it. 39. V Otdrici, v soboto ctae It), maja 1903. TočaJ XXKIM Iihaja trikrat aa teiea v ieatlk lidaajlh, in qee« vnk torek, četrtek i> sebete, ajatraaje lajšaj« opoldne, veJera* tsaaage pa ob 3. uri popoldne, in Btane z urednfikimi izrednimi prilogami ter i .KaMpotott* ob novem leta vred po posti pre-jemaaa ali v Gorici na dam postljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6 6<: pel leta........6 . 60 . . ,3-30 eetrt leta ..,..., 3 , ,40 . , . lin PosamiCne Številke stanejo 10 vin. 0<1 23. julija 1903. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob H. nri dopoludne. Naročnino sprejema upravništvo t Gosposki nlio Str. 11 v Goiici v cGorišTrt Tiskarri» A. GabrSook vsak dan od 8. ure sjntiaj do •¦.¦. .'-a-,'.o,\ ;,h senaba« vGosposki ulloist 7: t Gorici,y & nad*frn, 7, urednikom,je mogoče govoriti vsaki dan o4 8.,do 14. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne'' 6frWdeHaH" m-praznikih od 9. do 18- dppM. UpravniStivo--: e nahaja v Gosposki ulici it, 11. ' . ' ' Naročnino In oflase je plačati loeo Gorita^ Dopisi mj »oiposlljhjo le uredništvu. '' '¦' Naročnina, reklamacije in druge re8i, katere ne.' padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le •ipravnifitvu. "": - •' "¦'¦¦ „PBIMOREC" „." '¦',' ..',.; :',',„'.. izhaja neodvisno od «So8o» vsak, petek in stane vse leto 3 K M h ali gld. 1-60. --:.,,•::• «So5a» in »Primorec* se prodajata v Gotr!ol-Vto*> bakarni Sohwar* v Šolski ulioi «n Jellarait* v , Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni Lgvren5i8 na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Fonte della labbra Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. mm »Gor. Tiskarnac A, GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Raznerjc mri duhBvSčmi in G, kr, deželni šolski svet je priposlal z odlokom 4. t. mK it 199. letno poročilo o stanja ljudskega Šolstva na Goriško-Gradi-šcanskem za leto 1901/01 ter tem povodom opomnit v drugi polovici okrožnice, katero je razposlal vsem šolskim vodstvom šol. okraja goriškega C kr. okrajni šolski svet v Gorici, to-le: .Letno poročilo samo pa se izraža o obnašanju in delovanju uciteljstva tako-le:~ V obče se more trditi, da je bilo obnašanje učiteljskega osobja korektno .ter vnanjini življenskim razmeram primerno. - -Ker pa uciteljstvo ni zadovoljno s plačami, potegnili so povodom zadnjih deželnozborskih volitev nekateri s politično stranko, od katere pričakujejo izboljšanje svojega gmotnega stanja. Vsled tega pa so se zamerili nasprotni stranki in to neljubo razmerje je bilo povod medsebojnemu obtoževanju; to je prisililo šol. cblastva, da so vpeljala disciplinarno postopanje proti onim, ki so s svojim nepremišljenim in netaktnim nastopanjem na tako neprijetni način silili v javnost. To se je zgodilo v 16 slučajih. V nekaterih se je pokazalo, da so bile obtožbe nevtemeljene, v drugih pa so se izrekle bolj ali manj občutljive kazni. Upati je, da bodo te resne odredbe streznile one učitelje, ki hoCejo doseči stavljeni si smoter, pri tem pa se v svoji mla-deniSki nepremišljenosti ne drže dovoljenih mej. — Rarmerje med duhovščino in uCiteljstvom bi maralo biti v tukajšnjem okraju paC dosti boljše, kar se za prihodnost pričakuje/ Strmeli smo, ko smo čitali to okrožnico, katere tendenca je pač tako očita, da je ni mogoCe skriti, ako so pred njo še tako lepe besede. C. kr. deželni šolski svet j e s t o p i i s tem čtncm popolnoma v službo k 1e r i k a l i z m a ter sloji nasproti učifelj-stvu na isti stopinji kakor ultramonlanci, zbrani okoli »Priro. Lista", ki vodijo od časa razkola grdr ostuden boj proti vsemu onemu učiteljstvu, katero se stanovsko zaveda ter noče kloniti brezpogojno svoje glave pred vsakim kaplanom. Ta okrožnica kaže, da prevladujejo dandanašnji v slavnem c. kr. deželnem šolskem svetu klerikalni elementi, ter da čakajo značajno in zavedno uciteljstvo bržčas tudi v bodoče še hudi boji s to kor-poracijo in z duhovščino, v katere politični službi stoji vrhovna šolska oblast. V zadnjem Času je šla politikujoča duhovščina nad vso one ljudske učitelje, ki so hoteli misliti s svojo glavo; najmanjši pq-vodck, kaka beseda, izgovorjena v naglici, pa je bila spisana huda ovadba s posvečeno roko, in uvedla se je preiskava, stroga preiskava, in nune je lagal in obrekoval ter prideval, da bi se hudičem studilo, ubogi učitelj pa je bil »discipliniran* — za prazen nič. Politikujoča duhovščina je postopala na najgrsi način nasproti učiteljstvu v javnosti, ščuvala proti njemu, lagala, lož se je tudi pokazala, ali njej se ni zgodilo nič. Lahko delo je imela. »Prim. List* je požiral dolgo Časa vsak Četrtek po enega učitelja, in politikujoči duhovniki so šli počasi, ker jim je šlo vse tako gladko izpod rok, celo tako daleC, da so podajali povsem neutemeljene ovadbe. Kar izmislil si je kak izpit kurat koj proti učitelju, katerega ni rad videl, pa je bila ovadba tu. Vso izmišljeno od prve do zadnje besede, namen pa je bil: škodovati ugledu učitelja. In to je jedna glavnih točk v programu klerikalne politike. Ker namen posvečuje sredstva, so se poslužili tudi samih izmišljotin. Calumniare audacter, semper ali-quid haeret. Sam deželni šolski svet mora priznavati, da v nekaterih slučajih so bile obtožbe nevtemeljene. Vse to početje srbo-rrtih nuncev proti učiteljstvu je bilo v glavnem le podlo denuncijantstvo, ali šolska oblast je bila hitro pri rokah, da je verjela farovškim lažnjivcem in ovaduhom. Kazni so bile določene največ za prazen nič, za brezpomembne reči, in tudi le za to, ker je bil učitelj ..trmoglav", ker ni hotel iti v Kanoso, kamor mu ni pustila stanovska zavest in čut možatosti. V vseh tistih preiskavah, v vsej tisti gonji proti učiteljstvu se je kazalo jasno, da je kriva le duhovščina, ako razmerje med ' njo in uCiteljstvom ni tako, kakor bi morda imelo biti, ako je že res tako potrebna skup-nosi iii?d duhovnikom in učiteljem, jasno se je zrcalilo, da si je postavila duhovščina nalogo, podjarmiti uciteljstvo ter je priklopiti gardi, ki se bojuje za ,sveto katoliško stvar*, videla se je na celi Črti vsa ostudnost tega grdega boja proti učiteljstvu, ali kaj je storil na vse to slavni c. kr. deželni šolski svet? Nasproti sovražnikuuCiteljstva nima ni kake grajalne besede (ali se mu zdi vse prav P), pač pa goni uciteljstvo v klerikalni jarem. Četudi v milejših besedah, vendar dosti jasno zapoveduje učiteljstvu, da se mora »spraviti* z duhovščino, to je; podvreči se farovški komandi. Dež. šolski svet pravi sicer, da v obče je bilo obnašanje učiteljskega osobja korektno, ali vendar se mu zdi sedaj, po vsej oni ne-čuveni gonji iz farovžev proti učiteljstvu, najprimernejše, da naj gre v farovž poljubit šiliO, s katero so jih tepli po svojih Časopisih in potom šolske oblasti. Vsa okrožnica je a t e n t a t še na tisti košček svobode, kateri ima uciteljstvo, sega pa tudi daleč izven delokroga šolske oblasti, saj učitelj s tem, da je postal učitelj, š e n i prodal duše in telesa tisti korpo-raciji, ki stoji nad njim, marveč sme še nadalje svobodno misliti ter se bližati oni stranki, katera mu je po svojem programu in po njega nazorih najbližja. Da se pa pameten in zaveden učitelj ne more bratiti s svojimi sovražniki, s klerikalci, ki ga hočejo poteptati, je pač umevno. Vsak Crvičck se brani, ko se stopa nanj, pa se človek ne bo branil, ko mu pada po ledjih bič njegovega največjega neprijatelja l In ta dva združiti, ali ni to malce težko, zlasti na tak način, ko se hoče teptanega prisiliti do tega, da se »spokori* pred tep talcem?! Okrožnica je vzbudila med uCiteljstvom gotovo obilo nevolje, zlasti še, ker se mu namigava na zboljšanje učiteljsk"i plač ter spravlja !>¦ v dotiko z zadnjimi deželnozbor-skimi volitvami. To je strupena ost okrožnice, ki gotovo učinkuje. Učiteljstvu se naravnost očita, da so potegnili takrat z našo stranko; no, mi pa vemo, da nimajo klerikalci nika-kega vzroka očitati jim kaj v tem pogledu, kajti matematično natančno bi se dalo izračunati, da je imela klerikalna stranka od uciteljstva takrat več nego naša. Mi nočemo tukaj ničesar nikomur očitati, ali gg. učitelji naj si zapomnijo ta passus v okrožnici. Tudi ne nastopamo na tem mestu kot branitelji uciteljstva, marvtč povzdigarao le kot glasilo svobodomiselne stranke, ki stremi po napredku, glas ter protestujemo proti takemu ravnanju z učiteljskim stanom. Kaj bo z našo ljudsko šolo, ako se bo nadaljevala ¦ taka pot ? Poklerikaliti jo, to je res ves namen duhovniške stranke, spraviti jo povsem pod svoj vpliv ter ukloniti tilnik učitelju, da bo bolj podoben farovškemu hlapcu nego svobodnemu možu; tak je ideal .katoliške« po* litike med nami, in v boju za ta ideal koraka roko v roki poleg »Prim. Lista* tudi pr slavni c'. kr. deželni šolski sveti In kdor so predrzne misliti drugače ali celo oglasiti, ta postopa .nepremišljeno* In .netaktno*! Čudna so pota klerikalne politike, Čudna pota slavne c. kr. šolsko oblasti, in čudna jo torej tudi ta pot, katero je sedaj ubrala proti učiteljstvu. Gotovo je, da ta pot ni prava, kajti deželni šolski svet daje pofeho onim, ki so postopali krivično. To pa ne nore biti ona pot, po kateri naj se razmerje zboljša, ampak po tej se mora le še poslabšati. Okrožnica mora vplivati na duhovščino tako, da si bo mislila, da sme Še nadalje delali ktivico učitelju ter ga denuriclrati, saj kar gori najvišja šolska oblast za farovško gospodo, učitelj pa odslej ne sme niti kihniti brez dovoljenja iz zakristije. Po tej okrožnici se duhovščina pač ne bo bližala učiteljstvu niti za korak, da-si je ona kriva tistih-rie-všečuih razmer, ampak čakala bo, da se jej; spokorno približa uciteljstvo ter kapituluje pred njo. Uciteljstvo pa si bržčas preriiisli, storiti tak korak skrajnega poniževanja, in posledica bo ta, da se raztaefe le še poostrijo. Kdo bo kriv ? V glavnem pač tisti, ki gonijo uciteljstvo do koraka, katerega ne sme in ne more storiti, ako hoCe samemu sebi prihraniti obstanek, in katerim je blagor uciteljstva in napredek šole le deveta briga. G. kr. dež. šolski svet je ta, ki je postal pri- Križarji Zgodovinski roman v štirih delih. Polj'ki vpisal H. SleHkU-wkž — Pasi. Voirankl. »Povedali so nam ljudje,« odvrne Matija, »da se rau je vtrgal jermen na sedlu, in ko si ti to videl, da nisi hotel udariti po njem.« »Kajpada, dvignil sem kopje kvišku, in s tem sem se mu prikupil. Ej, mili Bog, dobil sem od njih strogo pismo, s katerim sem mogel iti od grada do grada in jo iskati. Že sem si mislil, da jo napočil konec moje bedo in mojega trpljenja, a glej, sedaj sedim tukaj v tej divji krajini, brez vsake pomoči, izmučen in žalosten, in moja bolečina je vsaki dan večja.* Tu umolkne za trenutek, vrže z vso močjo poleno na ogenj, da so se kar iskre posipale naokrog, ter nadaljuje: »Ako ta revica v kakem gradu joka in si misli, da sem na njo pozabil, pa bi bilo bolje, ko bi me pokosila smrt!« In očividno se je v njem nabralo toliko nestrplji-vosti in bolečine, da je jel znovič metati polena na ogenj. Matija in Glavač sta ga osupnena gledala. Nista niti slutila, da je imel Danuško tako rad.« »Pomiri se!« zakliče Matija. »Kako jabilo ~ iem pospremnim pismom? Ali mar komturji niso hoteli ubogati zapovedi velikega mojstra?« »Pomirite se, gospod!« rečo Ceh. »Bog vas potolaži, morda kmalu.« Zbišku se zalesketajo solze v očeh, vsekako pa se pomiri ter reče: »Odpirali so pred menoj gradove in je«"^. Bil som povsod in iskal som povsod. Mod tem je izbruhnila vojna. V Gierdavi mi je starosta von Ileidek dejal, da bojno pravo je povsem drugače in da sedaj nimajo več veljave pospremna pisma, ki so bila izdana v mirnem Času. Pozval sem ga takoj na dvoboj, toda on dvoboja ni sprejel, marveč me je dal zapoditi iz gradu.« »Pa v drugih gradovih?« vpraša Matija. < Povsod se je vršilo ono in isto. Kom tur v Kra-ljevcu, ki je vrhovni poveljnik gierdavskOga staroste, ni hotel niti citati pisma, rekoč, da vojna jo vojna, ter mi zapovedal, da naj urno odnesem svojo glavo, dokler je še cela. Poskušal sem še drugod, toda povsod je bilo eno in isto.« »Sedaj razumem vse,« reče stari vitez. »Ko si videl, da ne dosežeš ničesar, si dospel semkaj, kjer se moreš vsaj maščevati.« »Tako je,« reče ZbiŠek. »Mislil sem,si tudi, da tu vjamomo kaj sužnjev, aH se polastimo kakega gradu, toda oni ne znajo jemati gradov.« . »Ej, kadar dospe semkaj knez Vitold, bo vse drugače.« «Bog daj to!« »On dospe gotovo. Cul sem na mazoveškem dvoru, da pride, in ž njim morda sam kralj z vso svojo poljsko močjo.« Daljši razgovor jima pretrga Skirvoillo, ki stbpi: nenadoma iz sence, ter reče: ¦Napotimo so na pohod!« Vitezi na to urno vstanejo, Skirvoillo se približa tesno njim ter reče z zamolklim glasom: »Imam neko novico. Novo Kovno se namerava oskrbeti z živežem. Dva viteza spremljata »knehte«, jed in pijačo. Te hočemo napasti.« »Torej moramo prebresti Nemenf vpraša L sek. »Da, znan mi jo prehod.« ' :; ">. »Ali v mostu vedd, da jim prihaja živež?«; »Ved6 in gredo jim naproti, toda na te udarite vi.« Na to jim jame praviti, kje se imajo postaviti* da bodo mogli iznenadoma napasti one, ki pridejo' iz grada. ' . ./;• ,- Njemu je bilo mnogo mar za to, da izvrši ob enem dve bitki, in se s tam maščuje za poslednji poraz;• kar je moglo biti tolikanj lažje, čim varnejši se je Čutil' sovražnik po prvi zmagi. Odločil jim jo prostore ih Čas, kedaj morajo biti tamkaj, vse drugo pa1 je prepustil njihovi hrabrosti in izkušenosti. Oni so se raz-> veselili v svojih srcih, ker so takoj spoznali, da jim to govori vešč in izkušen bojevnik. Ko jim napove svoje naročilo, jim zapove, naj gredo* za irfim, na to; pa se vrne v svojo kolibo, kjer so ga že čakali knezsi in bojarji. Tu ponovi 3voja povelja, na- to> dvigalki ustom piščalko, izrezano iz volčje kosti, ter zažvižga tako presunljivo, da se je glasilo od jednega konca\ tabora do drugega. :.:¦.,;.•: ¦. s... Na ta žvižg nastane ž.Vvallnp ^6rhakehje:bit,rtlg, pogaščenih ognjišč; tu pa' tarft Est^fi^''-'išltre,':ittei'v'!sf4 ganjac klerikalcev, ki težko pričakujejo dneva, »o bi videli učiteljstvo s sklonjenim tilnikom na kolenih pred svojimi nogami. Sedaj zanaša celo dež. Šolski svet Se hujši razdor med učiteljstvo in duhovščino, kajti prepričani smo, da stanovsko organizovano učiteljstvo se ne ukloni tako brezobzirni zahtevi, kakor je povedana v okrožnici, marveč da se bo znalo držati tudi nasproti temu novemu naskoku, ki jih hoče vpreči v farovški voz poleg nevednega analfabeta. Šdska oblast greSi s takim postopanjem neizmerno nad Šolo in učiteljstvom in goni isto v službo črni suknji, ali upamo, da so v naši deželi še možje, ki se bodo znali postaviti po robu takemu vse obsodbe vrednemu postopanju šolske oblasti, pred vsem pa stavimo upanje v dobro organizovano učiteljstvo, da odbije tudi ta naskok na svoj ugled in čast tako, kakor zasluži. Le Se jedno opomnjo ! - - Koliko pritožb je že Slo in se oglaša dan na dan proti razsajajočim nuncem; koliko dokazov o grdi zlorabi cerkve, prižnice in spovednice je do-prinešenib, — ali kaj dela duhovska oblast ? 1 Ona brani in krije svojo duhovščino celo na Škodo vere in cerkve. Na tisoče prej vernih Slovencev ne gre več v cerkev, ker so jih od tam pregnali brezvestni nunci l — Vkljub vsem takim dejstvom je ordinarijat slep in gluh za vse pritožbe! Deželna Šolska oblast pa posluša vsako čenčo, uvažuje vsako zlobno intrigo iz f arov-žev, da že postopa disciplinarno proti uči-teljstvu. — Ako je bila proti učitelju preiskava, je bilo zaslišanih več, morda mnogo prič, cesto celo otroci, in naj se je še tako sijajno dokazala njegova nedolžnost — izgubljen je v tistem kraju, njegov ugled je Sel rakom žvižgat, dočim se obrekovalee v farovžu zadovoljno smeje in skazuje svojo mogočnost, svojo vzvišenost nad vsemi drugimi zemljani. Za takega učitelja je najbolje, ako pobere Sila in kopita ter — gre! Toda ne bilo bi tako hudo, ugled uči« teljstva in Šole bi bil vsaj nekaj obvarovan in najprimitivnejSemu pravnemu čutu bi bilo zadoščeno, ako bi deželna šolska oblast v : podobnih slučajih razumela svojo nalogo! Saj imamo kazenskih paragrafov o... obrekovanju in o zapeljevanju ohlastnij, ali teh noče poznati nasproti obrekovalcem iz fa-rovžev in njihovih podrepnikov! — Vprašamo : Ali je deželni šolski svet le enkrat nastopil proti obrekovalcem učiteljev ? Doslej — n i k d a r 1 In ako so učitelji zahtevali, naj se jim imenuje obrekovalca, ki jih je spravil v preiskavo, broške in mnoge nevšečnosti, kaj se jim je reklo ? — ,Ha, to je disciplinarna reč in ovadi tel j a krije — tajnost t* Tako se varujejo — Iumpje na škodo ugledu celega stanu in na škodo ljudski šoli, i — ki nas stane ogromno žrtev, vse one c. kr. gospode, ki v deželnem šolskem svetu kozolce. preobračajo, pa niti bora ne! Mi davkoplačevalci naj le plačujemo, da smo črni, razni c. kr. gospodje bodo pa lepo vladali celo deželo po klerikalnem vzorcu 1 — Tako ne pojde! V deželi itak dovolj vre čedalje bolj in nekega lepega dne bodo gospodje, ki prilivajo olja na ogenj, deklamo-vali: O weh*, die Geister, die wir gerufen....! Svobodomiselni slovenski dijaki! Veliki kulturni boj, ki preveva ves kulturni svet, razdelil je tudi naš slovenski narod v nasprotujoče si tabore. Tu bojevniki za pravo, iz svobode izvirajočo kulturo, tam moči tmine... Neizogibno je, da ločijo tudi dijaško mladež nasprotni nazori; saj je ona izšla iz srede onih bojevnih vrst in je poklicana vrniti se nekdaj v one vrste, ter krepka po načelih in po značajih, zastaviti svoje moči v prospeh idealov, ki so se ji rodili in utrdili za njenih ukov. Vzgajati v službi idealov, naobražati, utrjevati značaje: to je nalog akademiCrtih društev. Iz njih so izhajali in izhajajo možje, ki služijo narodu pravo in verno narodno službo. Veliki kulturni boj zahteva kremeni-tih značajev, neustrašenih boj nikov. In slovenski narod bije kulturni boj,.. Ideja, ki preveva naše duše, ki nas druži in ki naj iz nas ustvari prave narodne kulturne bojevnike, je svobodomiselnost. Duševna svoboda je pogoj kulturi, je in ostane prvi pogoj vsakemu človeštva vrednemu napredku; ni pa napredka, ako se mora kultura ozirati na levo in na desno. In na teh idejah zasnovali smo si svoje »Društvo svobodomiselnih s I o-venskihakademikov »Sava« na Dunaju*. Ako zahtevamo pravo prijateljsko, aka-demično združitev, tedaj je prvi pogoj temu: precizna podlaga združitvi, enotni nazori. — Šele tedaj, ako so nazori, ki tvorijo podlago združitvi, enotni, more nastati pravo medsebojno občevanje, šele tedaj more izpolniti akademično društvo svoj na-rodno-pedagoški nalog. Naše dosedanje dijaško središče nam v tem oziru ni moglo odgovarjati; zato smo si ustanovili lastno društvo. Naše društvo je nepolitično, svobodomiselnost tvori ono skupno podlago, brez katere ni mogoče pravega aka-demiškega društva. Namen društva je »biti duševno in zabavno središče svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju*. To je, kar daje značaj in pomen našemu društvu. Naše društvo bode torej zbiralo in vzgajalo edino-le svobodomiselne slovenske akademike. In, dejali smo, naš narod rabi kremenitih ne-vstrašenih značajev. Svobodomiselni slovenski akademiki! Poznate naše nazore, naše ideale! Komur bije srce za pravo narodno stvar, oni stopi v naš krogi Našel ne bo le tovarišev, našel bode prave prijatelje I Skupni ideali, pravo prijateljstvo, prospeh naroda! Vse za svobodo in narod! Ustanovni odbor. DOPISI. Iz Tomaja. — Zopet je prinesla .Gorica* v 37. št. laži, in dopisnik zliva svoj žolč na g. Vrana. In župan Cerne je popravljal s § 19. tisk. zakona 5 ni-resov v »Soči* št. 34., pa povemo Vam na uho, da s tistim popravljanjem se niste nič očistil, ampak napravil debelo blamažo. Kar je »Soča* pisala, je popolnoma resnica. Kar pa sedaj dopisnik trobi v »Gorici*, to je pa res smešna laž, ki piše: ,To ima torej naš g, župan za zahvalo, da je dovolil, da se na njegovi se-nožeti rije karanje za novi vodnjak.* Kaj ne, lažnjivi dopisnik, Vas ni nič sram s takimi lažmi trobiti v svet? Zakaj bi ne pisal resnice tako, da g. župun je pred enim letom dal spraviti grdo kamnje iz »Ruščovke", ker je nameraval napraviti .kopišče*, pa delavcev ni mogel dobiti, da bi se isto delo dovršilo, pa znal je sedaj priliko porabiti, da mu je rabota spravila iz »Rušcovke* kamnje; kaj je ni dobro pogodil ? In potem kvasi lažnjivi dopisnik »Gorice": Ako noče biti g. župan figa-mož, kdo naj mu to zameri. No stvar je taka-Ie, da pred 3 leti sta se gradila dva vodnjaka v tomajskem županstvu, eden v vasi Sepulje in eden v Križu, pa m istem prostoru, kakor Je bil načrt napravljen, se ni zgradilo vodnjaka, ne v Sepuljah in ne v Križu, Pa kako ste takrat imel lahke noge in dobra usta, g. župan, dastevaščane pomiril, kakor v Sepuljah, tako tudi v Križu, da sta se vodnjaka preložila, Zakaj ne storite tega v Toma ju, g. župan ? Ker ste se pogodil dne 1, februarja t. I. z vaškim zastopstvom in z 6 zastopniki večine tomajske, da se napaja-lišče preloži na sredi vasi, na ugoden prostor s čisto vodo, pa sedaj ste dano obljubo požrl. Torej naj svet sodi, da nočete biti figa-mož t To pa ni noben napad in ne obrekovanje, ampak čisto gola resnica, g. župan! Kaj ste vreden, ko s takimi zvijačami ščuvate ljudstvo? Ker se zaupa g. župan na svojo župansko moč, je tudi robote ukazal za novo napajaliSče, kakor mu je kazalo. Dobil pa je tak le izid: dne 29. marca je pri cerkvi ukazal oklicati, kakor da bi s kanonom ustrelil, brez sklepa starešinstva, da se začenjajo ra-bote za novo napajaliSče, ali ogromna večina je precej pismenim potom obvestila županstvo, da se ne udeležimo robot za napaja-lišče, dokler ne vdobimo naše prošnje in pritožbe rešene radi napajališča, katere so bile že oddane na višje oblasti, pa to obvestilo niti hotel sprejeti, in šel je svojo pot naprej, mi pa svojo. Prvi dan je bila rabota, pa delalo jih je samo 10 županovih pristašev, potem obvesti čuvaj druge občinarje, da je ukaz od županstva, da se mora nadaljevati robote za novo napajaliSče, pa vsi smo odgovorili, ko en mož, dokler ne vdobimo rešitve na naše pritožbe od višjih oblasti, se ne pokorimo županovemu ukazu. Drugi dan je pa g. župan najel 10 delavcev in enega voznika, pešcem je obljubil dnine 3 krone in vozniku pa 10 kron. Pa isti večer vidimo občinskega sluga s polo v roki, ko je zarubil neudelež-nikom robote kotle, prešiče itd. Videli smo drugi dan na občinski deski ta-le: (original nespremenjen) Razglas. Zupansto v Tomaju odredilo je z odlokom od dne 2/4. 1903. štev. glede plačila zastalih na opravil dolžnih rabot dražbo sledečih stvari. Anton ObrsneJ, Tomaj št. 5. 1 kotel K 8«— _trAoton-Cenier-i--:-T-i.6r-l--kot8l-i--8'= 3 Jakob Stoka, , 17. 1 prešič , 15-- 4 Jožef Sperne , , 19. 1 svinjo „ 20- 5 Miha Stoka „ , 21. 1 kotel , 5~ 6 Ivan Macarol , „ 22. 1 kotel , 5«— 7 Alojz Rože , , m. 1 kotel , 5'— 8 Josip Vran, „ , 6. 1 telico . 70 - Za izvršitev te dražbe določuje se dan 10/4 1903. za I. rok in dan 14/4 1903. z II. rok, in sicer z opazko, da se prodaje zgorej omenjene stvari pri II. roku, ako bi &j pri I. roku ne prodale, vsaj za cenjeni znesek, tudi pod cenjenim zneskom. Kupci paj pridejo torej omenjenega dne ob 9. uri predpoldne v občinski urad. Županstvo: Cerne, dne 2/4. 1903. Tretji dan je drugim 10 tako cenitev napravil, ko postane omenjeni razglas pra-voraočen, in dne 10/4. ob 9. uri pričakujemo dražbe, pa ob istem času se je gosp. župan spomnil, da se ni ravnal po §§ 75., 79. in 81. obči«, reda. Torej ob 11. uri sname razglas z občinske deske, dražba •» je pa prekucnila v večnost. Dne 10. t. m. je pa občinski sluga pri cerkvi oznanil, da isti dan popoldne ob 3, uri bode v občinski pisarni dražba za izkopanje napajališča, pa nobeden ni hotel vzeti istega dola na dražbi, in najel je g. župan neke ljudi iz Sepulj, da izvršujejo delo. Kaj porečejo najvišjo oblasti o takem početju, kakor se v Tomaju počenja, to bomo že poročali, ko natančno zvemo. Gotovi smo, da cela stvar se drugače zasuče, kakor jo g. župan meri po svoji glavi. Po-zvedeli smo, da pride še komisija za pregled napajališča. Kar se tiče volitve pri posojilnici, se prav nič ne tolažite s tem, da se kako drugače zasuče, pokazal Vam hočemo pri vsaki volitvi, kar ste si zaslužili. Na dan volitve pri posojilnici, ko ste videli, gosp. župan, da nima ljudstvo zaupanje v Vas, vzel ste svoj klobuk in šel od komisije zunaj na volišče volilce nagovarjat, obrnete se h g. Naber-goju mesarju ter mu velite: Kaj Vrana hočete voliti predsednikom posojilnice? — Nadalje t prilogi.) bruhne plamen, ki je rastel vsaki hip. Pri tem blesku plamena je bilo videti divje postave bojevnikov, ki so se zbirali okrog svojega orožja. Gozd je zadragetal in se sprebudil. Čez nekaj časa je bilo moči slišati klice konjarjev, ki so gnali konje k taboru. XVIII. I- iialu so dospeli k Nevaži In jo prebrodili: nekateri na konjih, drugi držeči se konjskih repov; nekateri na splavih, narejenih iz vi j. Vse to se je izvršilo tako hitro, da so se Matija, Zbišek in Glavač ter drugi mazoveški vitezi jako čudili gibčnosti teh ljudi j ter spoznali še le sedaj, čemu uiti gozdi, niti močvirja, niti reke niso mogle zadržati litevske poplave. Ko so prišli iz vode, ni slekel nobeden svoje obleke, niti kožuha, marveč so se osušili, nastavivši hrbte proti solncu, da se je kadilo od njih, kakor iz peči. Po kratkem počitku so se urno napotili proti severu. Proti večeru so dospeli k Nemenu. Prehod čez reko, veliko in od pomladnih vod razvodenelo, ni bil lahek. Plitvina, za katero je Skirvoillo vedel, je bila vendar na nekaterih mestih tako globoka, da so konji morali celo plavati. Dva človeka je prod pred očmf Zbiška in Ceha — ki sta si zaman prizadevala, rešiti ju — celo odnesel, ker reveža nista smela klicati na pomoč, kajti poveljnik je bil zapovedal, da si ima prehod izvršiti v čim največji tišini. Vsi ostali so srečno dospeli na nasprotno obrežje, na katerem so potem sedeli brez ognjev do jutra. Pri prvem svitu se razdeli vojska na dva oddelka. Z jednim je odšel Skirvoillo v globel krajine naproti onim ljudem, ki so vozili živež v Gottesworden; drugi oddelek pa je odpeljal Zbišek k obrežju, da ondi napade one, ki bi 'ircaJuV -yiti iz grada, Med tem se je danilo in bilo je moči soditi, da bo lepo vreme. Livada in hosta v nižavi sta bili pokriti z gosto meglo, ki je ovirala razgled. To je bilo jako po godu Zbišku in njegovim ljudem, da jih Nemci, prihajajo iz mesta, niso mogli zagledati ter se pravočasno odtegniti bitki. Mladi vitez je bil tega jako vesel in zadovoljen je dejal Matijcu: »Niti samih sebe ne moremo videti v tej megli; Bog daj, da se ta megla ne izgubi pred poldnevom.« To rekši, odide naprej, da odda stotnikom, ki so korakali spredaj, potrebne zapovedi, na to se mahoma vrne in reče: »Kmalu dospemo na pot, ki vodi od broda na obrežje. Ondi se nastanimo v gozdu ter jih hočemo počakati.« »Kako ti veš za pot?« ga vpraša Matija. »Od tukajšnjih kmetov, katerih imam nekoliko. Oni nas spremljajo povsod.« »Ali kako daleč od grada in obrežja jih hočeš napasti ?» »Za miljo daljave.« »To je prav, kajti ako bi jih napadi bliže, bi za-mogli iz gradu pozvati pomoč, tako pa nas ne zagledajo, niti ne začujejo.« »Tudi jaz sem že mislil na to.« »Ko sem mislil na jedno, sem si domislil tudi drugega. Ako so tvojTljudje zvesti, pošlji jih kaka dva ali tri naprej, da nam on, ki prvi zagleda Nemce, takoj da znamenje, da gred<5. »Tudi za to je že preskrbljeno.« j »Torej ti še nekaj svetujem. Zapovej jedni ali dvema stotnijama ljudij, naj se ne spuste v boj, marveč' naj takoj odjezdijo naprej in prestrižejo Nemcem pot v grad.« »To je važno,« odvrne Zbišek, »pa tudi to povelje je že izdano.* Matija je na to zadovoljno pogledal svojega si-novca, ker mu je bilo ljubo, da je Zbišek navzlic svoji mladosti tako razumel bojne posle. Nasmejal se je ter zamomljal: »I nu, to je naša kri!« Orožjenosec Glavač se je radoval še bolj v svoji duši nego Matija, kajti on ni poznal večjega razkošja od bitke. »Ne vem,« spregovori, »kako se bodo ti naši ljudje borili, vsekako pa oni gredtf tiho in pravilno in tudi vidi se na njih, da so bojaželjni. Ako je ta Skirvoillo premislil vse dobro, pa nam živ človek ne uide iz bitke.* »Ali čemu to, gospod?« ga vpraša Ceh. Zbišek mu odvrne: »Pazite tudi vi, da bo to resnica. Ako je vitez križarski gost, potuje on od grada do grada, vidi dokaj ljudi ter izve mnogo novic; ako je Križar, pa še več. Prav radi tega sem dospel semkaj, da vjamem tu kakega odličnjaka ter ga potem zamenim. Le ta pot mi je še ostala, ako mi je sploh ostala katera...« Po teh besedah spodbode konje ter odjezdi znovič na čelu svojemu oddelku, da odda svoja poslednja povelja in se odtegne otožnim mislim, za katere ni imel časa, ker so se bili že približali k naprej določenemu mestu. »Mladi gospod si morda misli, da njegova žena še Živi in da se nahaja v tem kraju?« vpraša Ceh Matijea. »Seveda, ako je Siegfried takoj v prvi jezi ni zadavil v Sčitnem,« odvrne Matija, »potem si je mdči misliti, da je še živa. Ko bi jo bil ubil, bil bi nam duhovnik v Sčitnem gotovo povedal, ali pa bi ne bil Prltep Jute" It. 38. i ta 16. maja HIB bergoj Vam pa odgovori: Saj ste ga Vi volili predsednikom mesnice, — in če je bil Vam dober, zakaj da bi ga mi ne volili predsednikom posojilnice! Kar se tiCe županskih volitev, to pa je preveč Škandala, kar Vi počenjate, g. župan. Doba Vašega županovanja je pretekla 5. februarja t. l.j še le pred enim messcem ste pa bili imenike razpoložili, pa s takimi a*«-pakami, da je c. kr. okrajno glavarstvo popravljalo. Dne 27. aprila, ko je bil c. kr. okrajni komisar Mosettig iz Sežane v Toroaju, je šlo 5 mož naše strani, da zvedo od gosp. komisarja, zakaj se županske ,vojiiye zadržujejo ; g, komisar pove našim možem, da je bilo več napak, in da razglas ni bil prav sestavljen, na to se obrne k županu ter mu veli, da v pondeljek je imenike poslal, ter v nedelja mora pri cerkvr dati okličatiV da so imeniki razpoloženi 4 tedne na ogled, in tako tudi razglas pribiti na občinsko desko. In župan je to obljubil, pa obljube te ni spolnih Gotovi smo, da je dobil g. župan od višje oblasti h Trsta še enkrat opomin, da imenike razpoloži. Pa dne 10. t. m. smo slišali oklic pri cerkvi, da bodo imeniki razpoloženi volilcem od 21. t. m. 4 tedne na ogled. Pa brez razglasa na občinski deski, gosp. župan, to pa bode nov punktum za zadržanje volitev. In iua'i imamo še z Varni, dopisnik »Gorice*, napraviti račun: Povemo Vam, da nikar se ne skrivajte za urednikov hrbet, poznamo Vas prav dobro, da ste zrel za .Tutti frutti**). Naj bode tudi o Vas svet sodii, kakšen klerikalni voditelj da ste." In Vi gospodje pri uredništvu .Gorice" spoznate, kakšnega sotrudnika imate. Punktum. las Vold. — Mirno je potekel prvi dan majnika. Pričela pa so slaba vremena, slana, toča in deževlje. Povsod vidiš tužne obraze, poprašajoč se, kaj bode, Vsejati ne moremo, pridelali ne bomo nič, kaj bomo živeli. Tu pa tam vidiš pa druge, poprašajoč se drug drugega, ali veš, kedaj pride deželni računar posetit naš imenitni občinski urad, pregiedat občinske račune, kako sta jih K. in S, na-redila. Oprostite, saj ni tako, Kolikor je v obče znano, K. in S. ne znasta ne brati ne pisati, naredil jih je sam .komunski šribiu". Kako, po katerem narekovanju, to je nekaj časa sem starašinam in sploh Voičanom nekaka uganjka. V mesecu marcu 1902. je stavil podžupan Andrej Monfreda v starešin-stveni seji predlog, koji je bil enoglasno sprejet, naj pride deželni računar, da pregleda in uredi zanemarjene občinske račune. Tudi je starešinstvo sklenilo v mesecu decembru 1901,, da mora bivši župan S. izročiti sedanjemu županu občinsko premoženje. Ne eno ne drugo se dosedaj še ni zgodilo, čeprav bo kmalu dve leti, odkar ni S. več za župana. Splošna misel in dejstvo je, da ne K. ne S. ne sedanji župan niso tega *} Od lu dalje smo prečrtali odstavek, ki botf natanko opisiijo Perinčieijade tamošnjcjra kraja. To pride na vrsto le tedaj, ako bo res potreba. — Ur. čisto nič krivi, ampak tega je kriv edino le občinski tajnik. On je izvrševalni in svetovalni organ županstva in starešinstva. On vodi župansko oje. Gorje mu, kdor se mu zameri. Za občinsko delo ti je pa največji nemarnež. Evo dokaz: Računi za leto 1899. in 1900. so bilo od deželnega odbora zavrnjeni, zakaj, Ije^vejPg. Računa za leto f1901. ni še nikjer. Na račun leta 1902, semli ne zmislimo. Prevdarek za tekoče leto je bil prepozno deželnemu odboru predložen, in potem še zavrnjen. Ta prevdarek se je moral popraviti in starešinstvu zopet v rešilo predložili, in on, zvita buča, je rekel starešinam, da se mora sedaj prevdarek osebno v Gorico nest i, da se deželnemu odboru vse ustmeno pojasni. Rad bi bil šel naš pridni in skrbni tajnik na račurr občine v Gorico, da bi tam zagovarjal svojo nemarnost, češ, da on ni tega kriv, ampak župan in starašine. Molči, molči Drejčk, primi se za svojo staro kosmato vest, ako jo sploh imaš, in premisli, koliko nepotrebnih prepirov, sovraštev in stroškov si napravil v občini. Kako voziš starašine in ljudstvo za nos. Čudno, da k temu molči politična in deželna oblast, da tej nemarnosti konca ne stori. Pa ti, Drejče,Iefštamperlaj* v mirnem spanju nemarnosti naprej, a še preden se domisliš, zaslišiš besede: Mane, tekel, fares. Poglejte mlekarnico; pred letom se je delilo denara komaj po 5 v od litra mleka in je skoraj zaspala, Sedaj, ko je prišla zadruga v druge roke, se deli po 8 v od litra mleka. Pa ti presneti liberavci so kunštni ljudje. Naročili so si posni-malnik. S tem strojem napravi se več masla, je bolj finega okusa, se ložje in draži prodaja. Vsa hvala in čast odbornikom za trud. Vse prav in dobro, samo poslopje odgovarja vsakemu drugemu prostoru bolj kakor mlekarskemu. Potrudite se, Odborniki, še je čas, da se zida primerno poslopje na primernem kraju, Podpora se Vam nudi, ne zamudite časa, ker železo ni zmiraj gorko. Ako to dosežete, Vas obvenčamo z venci iz sira in skute! Ii Velikih ŽabelJ. - Farovski »fir-ton* — »Gorica" je priobčil dopis iz Sv, Križa, ki je posvečen nam Velikožabeljeom. Pravi, da smo mi Velikožabeljci zadolženi. Hm, hm, saj tudi tisti, ki je pomagal klanfati dopis, prosi brezobrestno posojilo, Ako imamo posojila, je znamenje, da imamo posestva, na katera si lahko po potrebi vsodimo primeren znesek. Pri Vas je pa prav narobe! Ko bi bili pa res toliko v dolgovih, kakor pišejo, kdo bi bil pa kriv, ako ne tudi — ,m»3to*! Ako se pomisli, da so odnesli samo Kri.';k: župniki od 1. 1813. do danes iz Vel. Žabelj, prištevši 5% obresti, nad 90.000 gld., se ni čuditi, da ni preveč denarja tudi v Vel. Žabljah. In koliko so koristili v teku tega časa?! Zraven tega so nam začeli leto za letom križki »očetje" nakladati ogromne naklade na davek za .popravo občinskih potij, od teh se popravlja naših par korakov, in to je od skladovne ceste do cerkve, druge moramo vse v roboto. Zakaj se torej sklada toliko denarja? Ali zato, da ima križka gospoda lepa sprehajališča ven iz mesta? Saj v mestu je tako skero vse podrto, akoprav je tam zabitih mnogo naših, žuljev. — Kar se tiče fare, to-le: Faro smo dobili, kar je čast bivšemu gospodarskemu svetu, a nikakor župnikoma, ki gorita le za Križ. In ker smo dobili fiit), zahtevamo tudi razpis službe župnika, ker dn\'ače si bomo znali sami pomagati. Spomin na Ricmanje se še ni izgubil v Vel. Žabljah. Proč pa s tem zelenim ošabnežera, ki drugim podtika šuntanje, pa je sam največji hujskač. Vprašam ga, kedo je delil kronice pri zadnjih deželnozborskih volitvah ter spravil celo občino v navskrižje in sovraštvo. Dalje se nam očita o nekih oprlnjakih. Mogoče so se spomnili na tiste, s katerimi hodijo Križani *-»račit po Žabljah. Dalje govori o nekih poginih, ki so razbili miroljubnemu vikarju vrata pri vrhu; saj ga še nima, ako mu ga pa občina pusti b*\,zp!ačno vživati, naj bo hvaležen, saj ga ni vreden, ker ga obdeluje tako, da je v sramoto celi občini. Potem trdi, da ona .obsedena* oseba ni klerikalka. To mora pa vendar priznati, da pri klerikalcu služi ter mu je zvesta služabnica, saj mu je pomagala nositi barigeljco po kraških gmajnab..... Kaj ne, Francelj, včasih je bil Pečenko na cesti, sedaj ga imamo pa v Vel. Žabljah. — Onega, ki vedno v tla gleda, kakor bi knj iskal, pa pozivljemo, da naj dokaže, kateri so tisti pobalini, ki jih imenuje ? Mogoče so prav klerikalci, ker tam je največ pobalinstva, Mežnarja naj posvari, da ne bode več tako strašno preklinjal okoli cerkve ; ali ne ve, da je na altarju Najsvetejše pričujoče. — Pobalinstvo iščite !e pri svojih vratih! Sr. KrIŽ na Vipavskem. — Dopis v MSoči* št. 32, je naše kavče tako razburil, da so kakor zbesneli tekali drug k drugemu, kako bi napravili kako laž v „Gorico", ker resnici je težko ugovarjati. Sprejel je ta poiel že znani lažnjivi Kljukec s Ceste s pomočjo križkega odvetnika. Po katoliško lagati ni greh, in pri velikonočni spovedi smo bili! — To kljukče se skriva pod suknjo g, župnika ter pravi, da bi bila laž, da bi bil naš g, župnik pri krstu imenoval ime dr. Turne itd. Ali, vedite, da je bilo rečeno le, da ljudje tako govorijo. Ali more g, župnik razbrzdanim klerikalcem mašiti usta ?------Našim kavčem je živinski trg jako na pritožnem kraju, pa ravno ondi je bil pred 1000 leti!! Debela laž je, da je zahteval nekdo živinski trg pred svojo hišo ter da bi pobiral štantnino! Ali ni več kot 100 let stari ljudski rek: Ako je kaj za pojesti in koga za obes'ti, se v Križu vdobi. — Debela laž je tudi, da nam smrdi cerkveno kadilo, kajti naprednjaki polnimo cerkev, dočim klerikalci ob Času službe božje prepevajo in igrajo po klerikainih krčmah. Kar se pa tiče smeti, jih imate čez mero po svojih pragih} ker ste prišli ob sramoto, po-trpite in hodite po njih! — Ni res, da se nam sline cedijo po mastnih dijetah in po letni plači županovi, dokaže se pa tudi lahko, da on, ki se baha s kronami, res ni uvrstil vseh potij, tičočih se vasij, kakor bi bilo prav. Tisti dan, ko je bil ta posel s potmi,, se mu lahko dokaže, da ni vpisal kot proti senožeti, ako pa je na nevoljo ljudstva pozneje popravil, potem seveda ima prav! Pri klerikalcih je vse mogoče. — Rečeno je bilo v .Soči" tudi, da naši klerikalci rajši nego bi volili kakega naprednjaka, volijo krivopri-sežnika ali kontrobantarja, samo da je klerikalec. .Gorica* ga kar ne more prehvaliti, pravi, da je skozi in skozi poštenjak ter da ima posebno lepe čevlje. Svetujem, da se mu vkupi iz katoliške kas,- srebrna kolajna za izgled poštenosti. Vboga vera, kdo te vodi! — Sicer se pa še vidimo. Iz PodbrdR, dne 7. maja 1903. — V 19. št. .Prira. Lista" piše nam neki dopisun, kako da so napadli trije naprednjaki tukajš* nega kaplančka, Marsikak čitatelj nas bode morda tako sodil, kakor piše ta prismoda. Radi tega razložimo podpisani vzrok .napada", in kak da je bil. — Naš miroljubni kaplan je januvarja meseca t, 1. c. kr. okr. šol. svetu odpovedal s prvim majem šolsko sobo. Na to je prišel gosp. nadzornik in ga prosil, da naj pusti vsaj do konca Šolskega leta, da ne bodo otroci dva meseca brc: pouka. Zaman je bila prošnja g, nadzornika. — Drugi dan smo se zbrali podpisani in šli k usmiljenemu kaplanu, katerega smo dolgo časa prosili, da naj se usmili vsaj naših otrok, ako se nas noče, a vse zastonj, Ako bi prosili najbolj trdosrčnega človeka, bi le na« gotovo usmilil; posvečeni petelinček nam jo pa rekel: .Meni je vse jedno, ali je ljubezen med nami ali ne, jaz sem lahko sam/ Razjezili smo se na te besede in začeli glasneje govoriti. Na zadnje je Se jeden rekel :¦ »Kaj nas bodo še taki mladi' petolfnčki komandi-rali, ko še ne vemo, kako bodo peli!" — G. kaplan, ali ste že pozabili, kako je govoril Kristusi'; .Ljubile ne med seboj, prosite in se vam bode dalo." Vi. kaplan, delate ravno nasprotno; mesto ljubezen sovraštvo, mesto da bi nam dovolili, ko smo vas tako prosili, ste nas izpodili. Lep mož, lep vzgled) Rekli ste, da bodete gledali, da pojdete proč; oh! č. g. kaplan, tega ne smete narediti, ako bi se kaj takega pripetilo, gotovo nam bodo tekle po hrbtu solze. G. kaplan, kako je bilo pa pretočeno nedeljo, ko ste se od jeze tresli in jokali na leči P Ali sle bili potem kaj boljši, ko ste ljudstvu izbruhali, kako smo vas .napadli". Oh! ubogo revče, res prav smilili ste se nam, ko smo potem uvideli, da nismo prav delali!! Za danes naj bode zadosti, ako bo treba, povemo tudi, kako znajo taki petelinčki .folcat«. J. Munih, podžupan, Ivan Torkar, posestnik, Miha Kaitnekar, obč. čuvaj, Matevž Torkar, predsednik kraj. šol. sveta, Peter Kajzer. dejal tega, kar je slišal sam Zbišek. Težavno jo celo največjemu okrutniku dvigniti roko na onemoglo ženo, na nedolžno dete!« »Je, toda nikakor ne Križarju. Kaj pa otroci kneza Viiolda?« »Res je, da imajo Križarji volčja srca, toda tudi to je res, da je ni ubil v Sčitnem. Ker je pa sam šel v daljni kraj, je mogoče, da jo je skril v katerem od teh gradov.« »Ej, ko bi se nam posrečilo vzeti ta grad!« »Poglej samo te ljudi,« reče Matija. »Seveda, sevčda! Toda nekaj imam v mislih, kar hočem povedati mlademu gospodu.« »Ko bi imel tudi deset sredstev v mislih, s sulicami ne podereš zidovja.« Po teh besedah pokaže Matija celo vrsto sulic, s katerimi je bila veČina bojevnikov oborožena, in ga vpraša: »Ali si že videl kedaj tako vojsko?« In Čeh res še ni videl nikdar nečesa temu podobnega. Pred njim je stopalo veliko krdelo bojevnikov, drug tesno poleg drugega, toda brez reda, ker v gostem gozdu je bil vsak red nemogoč. Pešci so bili pomešani med jezdece, in nekateri so se držali griv, jer* menov ali konjskih repov, v strahu, da ne bi zaostali. Imeli so na sebi volčje, risje ali medvedove kože, a iz kož, ki so jih imeli na glavah, so jim štrleli kvišku zobje mrjasca, rogovi jelena ali kosmata ušesa, tako, da si jih !ahko smatral v megli za divjo zverino, ki gre nekam na rop, ako bi ne bili nesli s seboj orožja. Bilo je to ntkaj groznega, a ob enem tudi nenavadnega, kakor bi imel človek pred očmi čudež, v kateri je prosti narod verjel, pri katerem oživi in zdirja naprej, ne le to, kar je živega, marveč tudi kamenje in drevje. Vide" vse to, se približa k Čehu jeden od onih plemičev iz Lekavice, ki sta prišla s Čehom, se pri-križa ter reče: »V imenu Očeta in Sina! Saj gremo v družbi pravih volkov, ne pa ljudij.« Glavač pa, dasi je videl sam prvič take vojake, mu odvrni" kot vešč in izkušen človek, ki se ničemur ne čudi: »Volki gredo v tolpi po zimi, toda križarska kri je sladka tudi po letu.« Da, bilo je res že leto, meseca majnika. Grmovje je bilo že pokrito s svežim zelenjem. Iz bujne in mehke mahovine, po kateri so tiho stopali vojaki, so že poganjali stebelca beli zvončki in rumena trobentiee. Od obilnega deževja napito drevje je prijetno dišalo, s tal pa se je dvigala rezka vonjava odpadlega jegli-čevja in listja. Solnce je obsevalo mično debele kapljice dežja na listju, in ptice so veselo prepevale. Bojevniki so šli čimdalje hitreje, ker Zbišek jih je neprestano priganjal. Čez nekaj časa je prišel zopet k zadnjemu koncu oddelka, kjer se je nahajal Matija s Čehom m drugimi mazurskimi prostovoljci. OČividno ga je oživila nadeja, da bitka ne bo brezvsp<šna, ker z lica mu nisi razbral nikake skrbi, a oči so se mu svetile jasno. »Naprej!« zakliče. »Mi moramo biti spredaj, ne pa na sredi.« In popelje jih na Čelo oddelka. »čujte!« reče jim, »morda napademo Nemce iz-nenadoma; toda ako nas oni poprej zapazijo ter se hočejo postaviti v bojni red, udarimo mi prvi po njih, ker je naše orožje boljše in so naši meči ostrejši.« »Da, tako bodi!« odvrne Matija. In vsi se posade" trdneje v svojih sedlih, kakor bi imeli že takoj trčiti skupaj. Marsikateri je s širokimi prsi srkal sapo vž-se, drugi pa so poskušali, ali gre meč rad iz nožnice. Zbišek jim ponovi še enkrat, da ako se dobi med »knehti« kak vitez, ali kak redovnik z belim plaščem, da naj ga ne ubijejo, marveč vjamejo, na to pa odjezdi naprej h kažipotom, ter čez nekaj časa vstavi oddelek. Dospeli so do pota, ki je držal od gradu v hosto. Ni pa to bil pravi pot, marveč rajše široka steza, poteptana tako, da so mogli v slučaju potrebe celo voziti po njej. Na obeh straneh je stala visoka goščava, v kateri so stali sami debeli hrasti. Grmičje je ponekje bilo tako gosto, da se je le s težavo dalo prodreti skozi. Zbišek je izbral tak prostor za skrivališče, da jih Nemci, prihajajoči iz mesta, niso mogli videti, niti se postaviti v bojni red. Svoje ljudi je razstavil na obeh straneh steze ter jim naročil počakati sovražnika. Gozdu in lesnim pobojem privajeni Žmudci so se skrili tako dobro za debla in za grmičje ter mlade jelke, da se ti je zdelo, da so se vrdli v zemljo. Človek se ni oglasil, uiti ni zarezgetal konj. Sedaj pa sedaj je stekla mimo čakajočih ljudij kaka večja ali manjša gozdna žival, in ko so se je skoro dotaknili, je plašno zbežala na stran. Časih je zapihal veter ter napolnil ves gozd s slavnostnim, močnim šumom — na to pa je čez trenutek zopet vse utihnilo, in takrat se je dalo slišati le oddaljeno kukanje kukavice in bližnje klo-potanje deteljev. (Dalje pride). I Dmke ii rii« min. (kgm naročnikom. — Smo že v sredi maja, ali veliko naročnikov je povsem pozabilo, da niso še plačali naročnine. — Naj pomisli vsak naročnik, ko čita te vrstice, ali je kaj dolžan ali ne, in ako je, naj takoj pošlje denar, sicer bomo morali list ustaviti in dolg na vsak način izterjati !.... Prilog«. Današnja »Soča* im, «c!o prilogo. — Opozarjamo na književno naznanilo »Goriške tiskarne" in na bogat popis velike zaloge knjig. Prosimo, da si vsakdo shrani ta popis, da ga bo imel pri roki, ko bo hotel kaj naročiti. — Opozarjamo, da ni gotovo, ali bo popust do 33l/3% veljal tudi prhodnje leto. DrovI na koncert. — Opozarjamo še enkrat vse rodoljube v mestu na veliki koncert, kateri priredi drevi v znani dvorani hotela »Central* naše »Pevsko in glasbeno društvo«. — Program je obsežen, vse točke so umetniške dovršenosti in stoje visoko nad vsemi dosedanjimi pevskimi vsporedi. Da se društvo upa s takimi točkami pred goriško občinstvo in pred forum javne kritike, je že to velik napredek na umetniški lestvi in v kulturnem razvoju Slovencev na Goriškem. Ne dvomimo, da bo društvo kos postavljeni nalogi, da bo torej užitek popoln in po-vzdignjen s tem naš narodni ponos ter povzdignjen naš ugled v očeh neslovenskih sodeželanov in tujih gostov. Prireditev take vrste koncerta pa nI malenkost, marveč treba je veliko truda, pridnosti, vstrajnosti in žrtev. — Zato pa je vseh razumnikov v most.: naravnost rodoljubna dolžnost, da se udeleže koncerta ter s svojo navzočnostjo pokažejo, da smo Slovenci tukaj in da nas je mnogo, ki imamo smisla za umetnost v obče in za glasbeno še posebe. Vemo, da pride na koncert tudi mnogo neslovencev, ker jih zanima, kaj Slovenci zmoremo, zato je pričakovati toliko več od našega razum-ništva, da napolni dvorano do zadnjega kotička f — Rojaki, naša parola bodi: danes mora biti dvorana ho*'la »Central« natlačena! Pokažimo i« smo tu in da smo ljubitelji umetnosti, torej vredni imena kulturnega, probujenega naprednega naroda! »Pevskemu in glasbenemu društvu* je daroval neimenovan 2G kron z geslom: .Drevi naj slavi zmago slovanska pesem v hdtelu Central'. Živeli! Gospodična Jaromlla Gerbičeva je dospela včeraj v Gorico. Na kolodvoru stajo sprejela gg. predsednik in pevovodja .pevskega in glasbenega- društva*. Njena slika je izložena v Jeretičevt knjigarni v Semeniški ul>ci. Gospodična Ger-bičeva je hčerka znanega skladatelja Gerbič* ter absolvirana gojenka pražkega konserva-torija. Goriški Slovenci smo lahko ponosni, da sodelujejo take moči pri naš'-?n pevskem društvu. Osebne vesti. — Cesar je imenoval finančnega svetnika Henrika Medicus-a, ki ima naslov m značaj višjega finančnega svetnika pri finančni prokuraturi v Trstu, višjim finančnim svetnikom pri finančni prokuraturi v Solnogradu. Naniestništveni svehiik v Zadru, Rihard Malnič, je imenovan svetnikom pri upravni sodniji. Cesar je imenoval svetnika pri višji sodniji v Trstu, g. Bogdana Trnove a, dvornim svetnikom pri najvišji in kasecijski sodniji. Senatnim predsednikom pri tej sodniji je imenovan dvorni svetnik Franc Zohar. Umrl Je v Gorici Fran ZakrajSek, ki je svoj čas pisateljeval in pesnikoval, podobno Koseškemu; zadnje čase se mu je godilo slabo. Bodi mu lahka zemlja! Pornografija In naši kavči. — Nekdo piše: .Gorica" se je grdo razkoračila nad .Sočo" zaradi poročila o Pcrinčičevih škandalih. — Res je, v drugačnih razmerah bi noben napreden list ne prinašal podobnih poročil, vsaj ne v tako skeleči obliki. Ali kdo je vzročitelj sedanjih razmer? Ali niso klerikalci tisti, ki naravnost izzivajo take vrste boj? Saj naprednjaki včasih k pograbijo za načelo: .Klin s klinom !• ali ,zob za zob!« Kdo pa je začel take vrste boj, ako ne klerikalci?! Saj so premnoge naše cerkve le žalostno pozorišče za grd boj osebne roržnje! Kolikokrat politikujoči nune izpred oltarja ali s prižnice s prstom kaže na neljube mu osebe, na svoje politične nasprotnike, in gorje tistemu, o katerem je znana kaka pega razsajajočemu noncu. Koliko naših mož, žen, deklet in fantov je bilo postavljenih na sramotni oder sredi cerkve! — In kako to boli, zlasti ko je ni pomoči proti taki zlorabi cerkve, to ve" le oni, ki živi na deželi! Take sramote ne pozabita dva rodova 1 Kaj pa farovški i'.,ti! Ali niso pri nas na Goriškem o n i pričeli tako sramoten boj ? To stoji! Oprijeli so se jezuvitskega načela in liguorijanske morale, da treba moralno ubiti neljube osebe — da bodo neškodljive klerikalni pohlepnosti. Ali je torej kako čudo, ako so Sli tudi naprednjaki po klerikalnem vzgledu? Ako kavcev hudič ne pohrusta radi tega greha, zakaj naj bi naprednjake? Ali ni naravno, da tudi naprednjaki odgovarjajo: »Glejte, ljubčki, taki junaki ste pa vi! Ako smo mi grešniki, ker smo baje »liberalci", ste vi še grši, ker ste taki in taki!" — In h to se vrSi v naprednem časopisju in nič drugega! Pa še nekaj! Velik je razloček v tem pogledu med kavči in naprednjaki! — Kavči imajo neprestano Boga v ustih, delajo se, da so že vknj ženi na s vitle stolce blizu božjega prestola, dočim naprednjaki o teh rečeh moleč. — Ako torej prihajajo kavči z očitanji in obdolževanji, da je ta ali oni na-prednjak zagrešil to ali ono, kaj potem? .Guarda e passa l" Toda kaj povsem enakega o kakem pobožnem kavču, to je čisto nekaj drugega! Zato bodo morali vsi kavči začeti vse drugače... živeti in delati in govoriti, ako hočejo, da ne vničijo do zadnje pike veljave in ugleda celega... stanu in morale cerkve same. — Ako pa pojdejo po sedanji poti, bodo dobivali tudi odgovore po zashiženju! Razloček pa je ta, da naprednjaki in liberalci nimajo kot kasta ničesa zgubili, enako tudi posamičniki ne mnogo, toda... klerikalci so na kraju propasti, da zgube vse, kar imajo: »štalico in kravico". — In s tem basta! ________________ Sadjarski shod In razstava črešenj v Prvačini. — Prvi vipavski kmetijski shod in razstava grozdja in sadja, ki sta se vršila pred poldrugim letom v Kasovljah, sta vplivala jako ugodno na vipavsko ljudstvo. Po njima se je vstanovila cela vrsta vinarskih in sadjarskih društev, ki delujejo jako hvalevredno za razvoj našega kmetijstva. Ta društva napravijo za prvi binkoštni praznik zopet velik dan. Ker je zgodno sadje, vzlasti črešnje za Vipavsko največe koristi, priredijo ta dan sadjarski shod, zdi u-žen z razstavo crcSenj in drugih ranih pridelkov. Na shodu bode razpravljalo več govornikov o pridelovanju zgodnega sadja, o sadnih vrstah, ki se priporočajo za vipavsko dolino, o sadni kupčiji itd. Kdor hoče razstaviti svoje pridelke, naj se priglasi pripravljalnemu odboru v Prvačini ali pa domačim sadjarskim društvom. Iz Prvačine nam pišejo o tem: Dne 31, maja t, 1. prvi, drugi in tretji binkoštni praznik pridite si ogledat v Prvačino razstavo črešenj in nekaj vin. V prostorih g. Vin. Gregoriča pokažejo sadjarfka društva vipavske doline, kaj zmore um in dlan. Vsi sloji napredujejo, se združujejo, stremijo po virih, kako bi si zboljsali gmotno stanje, le kmet je se največji siromak in nevednež. Zakaj? Ker se ne gane spod krova svoje strehe! — Kmet! ven v javnost. Oklenimo se prijateljev, ki nas budrijo z nasveti! Pokaži, kaj si pridelal! Svoje pridelke moramo spraviti v denar, drugače nam ni obstanka; mi tavamo, ne hodimo. Največji naši sovražniki so: vinska klavzula, trtna uš, razni črvi, ki nam pokončajo sadno drevje in vremenske nezgode. Snujmo shode, na katerih se poučujmo, kako zatremo ie sovražnike. Razstave naj bode naši shodi, da vidimo v dejanju, kako nam je napredovati. Marsikateri kmet ne ve, katero sadno (drevje) vrsto naj bi vzgajal. Razstava naj odpre pot nadaljnemu napredku. Radi obiskujemo razne veselice, kjer se prepeva, svira,kjer poslušamo navdušene govornike, kratkočasne igralce na odru — dušni užitek. Udeležujmo se tudi kmetijskih veselic, kjer se nam nudi pa gmotni užitek, naše blagostanje. — Lepa prilika je dana izlet- nikom, ki se vdeleže veselice v Ajdovščini, da si mimogrede lahko ogledajo razstavo v Prvačini. — Kdor želi, kaj razstaviti, naj do-pošlje vsaj do 30. t. m,, t. j. do sobote do-poludne, — Odbor. Sadjarskim drnštvom. — Predsed-ništva vseh gospodarskih, sadjarskih in vinarskih društev na Vipavskem vabijo za nedeljo dne 17. t. m. ob 3. pop. na posvetovanje glede sadjarskega shoda in razstave črešenj v Prvačino. Obenem se bo razgovarjalo tudi o zvezi teh društev. Kjer ni še takih društev, so razumni gospodari dobrodošli. v Gorici ne! — Ker se imajo tečaji za laške akademike na vseučilišču v Inomostu po določbi naučnega ministerstva prenesti v kako mesto izven Tirolsker se je imenovala-med drugimi mesti za to tudi — Gorica. Ali naša Gorica nikakor ni mesto za take tečaje laških akademikov. Gorica ni laško mesto, statistični podatki o narodnostnem razmerju so grda laž, v Gorici se govori vsak dan mnogo, mnogo več slovenski nego laški, Gorica stoji na slovensk!h tleh ter je obdana okoli in okoli od slovenskih vasij, živi od Slovencev, in Gorica je glavno mesto Goriškega, to je slovenskega dela dežele, o čemur smo jedini s Furlani, ki smatrajo za svoje središče Gradiško ali Cervinjan. Laška visoka šola naj stoji torej magari v Cervi-njanu, na laškem ozemlju, v Gorici pa bi pomenila veliko provokacijo Slovencev. Komaj so se v zadnjih letih polegli nekoliko narodnostni boji v mestu ter se je začelo bolj gledati na to, kako bi se mesto dvignilo, da bi napredovalo, ker se mu bližajo z novo železnico novi časi, in sedaj naj bi se vrglo v Gorico novo seme za narodnostni razdor. To je na dlani, da bi se tisti laški akademiki med nami ne obnašali tako, kakor zahievajo današnje razmere, zato bi se bilo bati z njihovim prihodom novih narodnostnih bojev, kateri bi neizmerno škodovali razvoju Gorice ter jo pahnili v popolni gospodarski propad, pred katerim že tako stoji. Slovenci izven Gorice bi se vsled novih ugodnih zvez obrnili drugam — kaj bodo potem tisti laški pobiči držali Gorico pokoncu ?! Mi se branimo tistih laških tečajev v Gorico, in ako je vladi pri srci razvitek Gorice, kater« jo čaka, bo to tudi upoštevala ter postavi tiste tečaje kam drugam in ne v Gorico. V Gorici ne 3inejo j biti, ker tu ni prostora za nje z nikakega pogleda. Toliko ob kratkem, po potrebi bomo še govorili. Narodno slinlje v AJdo*ščlnl-ŠturlJu dne 1. junija. — Skoro zašije zor, ki naznani Ajdovščini-Sturiju dan zmag03lavlja, dan, ki bode slovesno pričal, da slovenska ideja še ni izumrla, temveč da živi, da išče le prilike, ko si da duška. Od sinje Adrije, od strmih bregov Soče, s kršnega Krasa, od bistre Idrijce, iz sleherne vipavske vasi prihajajo vesele znanilke, da prihiti 1. junija v Ajdovščino-Šturije odlični del slovenskega naroda, ki hoče zvesto služiti ljubezni do Zapiski mladega potnika, j Piše B. V. (Dalje.) Krik in vik je vedno bolj naraščal. Procesija grškega duhovništva se je bližala, siioma so ji napravili vojaki prostor. Nekatere posebno razdražene Kopte so vojaki odstranili, množica je pa napravila z rokami verigo, da je bilo vojakom onemogočeno ohraniti red. Trikrat je procesija hodila okoli groba; včasih sosezačuli glasovi nezadovoljstva, naperjeni proti Grkom sredi občnega šundra. Potem so prišle procesije Armencev in Sircev ter Koptov. Amenci so pristaši monofitizma, kult ognja je imel pri njih vedno veliko veljave. Sirci ali Haldejci so perzijski kristijani, nekateri so v uniji z Rimom, večina pa tvori samostojno cerkev, njih obredi so priprosti. Kopti so tudi monofitisti. Vsak Kopt nosi modro svilen trak okoli vratu v znak, da je krščen. Silno praznoverni so Kopti, posebno j;;n prijajo prazne ceremonije, in vsakovrsten hokus pokus. Slednjič se poda najvišja duhovščina v kapelo. Ogenj bojda nastane na umeten način. Vsi napori duhovščine, da bi se odpravila ta ceremonija, so bili zastonj, izgubila bi ves ugled pri ljudstvu, ako bi opustila to sleparijo. Množica postaja vedno nemirnejša in razburnejša, ploskanje in tleskanje ter monotono popevanje vedno se ponavljajočih besed nas skoraj ogluši. Naenkrat šineta plamena iz stranskih okroglih lukenj. Posebno srečen bode oni, ki ujame prvi s svojo srečo ogenj. Komaj da sveča gori, odhitijo kričeči in gestikulujoči. Drugi pridrvijo, klopčtci ljudi se zavozljajo in odvozljajo. Z bičem morajo vojaki rešiti tega *li onega, kateri je v nevarnosti, da ga usmrti pritisk od vseh strani. To je dirjanje, suvanje, ruvanje in pehanje brez konca in kraja, ti ljudje nimajo več zdrave pameti, oni so besni. V izdolbinah okrog ob rotundi so se že včeraj utaborile žene. Ko se prikaže ogenj, imajo te žene prsi razgaljene, po vrveh si vlečejo sveče navzgor, potem segajo v plamen z roko, s katero se potem i dotikajo obraza. Neštevilno sveč je gorelo po cerkvi, katera' je postajala vedno bolj svetla. To je bil krasen prizor, ko se je vedno bolj širila svetloba gorečih sveč. V nepretrgani procesiji je korakalo sirsko, armensko in koptsko duhov-ništvo okoli groba. Videti je bilo silno mnogo miter, biserov, zlata, srebra in drugega lišpa. V kratkih besedah: Ti patri-jarhi, duhovniki in pevci so pristni sinovi narave, ki pa še niso prodrli v duh krščanstva. To divje besnenje se nikakor ne sme pisati na rovaš ruskim mužikom, oni so ostali tihi in mirni izven rotunde in čakali s svečami v roki, da jim drugi prinesejo plamen. To je najhujša profanacija svetega groba, in odkar sem videl te prizore, nisem si mogel misliti, da je tam Krist pokop?- Te poludivje eksotične sekte, katere uprizarjajo ta bak«..al, so gotovo več ali manj sad prošlulih koncilov, sad meniškega fanatizma in nekrščanske sofisterije, in ravno ti prizori so svarilen vzgled, kam privede taka teologija. Že včeraj v petek sem čital na Oolgoti pred razpokiino, kjer je nekdaj stal križ, v evangeliju poglavja o Kristovi smrti. Točno ob peti uri se je razlegal po celi cerkvi strašen, glušilen ropot. Po tem nedostojnem prizoru sem bil tudi danes zopet nekoliko ur pozneje na Golgoti, ali kmalu odšel. Ti ljudje so se nahajali v nekem patologično zanimivem stanju in to stanje je nalezljivo in ustvarja, ako ne podobno, vendar jako melanholično duševno razpoloženje. Proti večeru je zavita vsa cerkev v mističen polumrak. Ni menda cerkve na svettr/katera bi navdajala dušo s takimi zagonetnimi čuvstvi kot to svetišč- V obhodu je pa bilo temno, da je bilo mogoče spoznan le na nekoliko korakov ruske mužike, kateri so ležali na tleh, zatopljeni v premišljevanje, roke sklenjene k molitvi. Priplazil se je oprt na dolgo palico kak Kopt v svoji beli halji, prišel je mimo kak Haldejec v noši svojih rodnih krajev. Šel sem naprej, na levi in desni mužiki, naslonjeni na vlažne, s patino pre-tegnjene stene svetišča. Ali se je res čutila narodna duša te množice domačo v tem mraku, kateri se spaja z omamljivim duhom kadil? Okoli desete ure sem zapustil gostišče in se podal zopet v cerkev »k pashalni zajutrenji«, ob polunoči bode Krist vstal od mrtvih, Z velikim trudom sem se preril v katolikon. Tarn so stali nužiki v kožuhih aH kaftanih, opasanih s svetlimi pasi, žene, katere so imele na glavi bele ali barvane prte kakor pri nas. Mogočna »panikadila«, zlati lestenci z ruskim orlom so bili užgani. Gorela je na zlatem lestencu debela sveča, obdana od venca tanjših sveč. Brez konca je biia procesija okoli groba, ta pomp ni bi! pomp rimske cerkve, ti uski popi s črnimi, lepimi bradami in od solnčnih žarkov zagorelimi obrazi niso imeli nič stičnega z onimi rimske cerkve. Videti je mnogo krepkih postav in okroglih, zdravih obrazov. Ti popi so čitali sveto pismo, znajo na pamet nekoliko molitev in to je več ali manj vsa njihova izobrazba. Oni nimajo posebno učenih obrazov in duhovitih potez, katere ovajajo zvitega diplomata, kakoršne se tolikrat najde med rimskimi hijerarhi. Culo se je petje, sto in sto luči je gorelo, zlato, srebro in biseri so se svetili in lesketali pri svitu vseh teh sveč, dijakoni so škropili na ljudstvo z blagoslovljeno vodo in kadilnice so razširjale opojni vonj mire in tamijana. Bila je polnoč. Vsak je držal v roki gorečo svečo, zvonovi so začeli zvoniti in vihtele so se cerkvene zastave. Neki čuden molk je nastal. Odrešilna beseda se začuje: »Krist voskrese«. Bilje to nepozabljiv trenotek. Črnogorec po rodu, Kavas Marko, me je peljal nazaj v katolikon. Tam sem dolgo stal, mužiki okoli mene so se poljubovali. Vse je odpuščeno, pozabljeno, ker je on v istini ostal od mrtvih. prelepe naše domovine« ki hoče ostati na svoji zemlji svoj gospod. Na Čelu, kakor vsikdar, stoje naša vrla društva, ki goje nalik vestalkam ogenj rodoljub ja. (Prijavljenih je 28 društev, katerih imena radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti. Ur.) Prijavljena društva naj blagovolijo, z ozirom na točno in vestno postrežbo, naznaniti potom dopisnic približno Število vde-ležencev. Da se izognemo vsem neprilikam, prosimo slavna društva ponovno, da se sama prijavijo politični oblasti v Gorici, odnosno v Postojni. Vspored slavijo kakor tudi primerno uro prihoda objavimo prihodnjič. •-»«--¦< ¦ Ajdovsko-Stursktt narodna droStva. Razpis stavbe .Trgovskega doma*; ^^"Tig^^^alKO^oBaBB^adrB^pr^e^ sKleifila^sinčREi-v skupni seji, da se odda stavba »Trgovskega doma* potom natečaja. NaCrti, stavbeni popis in pogoji so v zadružnem uradu. Čas za ponudbe do 15. junija. — Natančneji razpis sledi. Aretirali s® včeraj bivšega dijaka tuk. gimnazija Kristijana Kttkoča iz Gojac,ker si je znal s fdlzificiranjcm svot v hranilnih knjižicah prisvojiti večje zneske. Vse njegovo manipuliranje je prav komplicirano. Živel je par mesecev prav razkošno. Aretirali so 2 njim tudi nekega četrtoSolca Z„ ker je baje ž njim v nekaki zvezi. Zgubljeno. — Žižmond Jožef iz Ovčjedrage je izgubil davi 20 K v mestu. Pošten najditelj naj odda denar na policiji. Odprti lekarni. — Jutri popoludne boste odprti v Gorici lekarni: Criatofoletti-Gliubicb. Opozarjamo na oglas tvrdke G.-F. Resberg v Gorici, katera ima v zalogi korbid za acvtelen luč. Opozarjamo na novo trgovino Tomaža Iluala na Travniku št. 8. Več glej oglas. Nerodna eJnlina & vzrok UsoCerim Donel ClflKt OlUIIbCt Jeznim. Nerazumljivo je, kako more današnje človeštvo to zanemarjati, da ne išče vzroka tolikih boleznij, katere izvirajo ravno iz tega. Ako to odstranimo, pomagano nam je; Poslužujemo se tedaj rogaške vode .Tempel-vrelca*, mešaj mo isto z vsakdanjo našo pijačo in videli bodemo, kako dobrodejno vpliva na naše telo ter ima prednost pred jednakimi sredstvi radi blažujočega učinka. 2 Razgled po svetu. Državni zbor. — Spinčič je interpe-Hral glede rabe jezikov na postaji Draga v Istri ter pri davčnem uradu v Kopru. Dalje se je razpravljalo o dijaških izgredih na visokih šolah na Dunaju. Man I test asi j a za vseučilišče t LJubljani. —• V četrtek je manifestacija na Dunaju za vseučilišče v Ljubljani vspela sijajno. Udeležili so se je dijaki vseh slovanskih plemen. Navzočih je bilo mnogo drž. poslancev^ Resolucija pozivlje poslance, naj uvedejo parlamentarno akcijo za uresn:čenje te naše aspiracije. Shod je izrazil tudi svoje simpatije balkanskim Slovanom. Hrvatska. — Izgredi so se pripetili zopet v Bakru, na Sušaku, v Hreljinu itd. Na celt železniški Črti cd Reke do Karlovca stražijo orožniki. V noči med 10. in 11. t. m. so bili izgredi na 20 mestih. Dosedaj je bilo ubitih ali težko ranjenih 17 oseb. Po celi Hrvatski je strašno vrvenje, povsodi se gode krvave epizode. Tudi v Spljetu v Dalmaciji so bile demonstracije, in sicer v cerkvi ob šmarnicah. Raznesel se je bil glas, da je hrvatski ban Khuen-Hedervary ubit, nakar je množica začela peti Te Deum. Radi te demonstracije so zaprli več oseb, med njimi tudi 10 dam. — Oblasti v Zagrebu bi bile rade izvedele, kje so se tiskali oni oklici, ki .^pozivali Hrvate na vstajo. Jeliso sumni-CftrjuTinijIlDlJaTl^ pravd- ništvo je dobilo nalog postopati 'proti ljubljanskim tiskarnam. V »Narodni tiskarni* so imeli preiskavo, ali izvedeli so le to, da tam se niso tiskali oni oklici. Policisti iz Hrvatske iščejo po Llubljani dva Hrvata, ali jih tudi -ne najdejo. Se pred kratkim je rekel K :ber na Biankinijevo interpelacijo, da dogodki na Hrvatskem ne brigajo nas ter da zato ne odgovarja,alipoliticna oblastpar se vseeno vtika v naf,o državo, torej v ^ljo. Slab izgovor si je bil izbral Korber; se že maščuje. — Na Sušaku pri Reki so bile v torek velike demonstracije. Zbralo se je na tisoče ljudij, ki eo demonstrirali proti banu in Mad-arom. Orožniki so bili takoj na delu ter so odgnali v zapor toliko ljudij, da so morali mnogo njih prepeljati na Reko v ječe. Večerni osebni vlak so bombardirali s kamenjem, Po noči so napadli orožnike s ka-menji; mnogo je bilo poškodovanih. Poklicano vojaštvo je zaprlo na to vse ulice ter naredilo konec demonstracijam. Tržaške vesti. — Jutri bodo imeli v Trstu v telovadnici ,Trž. Sokola* javen shod radi dogodkov na Hrvatskem; shod sklicujeta Mandič in Rybar. — Veliko novo vojašnico, namesto stare, zgradijo v Rocolu; prostor je že kupljen. Z gradnjo se prične bržčas že jeseni; potem poderejo staro vojašnico v mestu, katero dobi tako lep prostor za druge zgradbe. Na koncertu »Slov. pevsk. društva" jutri bo sodelovala tudi g.čna Jaromila Ger-bičeva, ki nastopi drevi v Gorici na koncertu našega »Pevskega in glasbenega društva". — V ,Ed.4 čitamo, da sta prišla v Trst dva tajna politična špijona hrvatskega bana Khuena-Hedervarvja, ter opozarja tržaške Slovane, naj bodo previdni pri pogovorih o Hrvatski v javnosti. Zveza slovenskih posojilnic vabi na redni občni zbor, ki se bo*." • vršil v četrtek dne 4. junija t. 1. ob 10. uri predp, v »Narodnem domu* v Celju. Žrtve sretoTaelavsko posojilnico. Iz Tabora na Češkem se poroča, da je tam zblaznel jako premožni hišni posestnik Stark. Mož je bil silno pobožen. Na nekem romanju v Rim se je Stark seznani! s prelatom Droz-dom, s tistim katoliškim poštenjakom, ki je svetovaclavsko posojilnico tako temeljito okra-del. Drozd je Starka pregovoril, da je vzel svoj denar iz hranilnice in ga naložil v posojilnici sv. Vaclava. Stark je sedaj spoznal, da je skoro vse njegovo v tej posojilnici naloženo premoženje izgubljeno in to ga je tako podrlo, da je zblaznel. To je tekom nekaterih dnij že druga žrtev duhovniške posojilnice svetega Vaclava. Neki stražnaojster se je obesil od žalosti, ker je izgubil v tej posojilnici naloženi, za doto svoji hčeri namenjeni denar. Opravilna Številka C I. « Oklic. Zoper Hermino Leicht, katere bivališče je neznano, se je podala pri c. kr. okrajni sodniji v Ajdovščini po Fe-dinandu Elcnder in Štefanu Žigon iz Ajdovščine tožba zaradi"ižBnša"Vkffji-žene tirjatve v znesku 1000 K. Na pod-stavi tožbe določa se narok za ustno razpravo na 28. maja 1903, predpoldne ob 9. uri, pri tej sodniji v sobi št. I. V obrambo pravic Ilermine Leicht so postavlja za skrbnika gospod dr. Marij Pascoletto, c. kr. notar v Ajdov-čcini. Ta skrbnik bo zastopal toženko v oznamenjeni pravni stvari na njeno nevarnost in stroške, dokler se ona ali ne oglasi pri sodniji ali ne imenuje pooblaščenca. C. kr. okrajna sodnija v Ajdovščini oddelek I. dna 7. maja 1903. Tomaž Huala trgovec z lončarskimi, porcelanskimi in steklenimi izdelki v Gorici na Travniku št. 8, naznanja, da je prevzel steklarsko obrt g. Weidlich-a in se priporoča si. občinstvu v mestu in na deželi z a;agotovi-lom točne in solidne postrežbe opirfije , se na svojo obilno znanje v tej stroki j kot večletni uslužbenec v trgovinah gg. Sturll in Monari na Travniku. Vso po zmornih cenah! Trtorejci pozor! Ne zamudite ugodne priliko conega nakupa gumijevih vezij za cepljenj«. Tvrdka Konjedic & Zajec Gorica pred nadškolijo št, 6 Vam nudi iste klg kron 18 na drobno 20 stotink radi opustitve. GORIŠKI VELODROn Lastnik: Josip GorJup. V nedeljo, dne 17. meja —— Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. Začetek ob 3 pop. Vstopnina prosta, Zahvala. Za mnogovrstno pojave odkritosrčnega sočutja povodom smrti predrago soprogo in matere Viktorije Humar izraka podpisani v svojem in v imenu maloga sinka najtoplejšo zahvalo vsem prijateljem in znameem, kateri so drago pokoj nico spremili k večnemu počitku, — Bog povrni l Ajdov85ina-Sovodnje 14/V. 03. Žalujoči soprog Iv. lin mar Sovodnje st. 100. Vp7PIIP hlll7P appenzellova vez! fClBllB UIIKC primerna! gld. 275 do približno gld. SO*— Frankp in carine pro sto na dom. Cenile s podobami z obratno pošto. Tovarna svile Henneberg v Curlhu. 7 I « Kalcid - karbid "».I ¦ priporoča tvrdka M| a G. F. Resberg 1 I v Gorici. ! Ni naroda, kateri bi pretrpel toliko nesreče, toliko mnogokrat zasluženega preganjanja kakor Židi. Usoda narodov, ki so danes vodite'ji našega celokupnega kulturnega življenja in gibanja, njih zgodovina in napori, se nikakor ne more primerjati peripetijam in nezgodam, katere pripoveduje sveto pismo stare zaveze o Židih. Ni plemena, o katerem bi bilo znano, da je bilo povsem izgnano iz domovine, da je s tako trdovratnostjo kljubovalo velikim narodom in branilo šege ter institucije očetov proti tujemu uplivu. Ako je bil kedaj kak narod konzervativen v pravem pomenu besede, bili so to Hebrejci. Mojzes jim je dal postave, nikdo jih ne sme rušiti, kdor zakonu ni poslušen, naj umre. fn ko je prišel iz Galileje Krist s svojimi ribiči, bilo je jasno, da takega novot&rja ne čaka v prestolnici židov-stva nič drugega nego smrt. Strašno maščevanje je prišlo nad sinove onih, kateri so ga obsodili. V celem svetu so se razkropi*";, brez domovine in zasramovani so se klatili okrog. Za poljedelstvo se niso mogli ogrevati, niti ped zemlje rd bila v njihovi oblasti. Za štirideset cekinov je Juda izdal Krista, in za to svoto si je kupil zemljo krvi, katera je pa menda ostala na večno neobdelana. Kakor prokletstvo, kakor pečat zločinca vtisnjen na čelo, pojavila se je med Židi lakomnost po denarju in posvetnem blagu. Za plug niso nikdar prijeli, nikdar se jih ni polastila želja imeti zemljo v posesti, dihati vonj razOrane grude in se prenavljati kot star narod izven srednjeveškega geta, stopajoči za plugom ali brano in se radujočt na mastnih kepah plodne zemlje. V menjalnicah, temnih skladiščih so se bolje počutili. Ker narava nikdar ni blagodejno uplivala na to pleme, kf so njesove slabe lastnosti pred skrinjami, napolnjenimi z denarjem, vedno bolj izpodrinili in ugonobili vse, kar je bilo dobro v narodni duši, bili so oni pravi bič, prava • kazen vsem plemenom, s katerimi so prišli v dotiko. Neka mefistofelična želja, naj tudi druga plemena izkusijo to, kar so oni izkusili tekom svoje tisočletne zgodovine, jih je na-j ganjala izpodkopati, kjerkoli mogoče srečo posameznikov in celih plemen. j V vsem Jeruzalemu danes menda ni židovske rodbine, katera bi se iahko ponašala, da je od časov Kristovih v| svetem mestu ali sploh v Palestini. Židi, prebivajoči v J Jeruzalemu, so sami novonaseljenci, kateri so se vrnili iz Evrope. Hadrijan *c izgnal vse Žide iz mesta, Konstantin jim je dovolil, da Sinejo obiskati mesto edino le na dan, ko se ga je polastil sovražnik. Rimljani so onečastili sveti okraj, posuli s smetjem in blatom skalo, na kateri je stal oltar svetišča. Pravoveren Žid ne prestopi praga harama, ker se boji, da bi slučajno stopil na mesto, kjer je bilo nekdaj najsvetejše, in s tem si naprtil najhujši greh. Petnajst sto let plakajo Židi ob steni Salomonovega templja. Nekdaj so morali vojakom drago plačati, da so jih pustili do stene. Ob petkih isti dan in isto uro, ob kateri je Krist na križu umrl, se zbirajo Židi pri steni. Na poti tja sreča tujec častitljive starce v dragocenih, svilenih, mnogobarvno riža-stih, s pestrim pasom opasanih dolgih kaftanih, obšitih z lepo kožuhovino, s pokrivalom iz kežuhovine na glavi, ki nosijo v rokah debele starinske molitvene knjige. Dolgi kodri jim bingljajo ob strani čela iostojanstveno in polagoma korakajo po polzkem tlaku zakotni ii ulic. Taki prav taki so morali biti ob Času Kristovem farizeji, kateri so se podali v tempelj h kaki verski disputaciji. Oči imajo pove-šene, zamišljeni so, nekaj vprašajočega, zvitega in zavrat-nega leži v teh nepravilnih semitskih potezah. Hoditi morajo skozi predmestje, katero je na slabem glasu radi svojih fanatičnih prebivalcev Muhamedove vere. Hiše ob zavitih ulicah so nizke in neizmerno borne, pri nas bi ne bile niti primerne za živino. Psi se potepajo po oglih in kotih, brskajoči po kupih smeti iz blata. Uprav kiklopski štirivoglati kameni tvorijo steno nek- danjega Salomonovega templja. Naprej jokajo ob steni žene Vedno več Židov prihaja na precej tesni prostor pred steno! Mnogo Židov je v stari hebrejski narodni noši, katera je bila ista že ob Kristovem času. Posebno lepo so opravljeni španski in portugalski Židi. Nekateri nosijo navadne črne kaftane, kakoršne imajo gališki Židi. Da, nekateri so še celo povsem po evropsko oblečeni, teh pa seveda ni mnogo. Priklanjajo se neprestano, trkajo s čelom na mrzli zid, raz-tegajo roke, kakor da bi hoteli prositi Jehovo pomoči. Iz knjig molijo ednakomerno svoje molitve, in na koncu molitve se čuje neko jokavo tulenje. Mehanično se prigibajo na levo in desno ter tja proti steni, monotono kakor stroj brbljajo svoje hebrejske molitve. Neki mlad, tanek človek v svileni obleki se posebno goreče priklanja, joka in maje z glavo. Fanti v črnih kaftanih, s premeteno resnimi obrazi in s pristnimi Židovskimi bingljajočimi kodri so v bližini svojih očetov in držijo v roki talmud, debelo knjigo, trdno* vezano s platnicami iz svinskega usna. Tam je zopet gruča dostojanstvenih Židov, kateri manj teatralično molijo k Jehovi. Taki so bili torej oni, kateri so Odrešenika križali. Objestno so klicali pred dvajsetimi veki, da naj pride Njegova kri na ves židovski rod. Izpolnilo se je. Maščevanje ni izostalo. Strašansko so se morali Židi kajati radi onega krvavega čina na Golgoti. Kruta usoda jih je gnala po svetu. Nikdar niso obupali in oni njihovi brati, kateri so bili bolj srečni, da so mogli žalovati ob tej steni, so trdno verovali, da bode tempelj zopet sezidan, da bode na Sionu vladal židovski kralj, da bode Mojzesova vera vera vesoljnega sveta. Dolgo vrsto vekov so morali Židi životariti v umazanem, temnem getu srednjeveških mest brez zraka in svetlobe. Dovoljeno jim je bilo izposojevati denar, knezi in vladarji so se zatekali k njim, kedar je zmanjkalo cvenka v državni blagajni. Že ob času Rimljanov jih je vsakdo sovražii in v srednjem veku jim Široki sloji prebivalstva niso bili nič bolj ¦¦ , :! ' ' ' . "t " E. LEBHERZ Gorica tovarnauž Ig- al i e priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, izvrstne in zanesljive užigalice ¦•- Apollo -•* Jakob Šuligoj, nnr c kr. rtržavnili železnic v Girto Bispisla cJieji it 25. Priporoča vojo ve*iko izbiro nun vratnih švicarskih žepnih ur in verižic paa^bno sedaj v času po jako nizkih cenah in s-icer: srebrne we » dečke od 4 gld. in pel naprej, zlate od 20 g-14. »»prej, »rebrne are 2» deklice o4 6 gld. naprej in »late od 11 gld. naprej. Sprejemam tudi poprave vaakovrstn h žepnih H in nazidnih ur. Vsako popravo garantirani 1 * leto. De'o solidn-. Gene zmerne. — Svojim rojakom v mestu in na deželi se za blagohotna naročih topi > priporočam. I !L Novost! Fotografije, izdelane navadno m v najmodernejšem Slilu, takozvane .Imperial" platino bromit, priporoča A. Jerkič, odlikovan fotograf v Gorici, Gosposka ulica 7. . Vsakdo naj si ogleda izložbo, naj pri- merja izdelke z 17.I »žbami konkurenčnih tvrdk in n:»i *n.li. LilKIT. CAPSIEI CIMPflS. p ipoznano kot Izmtno bol nbht2\»ooe mtizi!o; za ceno 80 h, kron 1-40 in 2 kt oni -e dobi po vseh lekarnah Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z naSo zaščitno znamko s „81-JIRO:i" nnmrrt, iz HICHTERJEVE lekarne in vzame ki t originalni Izdelek le tako stokl^niiO ki m previdena s to zaščitno znamko. Richtcrjfiva lekarna „pri zlate* levi" i VilHil. Ellzabetngasse AU6.WsČ Dobi se v lokami f.. | .1 ,Pr JnBčanV Hitel toiier, T»I«U. |\|^ *****ft*****ft<*ft**ft**ft**ft»»*»^«y4fe a V nobenem slovenskem domu, zlasti ne v slovenskih društvenih dvoranah se ne sme pogrešati Prešernove sohe Ista Je uzorno izdelana v velikosti 42 em, ter stane samo 7 K. -•> Doprsni kip -#> Janko Kersnika 25 em velik, brez podstavka, za 3 krone. V velikosti 22 em po K 1-80 — s podstavkom — kipca Simona Gregorčiča in Jenko-ta. Zabojčke račun i m za lastno ceno. Vsa čitalniska, bralna, ognjegasna In druga društva opozarjam na ugodno priliko, da okrase svoje domove z domačimi umotvori In vabim prav uljedno k naročbi Jernej Bahovec trgovina s papirjem in pisar, potrebščinami Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Anton Makuc odlikovani mizarski mojster v Solkanu pri Gorici it. 65 svoje izvrstne izdelke pohištva od navadnega do najfinejšega dela v vseh slogih. Cene zmerne. Glasovir v dobrem stanu se proda po nizki ceni. Kje, pove upravništvo ,,Soce". Božjast, Kdor trpi na boijasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, n i zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj iti franka v Sefcnraanen-Apoteke, Frank-f.rt a. 9f. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnico jestvin. B V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Hetodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v SemonlSkl ulici St. 1 v lastni nisi, kjer je »Trgovska obrtna zadruga* J. Zorilik Gorica, Gosposka ulica štev. 7. Priporoča toplo sorojakom svojo zalogo modnega blaga: Za dama: Za gospode: Krasne okraske za obleke, Raznovrstno be!o in barvano trakove, svile zadaje novosti perilo najbolje vrste, jopice za bluse, pajčolane, pasove, za hribolazce, kolesarje, veslarje; predpasnike, rokavice, nogavice, zadnje novosti ovratnic, dežnike, solnčnike, bluze, čevlje, ovratnikov, zapestnic, nogavic, vse potrebščine za obleke, kakor: rokavic, hlačnikov, čepic, podloge, sukanec, svilo, gumbe, čevljev, dežnikov itd. vezenja, zaponke itd. Opozarja prečastile dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih modercev vsake cene. Za birmance in otroke: rokavice, nogavice, pajčolane vsake vrste, obleke, čepice, razno perilo. ! pajčolane vsake vrši čepice, razno perilo. Za slavnosti in druge veselice; vsakovrstne narodne trakove, kojim preskrbi ra zahtevo vsakovrstne napise. Cene brez vsake konkurence. tmmzmš il I lil Hitite v BAZAR, Riva Castello štev. 4 prodaja se samo Še nekaj dni. Cele volnene obleke dobivajo se že od gld. 1*80 naprej. nak"onjeni. Demokracija je zmagala v Parizu, odpravila kraljestvo in pometala z vsemi starimi institucijami. Francoska revolucija je otvorila vrata geta. Iz temnih zakotnih ulic židovskega predmestja so drli sinovi Abrahama. To je bilo Še staro nepokvarjeno židovsko pleme, katero ni izgubilo svojega navadnega značaja daleč od Palestine v tuji deželi. Nastali so novi časi, tovarniški dimniki so vzrasli iz zemlje kakor gobe. Sedaj ^e je nudilo široko polje trgovine in obrti modernim Židom. BiH so uprav ustvarjeni za to stroko. Židi so bili od nekdaj sebičini in samopašni, prekanjeni in Iakomni po posvetnem blagu. Ogromna premoženja so se zbirala v njih rokah, postali so voditelji velikih bank in skoraj vsega denarnega prometa, finance celih držav so bile v njih rokah, s svojimi mahinacijami so mogli oškodovati gmotno stanje ne samo celih stanov, ampah celih narodov. Predsedniki bank in akcijskih društev, lastniki obširnih tovaren, posredovalci velikih državnih denarnih transakcij pa niso verovali več v Jehovo, kajti oni so se povsem odtresli vseh verskih predsodkov, zanikali potrebo vsakega verskega naziranja. Bili so indiferentnt in okužiti vso tedai.jo družbo in delavske sloje, katerim so bili največji nasprotniki, dokler premetenim sinovom Arahama ni padlo na um, da bode nekdaj prišel dan ^odplačila tlačiteljem. Čudno, dočim je vrgla ona pest bogatih Židov, katera je zagospodovala po Evropi, med staro šaro talmud in vse, kar je spominjalo na .preteklost židovskega roda, niso odpadli od vere očetov ubožni čifuti, prebivajoči na slovanskih tleh. Visoko so častili Jehovo in edina srčna želja njihova je bila, da bi biti pokopani v dolini Jozafat. Težavno bode za one, katerim ni bilo usojeno počivati pod kamenito ploščo blizu spomenika Absalona in Jozafata, na dan poslednje sodbe, preriti se bpdo namreč morali skozi zemljo do Jeruzalema. In po Adriji so se vozile trume starčkov, kateri so s? za vselej poslovili doma od cele svoje rodbine, v dalnjo Palestino. Ko so dospeli v sveto mesto, oblekli so starohebrejske plašče, in kakor njih očaki ob času vlade cesarja Tiberija hodijo dandanes po jeruzalemskih ulicah. Vsak petek pa morajo romati k steni, da tožijo Jehovi, kaka nesreča je zadela Davidovo mesto in ves rod Izrael. Nikakor pa ne smemo pozabiti, kaki so bili ti čifuti, ko so točiti žganje v zakajenih beznicah Galicije in Rusije, ko so po oderuško izposojevali ubogemu kmetu male svote in ga spravljali na boben. Ti možje z bledimi, bolnimi lici, upalega obraza, smrdljive sape, sključene postave in strašljivih pogledov so provzrotštelji gospodarske bede Širnih pokrajin in oni so izkoriščali otročjo zaupljivost slovanskega prebivalstva. Opojne pijače, žganje in vodka, to je njih orožje, s katerim so se namenili maščevati se proti drugovernikom radi stoletnih krivic. Ko so si nakopičili primerno premoženje, polasti se jih želja umreti v Jeruzalemu. Napišejo poslednjo voljo, iztirjajo in plačajo svoje dolgove, poslovijo se od1 žene, otrok, sorodnikov in prijateljev ter odrinejo preko. Trsta v Palestino. Ganjeni so do solz, ko zagledajo sveto mesto, pozabijo na svojo oderuško in demoralizujočo obrt j v daljnih slovanskih krajih in se naselijo v židovskem pred- j mestju, katero slovi po svoji nečistosti in smradu. Oblačijo j se v oblačila svojih pradedov in prihajajo k steni, ker so tudi njih pradedi tam žalovali in hlinili svojo Žalost. Neverjetno je, da se tip Izraelitov vkljub temu, da so naseljeni v vseh evropskih državah na severu in jugu, prav nič ni spremenil. Gobincau, kateri je nepobitno dokazat, da vlada med plemeni na veke trajajoča neednakost, navaja Žide v prilog svoji teoriji, zlasti pa v prilog trditvi, da sej narodi ne spremenijo, ako bivajo pod različnim podnebjem. Na tri ali štiri tisoč let starih egiptskih slikarijah imajo Židi prav iste karakteristične poteze, kakoršne opažamo na Židih [ pred steno. Raztresenost po najrazličnejših krajih, kateri] nimajo istega podnebja, židovskemu tipu prav nič nt škodovala. Židi so ostali isto pleme, kakoršni so bili ob času, ko je bil Pilat rimski prokurator. Nekateri mladi ljudje spo- minjajo posebno na Kristove učence, starejši pa na farizeje. Mož s plemenito Kristovo glavo pa ni med njimi. Vrlo zanimivo bi bilo zvedeti, ali jih pretresa istinita žalost tam pred steno ali pa samo hlinijo. Mogoče, da je plemenu že prešla v krv navada plakati in žalovati ob določenem času na določenem mestu, in da si niso več v svesti, da hlinijo, posnemajoči svoje dede in pradede. Da bi bil pa izraz istinite žalosti, ne verjamem. Kako čudno je, ko se prijemajo s svojimi nagubanimi, žolkastimi rokami glave, ko šepetajo v nemi kamen svojo žalno pesen, kateremu so že neštete generacije zaupate vso svojo nesrečo in trpljenje. Koliko Človeških rodov je opravljalo svojo molitev pred temi kamenitimi kockami, katere so svedoki sijajnih dni Davidove in Salomonove vladei Jeruzalemsko obaidje. Svetemu mestu podaja skoraj največ čara njegovo obzidje. Dandanašnji je pač težko najti mesta, katero bi bilo tako trdno obzidano kakor Jeruzalem. Obzidje je tako dobro ohranjeno, da bi prav dobro izdržalo kako obse-danje. Drugodi so podrli mestno zidovje, da se je moglo mesto razvijati. Tu se to ni zgodilo, ampak novi del mesta, konzulati, francoski hospic, ruska postrojka so onstran mestnih vrat. Staro mesto, opasano od zidovja, je ostalo, kakor je bilo nekdaj, nič se ni spremenilo. Nikdo si naj ne do-mišljuje, da je zidovje še ohranjeno iz Davidove in Salomonove dobe. Učenjaki skušajo dokazati, da je ta ali Oni del starejši, vendar ostaja to vprašanje nekoliko preporno. Dognano je, da je zidovje, katero vidi danes romar, sezidal sultan Soliman. Okoli tega zidovja naj nas vodi danes pot. (Dalje pride.) Anton Pečenko Vrtna ai.ta 8 ~ GORICA - Via Giardino 8 priporoča prlatna bala in 6rn» vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na doni; jo razpošilja po .železnim na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Zahtevajte^ moj ilustrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih in muzlkallcnih predmetov, katerega poSilja zastonj in poštnine prost« Hanns Konrad, tvornica ur in eksportna hfta it, 248. _ (('>;ko). Anton Potatzky v Corici. Na Kredi Kamelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje ke.pova'.»6t nlraberikega In drfbneoa blaS> ter tkanla, preje In nl«J. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljšo šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE ea krojaie in Sevljarjo. SiHInJico. — Rožni venci. — MaSne knjižice. lišna obuvala ga vse letno čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga z« kramarje, krosnjarjo, prodajale« pejmiho s in trgih ter na deželi, t as--8 V\aro\ praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. \ Priporoča se slavnemu občinstvu za ¦MMeMtaŠiBS^^arpčila^Jei:.. obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. * privii< civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici na Travniku it. 6. Se. dol»ivajo vsakovrstna moderna sukna kam-jrarn, piriuet lastink, »dria, Sevjot itd., blaga iz av« strijskili in inozomskih tovarn ter potove obleke, perilo vseli vrst in spadajoče priprave k parudnim oblekam za vsaki Htan. Blago na meter in gotovo obleke so . prodajajo Uiko po ceni, da je z mojo trgovino nemo-' jroča vsaka konkurenca. j Obleko vsake mode od 5 do 9 let K S-40 in viSe . . . ¦ 9 . 15 , , &&0 , . . 15 dalje .'. , 15 — , vrhno suknje vsake mode......24"— , . , za ¦Jaaliti vaaskosl alovanako-narodno uprav«, Vhu pojasnili dnjos Genaralnl zaslop v Ljubljani, Segar pisarne so v lastnej bančopj hiši Gospodsklh ulicah štev. 1&. Zavaruje poslopja In premičnine! proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode eenjuje takoj in naj*; kulnntnoje. Uživa najboljll Blovos, koder posluje, Dovoljuje Iz Čistega dobička izdatno podpore v narodne in obcnokorlatno namene. O > O a. (D o Q Schichtovo hranilno jedernato milo • # # ••#####••2 varstveno znamko garantirano m prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo zs pranje. 0 L # # Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno zn-mko. # # # # Zastop na debelo: Humbert Bozzini -¦ Gorica. i In lici; sigi wm. Lepa je vasica Št. Pavla v najbližji okolici solnograSbi. Iz stolpa župnijske cerkve je plapolala belo-rumena zastava, ob cestah, siezah in stezicah so bili postavljeni slavoloki s krasnimi napisi, konsumarji, mežnarj: in tovorna živina, vsi so bili <&r*šeni s »cvetjem iz vertov sv. Frančiška" in s svetopisemskimi platnicami, — ko sem stopal z velikansko množico po prasni cesti, ki drži v vas. Klerikalni tovorni, poštni in brzovlaki so sc vrstili na postaji kakor jagode rožnega '"mca med prsti tombolo igrajoče pobožne kuharice četrtega reda, in najbolj so bili napolnjeni seveda živinski kupeji, kajti ves Sol-nograd je hotel biti navzoč pri ljudski veselici, katero je priredila .bela lilija", socijalno društvo, o priliki sedemintridesetdnevnice osenjindvajsetletnice službovanja glavnega meznarju v cerkvi sv. Polikarpa v Padovi. Dva batalijona klerikalnega pešpolka sv.Vin-cenca ste streljala, in celo iz Poljske so prišli poljski čuvaji, da vzdržijo pri tem kolosal-Bem navalu red in mir. Velikanski prostor se je razprostiral za cerkvijo. Tu so imeli navadno svoje shajališče Črni krti, gosenice, čuki in druge take klerikalne živalice, danes je bil pa veselični prostor, in erni krti, gosenice, Čuki in drugi klerikalci so ga zasedli v najkrajšem Času. Oder je bil sestavljen iz samih pezdirjev, katere so zapazili klerikalci v očesu svojega bližnjega, in »nafarban" od si. uredništva »Solnograškega lista*, za njegovo trdnost je pa garantiral kurat iz Opekarske vasi s svojimi ni-resi, Srečno sem se preril v prvo vrsto. DomaČi mežnar je dal znamenje, in začela je predstava. Nastopil je v dolgi Črni suknji z belo lilijo v roki vpokojen derviš, temeljit poznavalec socijologije od pete do tonzure, Ivan Nep. Škandalsk^. Njegov nastop je bil pozdravljen z navdušenjem, in grgarski mežnar je celo poskočil samega veselja dva metra 57cm v zrak, kakor je koj izmeril poroče-vzlec in odposlanec goriškega »Prim, Usta". Ko so odnehale huronske eksercicije, je povzdignil socijolog Ivan glas vpijočega v St. Pavlu iz zasolil svoje besede tu pa tam z Jeremijskimi solzami. .Slavna, vele-in blagorodna, prečastiia, spoštovana gospoda v Kristusu! Majnikovi hrošči so se vzbudili, in tudi mi smo poleteli v bujno pomladansko nf^avo, da oglodamo vsa peresa zelene socijalne vede. Z radostjo konstatiram ogromno vddežbo pri današnji veselici, namreč dvaintrideset društev, med temi zavarovalno društvo za govejo Živino, prekomorski klerikalni Lloyd, klučavničarji za Reiffeisnove blagajne, sedlarji za ono poslance, ki so že na konju, podporno društvo m onemogle kuharice, zrakoplovno društvo iz Kamnika, bralno društvo začasnih internirancev goskih, trgovsko društvo suhih hrušk in fig, natakarji Neffatovega hotela, izobraževalno društvo nilskih krokodilov, največji klerikalci na svetu: črni zamorci itd.« Govornik se je oddahnil nekoliko, kihnil zelo močno in nadaljeval; ,V tem j znamenju zmagamo 1" VrišC, šum in ropot t rri obleganju mesta Jeriho so bili tajnosten šepet po gozdnem drevju ob pihljanju nežnega zefirčka proti velikanskemu kravalu, ki je nastal vsled zadnjih govornikovih besed. Sto ednajst odstotkov poslušalcev je namreč razumelo kihanje kot znamenje, v katerem zmagajo klerikalci, med lem ko je govornik mislil tisto znamenje — veliko vde-ležbo. Neki kmet je sicer voščil govorniku po običajni šegi: ,Bog pomagaj 1* toda kmalu bi ga drugi raztrgali, ker so menili, da se norčuje s tem svetim znan.enjem. Bodi temu, kakor hoče, Ahasver se je zabaval ;n položil seveda tudi svoj obolus v obliki gromovitega „bravo* na oltar klerikalne socijalne organizacije. Govornik je zopet začel: .Barva kat. socijalistov je bela, zato je Že Bog dal prvemu človeku bele zobe, ter mu s tem pokazal pot, po kateri naj hodi kot katoliški socijalist. Glavni smotri naše organizacije so: ljubezen, edinost, pokornost, štiridesetdanski post, kateremu sledi »parSut* na velikonočno Marks in Bebel sta tepca. Tekom današnje veselice bomo igrali tudi tombolo, ker je to, kakor je poizvedela .Soča", najstarejša igra, katero sta že igrala Adam in Sva v rajskih svojih nekostumih. Deklamovaia se bode tudi pesem: ,Mi smo kršanski socialisti, kako nas gledajo ljudje, nas hvalijo .Primorski listi*, ki se nikogar ne boje*. Pelo se bode več zborov, med kojimi bo izvrševala prima ballerina svoje umetne plese, kakor; rajski valček,ja-bolkovo polko in figovo peresno mazurko. Upam, da mi ni treba prosjačiti za aplavz sebi in drugim sotrudnikom. To je torej naš program, o katerem se zmenimo natančneje pri prosti zabavi pri nirespetijotu klerikalnega konsuma. Še enkrat Vam kličem: .Ljubite se med sabo, in če se že hočete malo pretepsti, bodi pri zabavnem delu, in, prosim Vas, ne do krvavih ran". Krokodilova solza se je zabliščala v očeh socijologa, krokodilove solze so padale poslušalcem na tla in nastala je solzna reka, Nil imenovana, in St. Pavlska dolina se je izpremenila v dolino solz, v kateri smo zdi-hovali po rešitvi. .Živio naša stranka, živio govornik, živio!" je Pe slišal Ahasver in se stisnil v kot, kjer je trdno sklenil, da zapusti Solno-grad ter se napoti v Ameriko, od koder bo že poročal novejše stvari .Sočinim" čitate-Ijem. Da tedaj pa kliče: Do vidoval „Ste»aflska knjižnica" a s a a Bas s b flpril 1903. bbbbssbbb '" '¦•'" Urednik in izdajatelj fl. 0abtŠLek. -^ ... ¦ m^ "^ P. n. gosp! Sedamim in bivšim naročnikom »Slovanske knjižnice« naznanjamo, cfe smo razposlali prvo knjigo slovečega romana; ^Križarji", poljski spisal H. Sienkieuricz. Ta prva ktifiga obsega 489 str. v večji obliki nego doslej; papir je finejši, oblika lična. Cena za naročnike le HO-kr. ali K. 1*80.— Druga knjiga bo nekoliko večja in bo stala najbrže le 1 gld. 05, skupaj cel roman 1 gld. 95 kr. Dosedanji naročnike prosimo, da nam ostanejo zvesti, saj vidijo, kako koiSstna so narodu naša književna podjetja. Prosimo pa tudi, da bi tjam pridobili še novih naročnikov BKrše narcKnike pa prosimo, da se zopet vrnejo v naš krog, kajti boli nas, k© vidimo, kako krasnih in slavnih del b: lahko izdali, ako bi nam ostali zvesti vsi oni, ki so že bili naši naročniki. — Prdsimo, naj se vrnejo za poskušnjo vsaj z naro-čitvijo na ->Krizarje«, kajti dobčjih za neznatno svotico, dočim bodo v razprodaji 25% dražji: — Cim več naročnikov bo imela »Slovanska knjižnica«, toliko več berila bo za isti denar. — Kdor se naroči zdaj, ko tako po ceni dobi prekrasne »Kri žar j e«, prevedene že v vse kulturne jezike, ne bo mu žal. Opozarjamo dalje na naslednje naznanilo in na seznam naše zaloge. Vsakdo se lahko prepriča, da naša podjetja zaslužijo več zanimanja in podpore! Uprauništoo »Slovanske knjižnice". Razprodaja dosedanje zaloge. Na naslednjih straneh je popis naše knjižne zaloge, namreč: Slovanska knjižnica, — Knjižnica za mladino,— Salonska knjižnica,— Svetovna knjižnica, —Venec slova»$kih povestij, — Talija, — Razne knjige. V JO letih našega delovanja na tem polju se je pomnožila ta zaloga tako, da dosega razprodajna vrednost za skromne slovenske razmere dostojno svoto do — 50.000 K. Pred seboj imamo še lepih načrtov^ odlično število znamenitih rofeopisov čaka odrešenja, da bi šli v knjigah med svet, — ali poldrugi strani bi presegalo naše denarne moči, ako bi še množiir dosedanjo zalogo, polnili nove shrambe s knjigami, ki bi tam-čakale kupovalcev. Sklenili smo torej, iznebiti se kolikor mogoče dosedanje zaloge, da lože izvedemo nove načrte v prospeh lepe književnosti naše in narodu v korist. Zategadel naznanjamo p. n. slovenskemu občinstvu, da od danes naprej do konca L 1903. razprodajamo vso svojo dosedanjo zalogo knjig — izvzemši »Križarje«, ki niso še dovršeni, in obeh delov ruskega slovarja — z izdatnim popustom, in sicer: 1. Kdor kupi knjig za 10 K, dobi 10% popusta. 2. c c « < 20 « « 20% « 3. € « € € 30 « « 25% 4. . « c « « 40 « « 30% « 5. ' « ,¦ c « « 50 « in več dobi 33 Va% popusta. Pričakujemo, da se naši rojaki v obilni meri okoristijo te prilike, pridobe krasno število slovenskih knjig po izredno nizki ceni, — ter s tem obenem pripomorejo, da se naša književnost obogati z, novimi biserji svetovne slave in veljave. Posebno • slovenski denarni zavodi naj bi porabili to priliko ter nakupili šolskim ali drugim knjižnicam naših knjig. I. Slovanska knjižnica. (Začela izhajati 1.1893.) Izhaja v mesečnih snopičih. — Celoletna naročnina K 3«) ali 30 v za snopič s poštnino vred. Tu postavljene cene veljajo za nenaročnike. SnilEl, ki so 2e poill, so tzpnEfenl. II. 12. 13. In 14. — Odiseja, povest slovenski mladim", prosto po Homerju spisal Andrej KrageJj (Drugi popravljeni natis) . .K 1*20 115. — I. »Kjer je ljubezen, tam je BogS ruski spisal grof Lev Tolstoj,' poslovenil Ad. Pahor. — II. .Rakvar*, GrobovSčik, ruski spisal A. S. Puškin, poslovenil J. K-j. — III. sBožena", poslovenil iz češCine Rfi^.................« —'34 l*. — Izbrani spisi Vaclava Kosmaka. I. — Poslovenil I. M. Fran- kovriki ta RnJ.....................« ~_-24 10. — Izbrani spisi VaeUva Kosmaki II. —........ . « —-24 28. — Petdesetletnica Simona Gregorčiča...... Izbrano pesmi . . « ~-'60 31. — Slike iz Prage, — češki spisal E. Herolil, poslovenil Jos. Faganelj..................; « —•]i$Ndri . . . .'...........K--36 42-43. — t. .ŠTuodin". Povest. Spisal Dobravec. — II. .Za negotovimi težnjami*. VaSka povest. Slovaški spisala Ljudmila Podjavorinska, poslovenil Anonvm..........« —*72 44-40. — Poezije. Zložil Josip Paglianzai-Krilan. II.....« 1*— 47. — .Narodne; pripovedke v Soških planinah". III. — Iz zbirke Jos. Kende in A. G................« —•3« 48-48. — Poezije. Zložil Josip PagliaruzzI-Krilan. I......« 1*— 80-81. — .Preko morja". Hrvatski spisal Evgenij Kumičič. Poslovenil A. Z. Lovanski................— *72 62.83.54. — ,Zbrani spisi". III. knjiga. Spisal Josip Pagliaruzzi- Krilod .:....*................c 1-20 68-86. — .Kapitanova hči". Ruski spisal A. S. PuSkin. Poslovenil Semen Semenovic"...............« —'72 67-88-B8. — Povesti s potovanja. Spisala Ana Rehakovu. Poslovenila A. Dcnndta in J. KunSič. — Korotanskc povesti. Spisala Gabrijela Preissova. :Poslovenil Derrnola........« 1*20 60-81. — Poezije. Zložil Zamejski...........* —-72 62-63. — »Marica". Spisal Ljuba Babic" (Gjalski). Poslovenil Vinko Vinič................... —«72 64. — .Punčika*. Mestni obraz. .Poljski spisal Stanislav Grudzinski. Poslovenil S. P—ov...............« —•30 68-68. .Slučaji usode". Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (iS sliko). « 1*44 68-72. „V Petrograd". Potopisne črtice. Sestavil Ljudevit Stiasnjr. e 1-44 73-74. — .Slrahomir*. Izvirna romanliška igra v petih dejanjih. Spisal Ivan Benko. — »Mlada Zora". RoraanliSfci igrofcaz v treh dejanjih. Spisal Milovan............« -—'72 78-78. — ,Na bojišču". Češki »pisal Jan. Klecanda. Poslovenil Ivan Rejec..................* —-*72 77. — .Beračica*. Pripovedka iz Bosne. Spisal Vinko Zorič. - Prevel Podravpki................« --'¦•'» 78-78-80-81. —«' »Na razslaiiku". Spisali slovenski osmoSolci . « 2'- ¦ 82-83. »Mladost*, čoSki spisala Uabrijeln Proissovji, poslovenil A. Uermola. S sliko in životopisom pisateljice.....<•. -'72 84-88. — »Božična noč". „i'MaSču. Ruski spisal N. V. Gogolj. Poslovenil Miloradf;,ič. —¦ Za uvod je razprava o ruskem realizmu m o Gogolju.................« --'Ti 86-87-88. — »Jfislfhl) conlra Hrdlička." Po prijateljskih zapiskih češki spisal Svalojjluk Gcch, poslovenil Zormanov. - »Prve skrbi". Češki spisal SvaloplukGeeh, poslovenil J. M. Frankovski « VOS 88-80, — »ItokovujnS*, narodna igra v potih dejanjih s petjem. Po Jurčič- Kersnikovem romanu spisal Fran Govekar , . . .« —'80 81-82-83. — »Sin", izvirna rodbinska drama v Štirih dajanjih. Spisal Engolbnrt Gangl..............« 1*20 84-101. — »Vstajenje". Roman v treh delih. Ruski spisal grof Lev Tolstoj. Str. 770...............« 3-20 102-104. — »Sad greha". Izvirna drama. Spisal Eng. Gangl . . « t-20 108-108. — »Doseli bral". Narodna i;'ra v h dejanjih s peljem, I'o Jurčičevem romanu spisal Fran Govekar......K '80 107-114. — »Kletev nezvestobe*. Sloveli roman, spirf.il pisatelj »Zaobljube" F. Uecic. Sir. GOS.............« 3-20 Elegantno vezana............... . . . . <¦¦ 4"80 115*120. -- »Križarji". Poljski spisal Henrik Sieukicvvizc. I. in II. del. Str. 480....................< 240 (III. in IV. dol izidola skupn-j v avgustu 1903.) M. Knjižnica za mladino. Letnika 1895.-1800, Vsi snopiči so trdo vezani. Od št. I. do 7. so že razprodani. 8. Antona Marlina Slomšeka »Spisi zbrani za mladino". I. Pesmi, snopič zn srednjo stopnjo ............... K 10. in 11. Aniona Martina Slomšeka »Spisi zbrani za mladino". I. Pesmi. 2. snopič za višjo stopnjo ............. .* 13. in 14. »Pesmi cerkvene in druge". Zložil Andrej Praprotnik . * 15. »Zeleni listi". Kratke pripovesti za olroke, stare 6 do 10 let. Po Francu Wiedemanu poslovenil Anion Brezovnik,, učitelj . « 16. Antona Martina Slomšeka »Spisi zbrani za mladino". III. snopič. Basni, prilike in povesti. Za nižjo in srednjo stopnjo . . . 17. in 13. »Tatari na Moravskem", ali Bog ne zapusti svojih slu- žabnikov. — »Gozdne cvetke", ali štiri povesti in tri krajše .razprave ....................... 19. »Slavoj in Ljudmila". Milosrčna brat in seslr«. Zbirka kratko-časnih in poučnih pogovorov o živalih. I. del. Spfeal J. Dimnik 20. »Bogdanova mlada leta*. Svojim prijateljčkom napisal L. Gernej 21. »Pisanicc". Slovenski mladini spisal E. Gangl....... 22. in 23. »V domačem krogu". Zbirka pesmij in povesUj za mladino. — Izvirno spisal ali na podlagi hrvaških, italijanskih in nemških izvirnikov priredil Janko Lebnn, naduč. v Trebelnem 24. »Savinjski glasi". Izdala »Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj". I. snopič.................... —•50 —•50 1-— —T* —*:»o —•50 1"— —•50 ( 1902. I Izhaja vsake 3 mesece v lično in trdo vezanih knjigah, na tinem papirju, obsežnih povprečno 10—12 tiskanih pol. — Naročnina K 3-20 na leto. — Posamične knjige po l K. — 26. ~ Vsebina: 1. Pesmi Marice Slrnadavo (3). — 2. Kratke povesti Jadvige-Podravski (25). — 3. Pesmi Frana Žgurja 18). — 4. Grlice. (El. Krasnohorski) — 5. Pesmi Engclberta Gangla (10). - 0. Črtice iz življenja cesarja Jožafa II. (42) ... K V— 26. — Vsebina: 1. Ciguljka (Fron Rakuša).' — 2. Pod slamnato streho (Peter Miklavec). - 3. Težka vest .Krasnohorska-Knallič). — 4. Mačka z rdečim ovratnikom (Dragolin Jeranko). - h. V snegu snma (Stifter-Silvesler). — »3. Črtice iz življenja slavnih mož (Podravski). ................ K V - 27. in 28. — Vnebina: 1. Dobrota in hvaležnost ilvo Trošt\ — 2. Blago srce (F. O. Rebrčan). — 3. Čopke ni (Juraj Paugrac). — 4. Ukane Matjaževega Groge (*\ndrej Rape). — 5. Rodi pošten (Tono iz Gofi'*e). — Hud štrbunk (Ivan Stukeljl....» **— ML Salonska knjižnica. Izhaja v nedoločenih rokih, različne oblike in obsežnosti. Doslej so izšle knjigo: »0 te ženske* — Zbirka norelic. Spisal Fran Govekar. Vsebina: t. Predgovor izdajatelja »Salonske knjižnice. 2. Predgovor pi«. aateljft I. knjige. 3. Primo loco. 4. Dr. Strnad. f>. Te punice, te punice... I 6, Danica. 7. InstUutkn. 8. V mrak«. 9. Pavlina. 10. O te ženske. — Str. 391............K ' Po pošti 20 v več. 2. »Hamlet«. Žaloigra v 5 dejanjih. Po W. Shakespeari! poslovenil Ivan Cankar. — Str. 208 . ,...... . . . . .K i-40 Po pošti 10 v več. 3. »Ruska antologija« v slovenskih prevodih. Zbrala t Ivan Vesel in Anton Aškerc. Zastopanih je 73 pesnikov po 14 prelagalcih. Dodane so črtice o vseh pesnikih in o umrlem zbiratelju ' Veselu. — Str. 464............... « 3«- Po pošti 20 v več. 4. »Spisi Zofke Kvedrove«. Prva knjiga. Vsebina: 1. Kako je to prišlo. ~ 2. Vera. — ?,. Markčeva širina. — 4. Slepec — Tj. Epizoda. — fl Vaški roman. — 7. Sestri. — 8 Talent. — !). Blede rože. — 10. Laž. — 11. Sanje. — 12. Življenja. — 13. Moč. — 14. Tildi. ¦-- \?>. Tele-flMlistka. U\. Sam. - 17. Gabrije'a. — 18. Vseh devet. — 19. Biciklislinja . . . « 2— Pripravljen« imamo tudi dve drami Silvija Pellica v prozi in nekatere spise znamenitega novejSega ital. pisatelja Fogazzara. -- Imamo pa tudi več prerodov iz slovanskih jezikov, ki sodijo bolj v to zbirko. — Na vrsto pridejo, ko razprodamo toliko iztisov prvih 4 knjig, da bodo po-kri>i vsaj glavni Iroški. IV. Svetovna knjižnica. Izhaja v nedoločenih rokih in prinaša večja deli iz vseh kulturnih jezikov. 1. »Beti Hur". Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, Zaloga je pošla. Ako se oglasi po dopisnici le 3u0 naročnikov, ga zopet ponatisnemo. 2. »Marko VlseonU«. Zgodovinski roman. Italijanski »pisal Toimiuiso toossi....................k .*,m Po poŠti 20 v več. 3. »Quo vadiš«. Veliki Sieukicvviczov roman iz dobe Neronove. Slavno delo je preloženo v vse kulturne jezike. Knjiga obsega 050 str. Po pošli 30 vin. v«/č, za pošlo. • Elegantno vezan K 480 in :i0 v V rokopisu imamo več prevodov znamenit.h del. Pridejo na vrsto polagoma, ako razprodamo 1 in 3, knjige toliko, da bodo krili glavni Iroški, V. Venec slovanskih povestij. Izhaja v nedoločenih rokih. Doslej je izšlo G knjig s tako vsebino: I. 1. Figura. 2. Iz križarskih bojev na Poljskem. X Slepfevodja. 4. Slika iz gladnih let. 5. Slovaško sličice. 6. Adu. 7. Očenai 8. Sovražnik. Gena s poštnino vred........, K II. 1. Mati in sin. 2. Vsakdanji dogodki. 3. Ded Liben. 4. Sanjarije in resničnost. 5. Na brodu. 6. Zlatija, vojaika nevesta. 7. Žvivila. ali moč domovinske ljubezni. 8. Črnogorski stotnik, 9. Odrtnik. 10. O Hiljakih. Cena s poštnino vred.........* III. t. Prokletisto,,,! ± Kadar pridom z vojno! ft. Za tuje grehe, 4. Pomladni mraz. Ei. Slike. 6. »Narodno pripovedke«- grofa Lova- Tolstega. Gena s poStoino vred........ . « IV. I, Rusinja. 2, Prve rože. 3. Mala igra. 4. Stara pestunja. 5. Maščeval se je. 6, Jelnikovl otroci. Cena s pofilnino vred . * V. 1. Lux in tenebris lucet. (Sienkievič). — 2. Moč ljubezni. (N. Lukmanova). — a. Že zopet. (Lj. Poiljavorinska). — 4N Glasovi iz groba. (Nifc. Jezov). — f>. Noč v goidu. (O. V. De« merta). — 0. Izdajalec. (A. Marliuskg-Bestužev). — 7. Gozd šumi. (Korolenko). — S. Dva huzarja. (grof L. Tolstoj). -Bolnik, (lena s poštnino vred ............< VI. Obsega tri šaljive povesti slavnega IL Sienkiewicza: 1. Črtice z ogljem. — "2. Ta tretja. — '.$. Poroka po pomoti. Cena s poštnino vred.................. . » (V lisku je VIL knjiga). 1-10 !•:',() VI. »Talija" Zbirka gledaliških iger. Ureja Fran Govekar. Cena 40 vin. iztif (Vse so enodejanke itt pripravne za male odre diletanttttr.; Doslej so izSle igre: 1. »Pri puščavniriU". Veseloigra. Spisal Benno Jaeohscn. (I gla\:: I in 3 stranske osebe.) j 2. -Bratranec«. Burka. Češki spisal Josip fttolba. iS oseb.) I 3. »Starinarica«. Veseloigra. Češki zpisalu B. Vikova - Kunetiek I (5 oseb.) I 4. ^Medved 8Bttba6^ Veseloigra. Ruski spisal Viktor Krylov, t* oael'< I 5. »Doktor Hribar. Veseloigra. Poljski spisal grof J. A. Fmh (ci oseb.) i 6. Dobrodošli l Kdaj pojdeto domu ?* 4 oaebe. 7. ^Putifarka«. Burka v eueru dejanju. Spisal A. Gtiruer. Z oseb. 10. ^Eno uro doktor«. Burka v enem dejanju. 0 oseb. V tisku so dalje igre: 8. »Dve tašči , 7 oseb. 9. Čitalnic pri Branjevki«, 5 oseb. VII. Razne leposlovne in poučne knjige. 1. .Materino delo za Boga »n domovino*. Za Slovenke priredil Simon Gregorčič ml. 3 poSUuno vred..........KI' 2. .Zgodovinsko ortioe iz poknežeoe groflje goriška in gradištaj*. Spisal Simon Rutar. S poštnino vred..........« n' 3. .Epizoda iz kulturno zgodovine goriške*, ali košček zgodovine goriškega e. kr. gimnazija. Spisal f Mons. Andrej MaruSič. S poštnino vred....................« 4. »Bele noči*. Sentimentalen roman. Ruski spisal Fr. M. Dostojevski Poslovenil J. J. Kogej..............«^ 5. »Ročni rusko-slovenski slovar m slovnica". Za Slovence spisal M. M. Hostnik. (Trdo voz:..: K 3-80 s poStniaa). Mehko vezan s poštnino......................<¦• ;; 6. .Ročni slovensko-ruski slovar in slovenska slovnica* za Ruse. <• 3 7. ,Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. i Spisal Anton Uudež..................5 - 8. .Občinsko gospodarstvo na Goriškem*. Spisal E. Klavžar . . « - 9. .Cestni zakon za pokneženo grofijo Goriško In GradiŠko* . . « 10. »Slovenci In mednarodni promet".: Spisal di\ Karol Pečnik» zdravnik v Aleksandriji.................5 - 11. .0 jetiki". Spisal dr. Fran Ka^fik, rudniški zdravnik v Idriji.