov iz vrst podpogodbenih delavcev Luke - ti so se v spontanem protestu že od sobote pridružili stavkajočim članom sindikata žerjavistov - in jih prepričal, da so skupaj s svojimi delodajalci sedli za pogajalsko mizo, kjer Luka Koper igra vlogo mediatorja. Odziv na vabilo k pogovorom je bil pozitiven tudi na strani delodajalcev, saj se jih je večina t.j. okoli 40 udeležilo sestanka, je ocenil Veselko, naslednje srečanje med stranema pa bo že danes. O možnosti priprave neke vrste kolektivne pogodbe tudi za delavce podpogodbenike, za kar so se v preteklih dneh zavzeli sindikati, je za zdaj prezgodaj govoriti, je poudaril Veselko. Ponovno pa je opozoril, da Luka ne more posegati v delovno-pravna razmerja med temi delavci in njihovimi delodajalci. Predstavnik Sindikata izvajalcev pristaniških storitev Predrag Topič je sicer pred srečanjem dejal, da so delavci veseli, ker jih je sprejel predsednik uprave, ob tem pa poudaril, da so tudi nezadovoljni, ker so morali šest dni čakati na odziv vodstva. Brez dogovora in krovne pogodbe, ki bi jim zagotovila minimalno varnost, delavci ne bodo odstopili od protesta, je poudaril Topič. Medtem so nadzorniki Luke za petek napovedano sejo prestavili na danes. Kot je za STA povedal predsednik nadzornega sveta, bo edina točka dnevnega reda sreča- nja poročanje o stavki, več informacij o stališču nadzornega sveta do stavke pa ni želel podati. V sindikalnih centralah Alternativa in Solidarnost pa zaradi začetih postopkov za izredno odpoved delovnega razmerja vodjem stavkovnega odbora žerjavistov pa so se včeraj odločali o tem, da z vsemi oblikami sindikalnega boja, vključno s stavko, solidarno podprejo in zaščitijo člane stavkovnega odbora. Odločitev bodo oznanili danes. Uprava Luke Koper si je po njihovi oceni med stavko prilastila pravico, da sama razglasi stavko za nezakonito in je tako na tej podlagi takoj začela s postopki proti stavkajočim članom stavkovnega odbora, čeprav je za ugotavljanje zakonitosti stavke pristojno le sodišče. Podporo stavkajočim žerjavistom in delavcem sindikata IPS so izrazili tudi v Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam. Ob tem poudarjajo, da je upor proti kršenju delavskih pravic temeljna naloga vsakega sindikata na svetu. Na dogajanje v Luki Koper pa se je tudi Industrijski sindikat Slovenije, ki prav tako v celoti podpira zahteve stavkajočih. Ob tem vse pristojne poziva, da pristopijo h konstruktivnemu razreševanju nastale situacije. Medtem ko iz vlade uradnih stališč glede razmer v Luki ni bilo še slišati - Luka je sicer v večinski državni lasti - se je oglasil predsednik republike Danilo Türk. Ta rešitev za stanje v Luki vidi v "takojšnjem dogovoru med predstavniki delodajalcev in delavcev, s katerim bi poiskali najboljšo rešitev nastalih nesporazumov v okviru zakonov in kolektivne pogodbe". Meni tudi, da ni opravičila za neenak položaj delavcev podizvajalcev in zaposlenih v luki. Kot je predsednik navedel v pisnem sporočilu, stavko žerjavistov v Luki Koper in njene ekonomske in druge posledice pozorno spremlja. Türk tudi meni, da bi morala uprava Luke Koper s podizvajalci sklepati takšne pogodbe, ki ne bodo ustvarjale pla-čnih anomalij in postavljale najemnih delavcev v neenakopraven položaj. Dogajanje v edinem slovenskem pristanišču spremljajo tudi lokalni politiki. Zaskrbljenost nad dogajanjem v Luki so tako izrazili tudi v koprskem SDS, kjer podpirajo pogajanja in čim hitrejši dogovor med vodstvom in stavkajočimi. Poslanec Zares Franco Juri, ki sicer pozdravlja odločitev predsednika uprave Veselka, da vstopi kot mediator v spor med delavci podpogodbeniki in njihovimi delodajalci, pa je upravo pozval, naj takoj prekliče odpovedi pogodb 23 članom stavkovnega odbora. (STA) inps - Zavod terja od nekaterih upokojencev pravkar izplačano 14. pokojnino Poletni pokojninski vozel David Krebel (patronat INAC-KZ) svetuje prizadetim upokojencem, naj prijavijo dohodke od leta 2007 dalje - Informacija bržkone ni bila dovolj natančna in jasna Julija prejeli, septembra izgubili TRST - Prodijeva vlada je leta 2007 uvedla štirinajsto mesečno pokojnino, da bi šibkejšim členom verige nekoliko pomagala, glede na dejstvo, da je bila raven pokojnin nespremenjena od leta 1992. Pred mesecem dni so upravičenci prejeli dragoceni dodatek, ki znaša od 350 do 500 evrov, zdaj pa zavod INPS zahteva od nekaterih, naj vsoto vrnejo. Zapletlo se je pri upokojencih, ki za leto 2008 niso prijavili dohodkov. Teh naj bi bilo v Furlaniji-Julijski krajini po podatkih sindikatov največ 30.000, čeprav uradno število še ni znano. Del upravičencev ni prijavil dohodkov iz gole pozabljivosti ali površnosti, iz samega zavoda INPS pa baje svoj čas ni prišla celovita informacija. Sindikati CGIL, CISL in UIL pozivajo INPS, naj terjanje pokojnin preloži na jesen, ko se bo preverjanje končalo. Deželni direktor zavoda INPS Rocco Lauria je včeraj za deželni italijanski radijski dnevnik RAI podčrtal, da dodelitev štirinajste mesečne pokojnine temelji na dohodkih. »Za leto 2008 je bil znesek izplačan na osnovi domnevnega dohodka, nakar smo primerjali podatke zavoda INPS s podatki Agencije za prihodke,« je pojasnil. Kdor ni poslal obrazca »RED« ali pa je prekoračil dohodkovno mejo, nima pravice do štirinajste pokojnine. »Vsakdo lahko svoj položaj preveri v uradih INPS,« je povedal Lauria in razložil, da bodo neupravičenim odtegnili vsoto od pokojnine, in sicer v petih mesečnih obrokih. Prvi obrok bo na vrsti septembra. (af) David Krebel TRST - Za Davida Krebla, odgovornega pri patronatu INAC Kmečke zveze, predstavljajo pokojnine, prijave dohodkov in raznorazni obrazci »vsakdanji kruh«. Vprašali smo ga, kaj se pravzaprav dogaja s štirinajsto mesečno pokojnino, ki jo zavod INPS v nekaterih primerih zahteva nazaj. Kako je prišlo do tega, da terja INPS od upokojencev pravkar izplačano štirinajsto mesečno pokojnino? Najprej moramo razumeti, kateri upokojenci imajo do nje pravico. koroška - Kljub novemu ustavnemu zakonu Župan Škocjana prezira slovenščino kot uradni jezik CELOVEC - Medtem ko uradna politika na Koroškem ne zamuja nobene priložnosti, da bi praznovala meseca julija sprejeti rešitvi vprašanja dvojezičnih tabel in slovenščine kot uradnega jezika, so slovenski občani v občini Škocjan soočeni s povsem drugačno sliko. Čeprav novi ustavni zakon že velja od 27. julija dalje, ga socialdemokratski župan Thomas Krainz še naprej prezira. Še več: občani, ki zahtevajo uveljavitev slovenščine na občinskem uradu, so dva dni potem, ko je novi zakon stopil v veljavo, celo prejeli odredbo občine za delno zarubljenje njihovih plač in sporočilo o vpisu v zemljiško knjigo. To, ker občini niso plačali davščine, temveč denar zaradi nespoštovanja slovenščine nakazali na fiudiciarni račun. O najnovejših potezah župana Krainza so prizadeti slovenski občani Škocjana včeraj na tiskovni konferenci informirali širšo koroško javnost in ob tem izrazili svoje ogorčenje nad vedenjem župana. Kot govornica občanov, ki je tudi sama prizadeta od ukrepov župana, je na tiskovni konferenci nastopila Sonja Kert-Wakounig (tudi predsednica Krščanske kulturne zveze), ki je javnost opozorila na nezaslišano vedenje župana. Poudarila je, da Slovenci v občini ne bodo klonili »šikanam« župana in še naprej vztrajali pri zahtevi po pravici do uporabe slovenskega je- zika na občinskem uradu - tudi če se bo zadeva vlekla še mesece in leta. Kajti ena najpomembnejših funkcij nekega jezika je tudi ta, da ima vlogo uradnega jezika, je dejala Sonja Kert-Wakounig. Ob tem je še pristavila, da kakor je bilo veliko veselje ob pozitivni razsodbi ustavnega sodišča glede uradnega jezika v Škocjanu 4. oktobra 2000, pa so enajst let pozneje priča žalostni koroški realnosti. Slovenski odvetnik Rudi Vouk, ki pravno zastopa slovenske občane v občini Škocjan, pa je pristavil, da bo še naprej uveljavljal vse pravne možnosti, da bi pripadniki slovenske manjšine v občini Škocjan prišli do svojih pravic. S pogledom na napovedano veliko praznovanje 16. avgusta v Železni Ka-pli in v Žitari vasi, ko bodo slovesno postavljali prve dodatne dvojezične table, pa je Vouk menil, da Koroška nima kaj praznovati, dokler se manjšini ne priznajo niti te minimalne pravice, ki jih prinaša pravkar sprejeti ustavni zakon. Borbo slovenskih občanov občine Škocjan je medtem že podprla Enotna lista (EL). Zbirna politična stranka koroških Slovencev je v tiskovni noti izjavi sporočila, da se je župan Krainz z najnovejšimi ukrepi »dokončno diskvalificiral« ter ga obenem pozvala k odstopu. Ivan Lukan koroška - Po obsodbi Scheuch ne misli na umik, opozicija za predčasne volitve CELOVEC - Obsodba predsednika koroških svobodnjakov (FPK) in prvega namestnika koroškega deželnega glavarja Uweta Scheucha (42) na 18 mesecev zaporne kazni, od tega 6 mesecev brezpogojno, je bila tudi včeraj glavna politična tema na Koroškem. Sodba sicer še ni pravnomočna in je Scheuchov odvetnik že napovedal priziv, kljub temu opozicija glasno zahteva predčasne volitve. Scheuch in z njim njegova stranka FPK odklanjata te zahteve, prav tako prvi namestnik deželnega glavarja ne misli odstopiti iz svojega položaja, vsaj dokler ne bo pravnomočno obsojen. Scheuchov obstanek v koroški deželni vladi je na izredni seji v torek zvečer potrdilo tudi vodstvo FPK, prav tako, da ostane predstavnik koroških svobodnjakov. Predsednik koroške ljudske stranke (OVP) Josef Martinz pa je včeraj vnovič potrdil, da je koalicija med FPK z ljudsko stranko zaenkrat zamrznjena. To dokler Scheuch ne odstopi, je še dejal Martinz. Socialdemokratski drugi namestnik deželnega glavarja Peter Kaiser pa je včeraj dejal, da je s sodbo »konec igre« za Scheucha in da bi bile najboljša rešitev predčasne deželne volitve. Predlog za takšne volitve da so socialdemokrati že vnesli v deželnem zboru. Za predčasne volitve se je včeraj izrekel tudi govornik koroških Zelenih Ralf Holub. Kot je znano, je deželno sodišče v Celovcu obsodilo Scheuc-ha, ker je v zameno za pridobitev državljanstva za ruskega poslovneža zahteval plačilo tudi za svojo stranko FPK. (I. L.) V tem krogu so seveda v prvi vrsti prejemniki minimalnih pokojnin -slednje so v letu 2008 znašale 427,58 evra na mesec oziroma slabih šest tisoč evrov na leto. To spodnjo mejo so v bistvu določili že leta 1983. Od leta 1999 mora vsak upravičenec redno sporočati zavodu INPS, kakšna je raven njegovih dohodkov ter tako izjavljati, da ima pravico do državne pomoči. Toda to niso edini prejemniki omenjene štirinajste mesečne pokojnine. Med upravičence so namreč vključili tudi upokojence, ki so prejemali do približno 8900 evrov letne pokojnine. Le-ti navadno niso prijavljali dohodkov in marsikdo je s tem početjem tudi nadaljeval. Kaj pa se je zdaj dejansko zgodilo? Računalniški sistem zavoda INPS se je julija znašel z izplačanimi zneski, čeprav ni razpolagal z informacijami o dohodkih. Tu se je vse skupaj zavozlalo in zdaj zahteva INPS denar nazaj. Zavod je z levo roko dajal, z desno pa odvzema. Ali je bilo upokojencem pred leti obrazloženo, da morajo za prejemanje štirinajste pokojnine prijaviti dohodke? INPS jim bržkone ni dovolj natančno in jasno sporočil, da so prijave obvezne. Je torej kriv INPS? Delno, a ne bi govoril o tem, kdo je kriv in kdo ni, saj nismo na sodišču. S časom se te zadeve vsakič pravilno rešijo, v najslabšem primeru v nekaj letih ... To je treba INPS-u priznati. Kaj svetujete upokojencem, ki so se znašli v tem neprijetnem položaju? Tako ali drugače bo najbolje, da osebe, ki so prejele INPS-ovo obvestilo, prijavijo vse dohodke od leta 2007 dalje, tako svoje kot tudi dohodke soprog oziroma soprogov. Podatke naj navedejo v ustreznih obrazcih, pomoč in informacije nudimo seveda na patronatih. Kaže, da naj bi osebe, ki pošljejo dokumentacijo do 6. avgusta (torej ta teden), takoj zaustavile izterjevalni postopek. Ta datum je pred vrati in marsikdo ga bo zamudil. Pa nič hudega, pomembno je, da zainteresirani upokojenci prijavijo dohodke v prihodnjih tednih. Aljoša Fonda / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 4. avgusta 2011 3 fjk - Zmerni optimizem predsednika Renza Tonda »Dežela uspešno kljubuje hudi gospodarski krizi« Aktualni predsednik bo na volitvah leta 2013 skoraj gotovo spet kandidiral TRST - Deželna uprava s svojo uvidevno finančno in gospodarsko politiko uspešno kljubuje splošni krizi, ki pesti tudi Furlanijo-Julijsko krajino. V to je prepričan predsednik Dežele Ren-zo Tondo, ki se bo na volitvah 2013 najbrž znova potegoval za predsedniško mesto. Kot primer uravnovešene finančne politike je Tondo navedel nedavni proračunski zakon (t.i. rebalans), s katerim je deželni parlament porazdelil proračunski presežek v višini 185 milijonov evrov. Kritični, a lojalni do Berlusconija in Rima Tondo je na včerajšnji novinarski konferenci potrdil lojalnost Silviu Ber-lusconiju. Deželna vlada vsekakor razume, a ne podpira rimskega varčevalnega paketa, posebno na področju zdravstva. S tem v zvezi je predsednik FJK ocenil kot nujno pritožbo deželne uprave na ustavno sodišče v zvezi s t.i. tic-keti. Lojalni Berlusconiju, a tudi ljubosumni na upravno samostojnost FJK, je podčrtal Tondo. Politik iz Karnije, ki je svojo politično pot začel v PSI, je po hudem porazu desne sredine na nedavnih upravnih volitvah odkrito in javno pozval Ber-lusconija k postopnemu umiku s političnega prizorišča. Izid tržaških volitev je sicer politično ošibil Tonda, ki je bil med glavnimi pobudniki spodletele županske kandidature Roberta Antonioneja. Poziv opoziciji: dovolj z jalovimi polemikami Predsednik Dežele računa, da bo sedanja nelahka gospodarska in finančna situacija streznila tako desno kot levo sredino. »Tudi naša dežela nujno potrebuje strnjenost,« je dejal Tondo, ki je kot primer navedel ZDA, »kjer so se enotno zoperstavili naraščajoči krizi«. Po predsednikovem prepričanju bi morala do deželnih volitev 2013 tudi levosredinska opozicija pokazati večji čut odgovornosti. Razprava o rebalansu v deželnem parlamentu je bila na splošno umirjena, od leve sredine pa je deželna vlada pričakovala »več konkretnih predlogov, medtem ko so v usmeritvi leve sredine žal prevladovale predvsem kritike«. Včerajšnjega srečanja z novinarji so se - poleg deželnih odbornikov - ude- Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo z odborniki Sandro Savino, Riccardom Riccardijem in Eliom De Anno ležili tudi nekateri predstavniki večinskih strank, kar je nekoliko nenavadno. Vsi so prepričani, da bo sedanja koalicija (vključno z UDC) vzdržala do volitev in tudi po njih. Nova oziroma dodatna polemika s CGIL dežela - Avgustovski premor Dopust za svetnike, ne pa za odbornike Tondo je pred novinarji zagovarjal sklep o enotni pogodbi uslužbencev lokalnih uprav (deželne, občinskih in pokrajinskih), ki jo je deželni svet vključil v proračunska dopolnila. Šlo je za enostransko odločitev brez predhodnih pogajanj s sindikati, saj je deželni sklep podprl le CISL. Tondove besede o tem vprašanju je včeraj popoldne ožigosal deželni tajnik CGIL Franco Belci. »Če hoče predsednik FJK, kot pravi, vzpostaviti dialog s sindikati, naj skliče pogajalsko omizje. Drugače so njegove besede prazne,« je prepričan Belci. S. T. TRST - Predsednik Renzo Tondo in deželni odborniki so se letos odpovedali tradicionalnim avgustovskim počitnicam. Na dopust so se že odpravili deželni svetniki in to po odobritvi proračunskega zakona pred tednom dni. Njihove počitnice bodo kar dolge, saj so seje komisij deželnega parlamenta napovedane šele za ponedeljek, 12. septembra. Počitnice za italijanske poslance se bodo končale 5. septembra, za senatorje pa dan kasneje. Sprva je kazalo, da bo poslanska zbornica počitnice končala 12. septembra, kar je izzvalo številne proteste. Ni znano, če se bo okoli sto parlamentarcev vseh strank odpovedalo ro- manju v Sveto deželo, ki je bilo napovedano v tednu med 5. in 11. septembrom. Organiziral naj bi ga poslanec Ljudstva svobode Maurizio Lupi, sicer podpredsednik poslanske zbornice. Tondo je odpoved avgustovskega počitniškega premora utemeljil s hudo gospodarsko krizo, ki pesti tudi Furla-nijo-Julijsko krajino. »Upam, da bo v teh težkih trenutkih prevladal čut odgovornosti,« je dejal predsednik deželnega odbora. Slednji se bo sestal jutri, ko se bo Tondo srečal tudi s sindikati in s podjetniki o negotovi usodi kemične tovarne Caffaro v Torviscosi v videmski pokrajini. (st) Drevi v Kopru literarni večer Fontane KOPER- Literarno društvo Fontana, Območna izpostava JSKD Koper in Mestna občina Koper prirejajo v okviru poletnih prireditev »Prisluhni Kopru« literarni večer Fontane, ki bo potekal danes, 4. avgusta, ob 20. uri v atriju Pretorske palače v Kopru. V prvem delu večera poleg avtorja pesniškega prvenca »Plima šepetanj« Damjana Japlja sodelujeta še recenzentka zbirke in predsednica Združenja književnikov Primorske Magdalena Svetina Terčon in gledališki igrale Gregor Geč. Drugi del večera bo posvečen predstavitvi jubilejne 50. številke Fontane, ki je izšla pred kratkim. Revijo in svoje ustvarjanje bodo predstavili literarni urednik Edelman Ju-rinčič, glavni in odgovorni urednik Danilo Japelj, Stojan Ržek, Patrici-ja Sosič, Dorina Beržan in Ivan Novak. Večer bo z ljudskimi pesmimi popestril Kvartet sedem plus. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala v poročni dvorani Pretorske palače. (O.K.) Na Tridentinskem spet opazili medveda »blondinca« BOCEN - O medvedih na Triden-tinskem in Južnem Tirolskem tudi letos kar precej poročajo. Prejšnja leta je bilo največ besed in pritožb zaradi škode, ki naj bi jo povzročali na svojih pohodih izven območja parkov. Konec letošnjega julija pa so se v medijih pojavile nekoliko drugačne vesti. Dnevnik Dolomiten (23. in 24. julija) poroča, da so na območju med Tridentinsko in Južno Tirolsko na različnih krajih opazili žival z izredno svetlim kožuhom. Po poročanju časopisa, ki se sklicuje na mnenje strokovnjakov združenja za zaščito narave na Tridentskim (PANT) in Deželnega urada za lov in ribolov v Bocnu, »posebneža« ne gre obravnavati kot albinca (albini-zem - pomanjkanje snovi, ki organizmu ali njegovim delom daje barvo ).»Blondinca« z belkasto-ru-menkastim kožuhom so prvič opazili lansko pomlad, ko so ga tudi fotografirali. Na različnih mestih, posebej na območjih, preko katerih se živali selijo, oziroma kjer jim občasno puščajo hrano, so namestili kar lepo število skritih kamer, ki so »posebneža« ujele, vendar v glavnem v nočnih urah. Pred kratkim pa je predsedniku zgoraj omenjenega društva PANT uspelo žival poslikati ob belem dnevu iz razdalje kakih 800 metrov. Da gre za »posebneža«, samca, so strokovnjaki ugotovili tudi z analizo dlak, ki so jih našli ob in na drevesih primernih za čohanje. (V.K.) rim - Na zunanjem in šolskem ministrstvu Veleposlanik Mirošič posegel za špetrsko šolo Moja knjiga poletja - - y Veleposlanik Iztok Mirošič kroma RIM - Slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič je pri italijanskih oblasteh uradno posegel za rešitev prostorskih problemov dvojezične šole v Špetru v Beneški Sloveniji. Visokim funkcionarjem italijanskega zunanjega ministrstva je slovenski diplomat izročil pismo, ki ga je v zvezi z dvojezično šolo predstavništvo slovenske manjšine pred kratkim poslalo italijanskemu predsedniku Gior-giu Napolitanu. Na šolskem ministrstvu se je Mirošič srečal s Carmelo Palumbo, glavno direktorico ministrstva. Na sestanku je tekla beseda predvsem o Špetru, razgovor pa je nanesel tudi na druga vprašanja, ki tako ali drugače zadevajo slovensko šolstvo v Furlaniji-Julijski krajini. Mirošič je s tem v zvezi opozoril na nerešen problem glasbenega šolstva v slovenskem jeziku. V ta namen je Pa-lumbovi izročil skupno spomenico, ki sta jo o tem vprašanju oblikovali Glasbena Matica in Center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Predstavnik Slovenije v Italji je glede položaja slovenske manjšine v stalnem stiku s podtajnikom na Farnesini Alfredom Mantico, ki koordinira nastajajoče omizje med italijansko vlado in manjšino. Formalni vodja tega omizja bo vsekakor pod-tajnik na predsedstvu italijanske vlade Gianni Letta, s katerim se je Mirošič v preteklosti večkrat srečal. Tudi ko je šlo za proračunsko financiranje slovenskih kulturnih ustanov v Italiji. (st) Martin Turk, filmski režiser, ki se je rodil v Trstu, vse od začetka univerzitetnega študija pa živi in dela v Ljubljani, pravi, da se čas, ki ga posveča branju, zelo spreminja. »Če delam na kakem projektu ali sem na snemanju, potem nimam časa za branje. Če sem pa v fazi pisanja scenarija ali v kaki vmesni dobi med projekti, potem kar berem. Če imam čas, preberem tudi eno knjigo na mesec, če ne pa recimo eno na tri mesece. Rad berem zvečer in po kosilu, ampak če me knjiga prevzame, komaj čakam, da imam pet minut časa!« Pri tem ima naš tokratni sogovornik poseben sistem branja. »Včasih začnem več knjig naenkrat, pa jih potem dokončam tudi leto kasneje. Odvisno od knjige in vzdušja. Kakorkoli: ko grem v knjigarno, kupim po tri, štiri knjige naenkrat Imam jih tako rekoč "na lagerju"...« Turk rad bere predvsem moderne ameriške pisa telje in to v italijanskem prevodu. »Rad imam romane in kratke zgodbe, predvsem kar izhaja pri italijanski založbi Minimum Fax.« Bralcem Primorskega dnevnika predlaga v branje svoja najljubša romana: Middlesex Jeffreya Eugeni-desa in Barney's Version, ki ga je napisal Mordecai Richler. Oba sta dostopna tako v slovenskem kot v italijanskem prevodu. »Zakaj sta mi tako všeč? Ker sta predvsem dobri "filmski" zgodbi z odličnimi liki. Sta polni emocij, predvsem pa nista za-teženi. S humorjem in brez patetike uspeta povedati težke stvari.« (pd) 4 Četrtek, 4. avgusta 2011 PRIREDITVE / finančna kriza - Predsednik vlade nagovoril poslance in senatorje Berlusconi: Nezaupanje finančnih trgov neutemeljeno Vlada se bo v soočenju z vsemi zavzela za gospodarsko rast - Opozicija zahteva premierjev odstop RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je v včerajšnjih nagovorih poslancem in senatorjem, ki ju je spodbudil hud pritisk finančnih trgov na državo, dejal, da je Italija s sprejetim varčevalnim paketom na pravi poti in da sta politični sistem ter gospodarstvo trdna. Nezaupanje vlagateljev v državo je po njegovem mnenju neutemeljeno. Kot že večkrat doslej je izpostavil, da je kakršnokoli nezaupanje vlagateljev v ja-vno-finančno stabilnost Italije neutemeljeno, saj so banke trdne, podjetja in gospodinjstva pa med najmanj zadolženimi v Evropski uniji. S krizo se je po njegovih besedah potrebno soočiti odločno in brez živčnosti, ki je značilna za mednarodne finančne trge. Padci cen delnic italijanskih bank so pretirani. Trgi očitno ne ocenjujejo trdnosti italijanskega gospodarstva in javnih financ, meni Berlusconi. Hkrati pa premier ocenjuje, da je zdaj potrebno sprejeti ukrepe za okrepitev gospodarske rasti, kar je mogoče doseči v dogovoru s socialnimi partnerji. Načrt za spodbuditev gospodarske rasti in zaposlovanja namerava vlada socialnim partnerjem predstaviti danes. Gospodarsko rast, še posebej na revnejšem jugu države, bodo po pre-mierjevih besedah zagotovili tudi devet milijard evrov vredni infrastrukturni projekti, ki jih je vlada sprejela prav včeraj. Gospodarska rast je, tako Berlusconi, glavna naloga te vlade. K sodelovanju je pozval tudi opozicijo. Vlada bo prisluhnila vsem konstruktivnim predlogom opozicije, da bi državo popeljali iz krize, ki ni le italijanska ampak svetovna. Premier si je zaradi pritiskov vlagateljev na italijanske javne finance - dolgoročno zadolževanje države se je podražilo že na prek šest odstotkov, kar je blizu nevzdržnih ravni - prislužil glasne kritike opozicije in pozive k odstopu. Berlusconi je odstop že zavrnil, saj da njegovi vladi ni mogoče očitati, da ni naredila nič. Priznava pa, da bi lahko storili še več. Toda voditelji opozicijskih sil so svoje kritike do vlade ponovili tudi v krajši razpravi, ki je sledila premierjevemu nastopu v obeh vejah parlamenta. Sekretar Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je opozoril, da je Italija med svetovno gospodarsko krizo izgubila šest odstotkov bruto domačega proizvoda in se znašla v resnih težavah, saj doslej ni nadoknadila niti dveh. Zavladalo je veliko nezaupanje v politiko in v državne institucije, zato so po njegovem mnenju edina rešitev kore- nite politične spremembe, se pravi odstop sedanje vlade. Podobno stališče je zavzel prvi mož Sredinske demokratske unije Pier Ferdi-nando Casini, po oceni katerega bi morali anticipirati izvajanje vladnega varčevalnega paketa, ki ga je parlament potrdil 15. julija, ter sprejeti nove, tudi nepopularne ukrepe. Za to pa je po njegovem potrebno sodelovanje vseh pomembnejših političnih strank v okviru nove vlade. Še odločnejši je bil voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro, ki je Berlus-conija brez dlak na jeziku obtožil, da se spreneveda, in to na škodo Italije ter vseh Italijanov. Zato je po njegovem nujno, da vlada čim prej odstopi in da predsednik republike razpiše predčasne volitve. V parlamentarnih razpravah so seveda sodelovali tudi predstavniki strank vladne koalicije. Tako je donedavni pravosodni minister Angelino Alfano prvič nastopil kot sekretar Ljudstva svobode ter odločno izključil možnost oblikovanja vlade narodne solidarnosti. Premier Silvio Berlusconi govori v poslanski zbornici, ob njem gospodarski minister Giulio Tremonti ansa finančna kriza - Včeraj v Luksemburgu Tremonti pri predsedniku evroobmočja Junckerju LUXEMBOURG - Finančni minister Giulio Tremonti se je včeraj dopoldne na temo dolžniške krize v evr-skem območju in pritiska trgov na Italijo v Luksemburgu sestal s šefom evro-skupine Jeanom Claudeom Junckerjem. Tremonti je po dvournem sestanku dejal le, da so bili pogovori plodni. O vsebini pogovora, ki so ga sklicali šele v torek, ni znanega nič konkretnega. Sogovornika sta namreč zbranim novinarjem dejala le, da sta spregovorila o dolžniški krizi. Italija je v zadnjih nekaj dneh znova pod hudim pritiskom mednarodnih finančnih trgov. Pribitki na desetletne državne obveznice dosegajo nove rekorde in se nevarno približujejo ravnem, ki so v finančne aranžmaje z Evropsko unijo in Mednarodnim denarnim skladom že prisilili Grčijo, Irsko in Portugalsko. Donosi dolgoročnih italijanskih državnih obveznic vztrajajo pri okoli 6,3 odstotka, torej le nekaj pod sedmimi odstotki, ki so omenjeno trojico držav pahnili v javno-finančno krizo. Vlada naj Jean-Claude Juncker ansa bi, da bi nekoliko omilila pritiske na ceno zadolževanja, skušala kupce obveznic zdaj v večji meri najti v Aziji. Predstavniki finančnega ministrstva naj bi se sestali z vlagatelji na Kitajskem, v Hong-kongu in Singapurju. Tremonti je v torek zaradi dogajanja na trgih že sklical sestanek odbora za finančno stabilnost Italije. Zaskrbljenost zaradi javnofinančnih razmer v Italiji sicer izvira predvsem iz ocene, da bi morebiten padec države, ki ima tretji največji bruto domači proizvod (BDP) v evrskem območju, močno zamajal stabilnost evra. toskana - Oblasti bi jo hotele prepovedati Sporna prodaja spodnjic s podobo stolpa v Pisi PISA - Italijanske oblasti vse bolj moti, da so med najbolj priljubljenimi spominki, ki jih turisti odnesejo domov s počitnic v Toskani, spodnjice s podobami slovitega stolpa v Pisi in mednožja Michelangelogeva kipa Davida. Vse več toskanskih županov zato zagovarja umik stojnic s podobnimi spominki z mestnih trgov. Župan Pise Marco Filippeschi je provokativne spominke označil za nespodobnosti, ki jih je potrebno umakniti iz nabora lokalnih spominkov. S tem je podprl odločitev lokalne policije, ki je te dni oglobila šest uličnih prodajalcev spominkov s kaznimi v višini 500 evrov zaradi prodaje moških spodnjic, katerih sprednjo stran je krasila podoba poševnega stolpa v Pisi. Prav tako oblastem niso pogodu predpasniki s podobo mednožja Miche-langelovega Davida in drugi kosi oblačil, okrašeni z erotičnimi prizori iz starorimske umetnosti, ki so sicer precej priljubljeni med turisti. Oblasti Firenc, Sie-ne, San Gimignana in Pienze so zato ta teden deželne toskanske oblasti pozvale, naj odredijo umik tovrstnih spominkov iz prodaje na javnih mestih. Poziv je naletel na raznovrstne odzive. Pozdravil ga je na primer umetnostni kritik Phillipe Daverio, ki meni, da izdelave tovrstnih spominkov sicer ne gre prepovedati, vendar jih je potrebno »vsaj umakniti iz prodaje na trgu Piazza dei Mi-racoli«, kjer stoji slovito poševni stolp. A njegovo mnenje ne uživa vsesplošne podpore. Nekateri strokovnjaki menijo, da je nesmiselno umikati iz prodaje izdelke, katerih humorna razsežnost je že postala splošno sprejemljiva. Strokovnjakinja za oblikovanje Maria Luisa Frisa na primer meni, da bi se morale oblasti raje osredotočiti na resne probleme, kot je pomanjkanje spoštovanja med ljudmi. Daverio pa na drugi strani opozarja, da problema ne predstavljajo zgolj pro-vokativne spodnjice, temveč na splošno »armada stojnic in kioskov«, ki je okupirala italijanske trge. Slednji tja po njegovem mnenju nikakor ne sodijo. Marchionne: Italija bi potrebovala krepkejše vodstvo DETROIT - Fiatov pooblaščeni upravitelj 59-letni Sergio Marchionne je na novinarski konferenci v Traverse Cityju v Detroitu napovedal, da se bo od položaja šefa italijanskega avtomobilskega podjetja, ki je leta 2009 prevzelo ameriški Chrysler, poslovil po letu 2015. Marchionne je sicer novinarjem povedal, da je leto 2015 postavil kot okvirni datum in se lahko upokoji kasneje. Do takrat pa upa, da bo uspel vzgojiti naslednika, ki bo prevzel njegovo delo. Marchionne je bil sicer zelo kritičen do italijanske politike in je menil, da bi Italija potrebovala krepkejše vodstvo. Na Lampeduso priplula ladja s 330 migranti LAMPEDUSA - Na otok Lampedusa je v torek pozno zvečer iz Libije priplula barka s 330 migranti. Plovilo, ki ga je do obale pospremila obalna straža, je dolgo le 15 metrov, na njem pa so bili v glavnem migranti iz Somalije in Nigerije. Med njimi je bilo tudi 50 žensk in štirje otroci. V ponedeljek je na Lampeduso priplula podobna barka z 271 afriškimi begunci, na kateri so našli trupla 25 ljudi, ki so se zadušili v strojnici. 15-metrsko plovilo je bilo močno prenatrpano, po navedbah preživelih pa so bili na morju tri dni. Lampedusa, ki ima le 20 kvadratnih kilometrov površine, je najjužnejši italijanski otok, ki leži bliže afriški kot italijanski obali. Otok je ena glavnih vstopnih točk v Evropsko unijo za tisoče nezakonitih priseljencev iz Afrike. Popularni pevec Eros Ramazzotti postal drugič očka RIM - Pevec Eros Ramazzotti je drugič postal očka. 15 let po rojstvu prve hčerke Aurore je njegova sedanja partnerka, manekenka Marica Pellegrinelli, v torek zvečer povila deklico, ki sta jo poimenovala Raffaella Maria. »Hvala Marici za to čudovito darilo,« je na svoji spletni strani zapisal 47-letni pevec. Z 21 -letno Marico Pellegrinelli je pevec že dlje časa v zvezi. Manekenka se je ob modni pisti preizkusila tudi na filmskem platnu. Prvič je nastopila v filmu režiserja Pu-pija Avatija. Prvo hčerko Auroro ima Ramazzotti z nekdanjo ženo Michelle Hunzi-ker, s katero sta se poročila leta 1998, enajst let kasneje pa sta se uradno ločila. EVRO 1,4300 $ +0,90 rim - Zdravstvo O »ticketih« spor med deželami in osrednjo vlado RIM - Italijani bodo še naprej za specialistične preglede in za preglede na urgencah plačevali dodatke (t.i. tic-kete). Včerajšnje delovno omizje med osrednjo vlado in deželami se je namreč končalo brez vsakršnega sklepa, pogajalci pa so se na koncu še glasno sprli. Minister za dežele Fitto je vso zadevo preložil na konec avgusta, ko ni pričakovati premikov. Predstavniki dežel vztrajajo, da so nove dajatve na zdravstvenem področju neupravičene in jih je treba zaradi tega ukiniti. Nekateri so zato predlagali, da bi namesto »ticketov« podražili cigarete in vse tobačne izdelke, kar je močno razjezilo lastnike in upravitelje tobakarn ter seveda kadilce. Nekatere deželne uprave (med njimi tudi Furlanija-Julijska krajina) so se zoper uvedbo novih zdravstvenih pristojbin pritožile na ustavno sodišče. Vrhovni sodniki bi se morali o tem izreči pred koncem leta, ko bo morda že prišlo do dogovora med državo in deželami. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. avgusta 2011 evro (povprečni tečaj) valute 3.8. 2.8. ameriški dolar 1,4300 1,4170 japonski jen 110,18 109,61 9 1228 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 9,2008 39,7962 63,3780 39,4753 62 7410 II lUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti int 7,4488 0,87255 7,4490 0 87180 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nr-ir\¿i ^ 9,0875 7,6820 u,o / 1 ou 9,0130 7,6460 1 1UI VCjKa M Ul iG češka krona 24,291 1 1022 24,231 1 1049 jviv.aiji\i Malih. estonska krona m^HTarcki T/*\nnt" 15,6466 272,38 15,6466 270 12 1 1 la