St. yii. V üorioi, v torek dne 18. novembra 1902. Letnik IV. l/.h;ij;i vs;ik tOM'k m soliuto v icilnu oh 1 I. mi pivdpoMn«« y.a iiicsto Icr oi, '.'>. iiri popolilii" z;i. dežolo. Ako p;iili'ii;it;iilii(!v;i|»ni/-iiik izid.> dan prej oh (i. y.vecor. Stan«' po |)<»šti pifjcman ;tli v CjJnriri Mil. «lorn |J«»SiIj.-tfi c.Hoh'tno 8 K., ;>nll('liio 1 K. i" «¦''ll>!IH:"° a K- I'rodiijji si1 v («oriri v lobakariiah Schwarz v ftolskih uiicali in Jcl- lersilz v Nnnskili ulicah po 8 vin. (/JutranJo iz a»- večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatolj in odgovorni irednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna'4 (odgov. J. Marušič). Notranji politični položaj. /(! mesee dnij jo naš dr/.uvni zbor sknpaj) ne l*a ^' ^ Pri^e' ('° Prve t°öko dnevnega reda, no da bi dal najmanjsi dokaZ) da ima res resno voljo pozitivno de/nvati. Glavni točki, o katorih bi imela n^sa poslanska zbornica sklepati, narnreč (lr/.avrii proračuti /,a I. IV)O3 in pa vo- jaška predloga, se dodedaj v niši po- slanski zborniui niü dotaknili nista. Kot ležka mora na delovanju našega držav- nega zbora leži natnreč že desetletja ne- rešeno češko nernško jezikovno vpra- šanje, vprašanje, ki je strmoglavilo že celo vrsto raznih ministerstev. To pa zato, ker so ta ministerstva deloma z okorno roko se poprijela rešitve tega vpraäanja, deloma pa si rnislila, da se da državni stroj spraviti v tir tudi mirno rešilve nemško-češkega jezikovnega vpra- sanja. Le dr. Körberju se je posrečilo spraviti pod krov nekoliko važnejših po- stav in pa letošnji državni proračun ter odstraniti iz državnega zbora obstrukcijo. Ceravno ne prav lahko, pa tudi ne po- sebno težko se je dr. Körberju zaradi tega posrečila njegova namera, ker so bile njegove investicijske predloge, ki so obetale, bodisi z ozirom na gradbo novih železnic, kakor tudi na gradbo kanalov, posebno v čeških deželah prevelike koristi zu dotične dežele, kakor da bi se mogli zastopniki teh dežel postaviti izvedbi teh predlog po robu, ne da bi vzbudili med svojimi vol'lci cpravičene nojevolje, to pa tim bolj, ker je dr. Körber češkim zastopnikom obljubil, da se hoče njegova vlada koj po rešitvi teh predlog posvetiti z vso re^nostjo rešitvi nemsko-češkega jezikovnega vprašanja ter poravnati kri- vice, katere so Čehom prizadeli njegovi predniki, posebno kar se tiče notranjega uradnega jezika na Češkem. Kot rečeno z investirijskimi prcdlogami tako veli- kanskegu gospodarakega pomona in pa z obvezno obljubo do Čehov ni bilo pač posebno težko pripraviti naš parlament do tega, da je lansko leto pravilno rte- loval ter rešil državni proračun ustavnim potoin, kar se poprej že leta in leta ni zgodilo. JUi obljuba dela dolg. In da je temuAtako, prepričal se je najboJj v teh dneh Ajr. Körber, a prepričali smo se tudi iMi ko vidirno, da ravno ta Čehom po dr."-»Körberju dana obljuba, katere pa ni izpolnil, je tisli dolg, kateri se mora poravnati, ako se hoče, da se bode po sedanji ustavi nadalje gibal naš državno- zborski voz. hie predno se je sMical zadnjič državni zbor, so Čehi dali ;*a raznih javnih shodih v!adi razumeti, da je prvi pogoj, ki je v stann omogočiti redno državnozborsko delovanje, likvi- dacija onega dolga, katerega je dr. Körber pri njih napravil. Pri vseh teh javnih shodih so Čehi povedali vladi, da bodo z vserni postavnimi sreHstvi ovirali držav- nozborsko delovanje, ako jim dr. Kürber ne izpolni danih obljub, glede notranjega uradnega jezika na Češkem. l)e pa niso bile češke izjave zgolj žuganje. priča nam drzavnozborski položaj, priča nam to poslanska zbornica, ki se j nam zdi prava pravcata muha v močniku, ki se kobaca in kobaca, ne da bi se mogla le za malo zganiti z mesta. Dr. Körber ! si je bil sicer svest svojega dolga do j Čehov, je v prvi seji sedp.ujega državno- | zborskega zasedanja Čehom tudi rekel, ! kako da jim misli poplačati svoj dolg, ali to, kar je dr. Körber Čehom ponujal niso bile niti obresti onega, kar jim je lani obljubil. Da je pa vsled take po- nudbe vzbudil dr. Körber med Čehi še večjo ogorčenost, je pač samo ob sebi umevno. Dočim so se Čehi pred to Kör- berjevo izjavo večkrat i njim pogovarjali in dogovarjali, opustili ^o po tej njegovi izjavi ž njim vsako dotiko. Ker so pa Čehi jeden najvažnejših državnozborskih činitoljev in so tudi v stanu onemogočiti vsako državnozborsko delovanje, skušal je dr. Körber v svoji drugi izjavi, katero je podal poprejšnji teden v poslanski zbornici, Gehe nekoliko pomiriti, rekoč, da saj ni, da bi moralo pri tern ostati, kar je Čehom prvikrat obljubil, marveč da se da >- njim cclo ,.glihati."' Pa tudi ta izjava ni Čehov zadovoljila, češ da so oni že do vrh glave siti lepih besed in ¦ praznih obljub dr. Körberjevih ter da j niti za las ne spremene svoje taktike j douer dr. Körber ne stopi na dan z dejlnji. Torej cel mesec dnij je pošel, ne da bi poslanska zbornica vsaj jedne točke rednega dnevnega reda sft lotila. To pa vse zato. ker tega Čehi ne puste, dokler jim dr. Körber ne poplača storjenega d')lga, dokler jim namreč ne izpolni danih obljub. Nastaja torej vprašanje, ali dr. Körber ne more in ne sme Čehom iz- polniti obljul», ker mu to storiti branijo Nemci, ki bi potem zamenjali ulogo s Gehi, nastopivši oni namesto Čehov pot obstrukcije, ali pa dr. Körber tega storiti noče?! To slednje je manj verjetno in je torej le prvo pravo. Vadno in vedno torej stara pesem. Ako so ne da Cehom tega kar jim gre po božji in človeški postavi, dobrim potom, potem si hočejo to izvojevati sami in po vsaki ceni. torej tudi z obstrukcijo. Ako se pa hoče Čehom ugoditi, pa nastopijo ! Nemci, ki mislijo, da ?o opravičeni kra- titi drugim pravice ter da so na svetu ! zato. da eospodujejo, drugi pa da jim hlap- ' ("•uiejo. Potem pravimo, nastopijo Nemci istotako nasilno za krivico. kakor na- stopajo Čehi za pravico. In to je torej , naš sedanji notranji politični položaj, ki je skrajno kritičen in ki zavira vsako plodonoßno delovanje v našem državnem i zboru in ki brani. da ne pride do re- šitve toliko in toliko prevažnih gospo- darskih vprašnnj vsled Cesar trp6 neiz- merno §kodo prebivalci cele naše države. Da je pa skrajni čas storiti konec take- mu položaju, nam oode pač vsakdo pri- trdil. Lft povedati kako, pa ni tako lahko, j kakor bi človek mislil. Sicer nemogoče i pa tudi ni. Ako b: imela naša vlada re- sno voljo zlomiti nemško trmo, na raz- ; polaganje bi jej bila razna sredstva. Naj omenimo le j^dno samo takih sredstev, ; namreč splošno volilno pravico. Pa pu- ; stimo to. Namen naš je bi! naslikati na- šim čitateljem notranji political položaj, \ kakcrsen imamo do danes pred seboj. j Predno končamo, štejemo si pa v svojo : časnikarsko dolžnost. da navedemo na | tern mestu nekaj ča^nikarskih ugibanj, ! kako da si mislijo pomagati poklicani či- nitelji iz sedanje politične zagate. Neka- teri mislijo, da bode vlada najbrže v najkrajšem času zaključila državnozborsko zasedanje, da potom § 14 uzakoni zakon- sko vojaško predlogo in da äe jedenkrat poskusi doseči med tern časom spraro med Gehi in Nemci. Drugi pravijo, da misli vlada Čehom s privoljenjem Nem- cev uguditi gledti notranjega uradnega jezika na Oeškem pod pogojem, da pri- vole Čehi v neko novo razdelitev čeake po okrožjih in okrajih. Nekateri spet go- vore o neki koalaciji Nemcev, Poljakov in Čehov in o sestavi novega minlster- slva v tern smislu. Včeraj pa smo čitali v nekem listu, da se izdeluje novi opra- vilnik za državni zbor, vsled katerega bi bila vsaka obstrukcija nemogoča. Ta opravilnik, ki bi se moral najbrže oktroi- rati, da ima namen onemogočiti v prvi vrsti nemško obstrakcijo v državnem zboru, da bi potem vlada mogla Čehom dati njih pravice tudi brez privoljenja Nemcev. To so, kakor rečeno, ugibanja in nikdo ne more reči, koliko resnične podlage imajo take vesti. Jedno je pa gotovo in to je, da tako ne sme več da- lje iti pri nas v Avstriji, ako nočemo spraviti države do propada, in da dan, ko se bodo morali poklicani činitelji odločiti na jedno ali drugo stran, ne more biti daleč. Dopisi. Kronberg, dne 16. novembra 1902. ..Soca' ie v 113. štev. 9vojega lista dne 31. oktobra t. I. objavila notico pod iglav- jem „Pouk v krščanskem nauku na Ajševici", v kateri mrgoli naprednjaSkih laži. K sklepu me pozivlja na odgovor. Na ta duševni plod obžalovanja vredne strasti ajseviške deteljice aem se odzval s stvarnim popravkom, katerega pa mi je pravico- in resnicoljubna „Sočau v koš vrgla. Da pa svet zve, s kakimi lažmi da si hočejo nekateri ljudje ohladiti svojo jezo nad neljubimi jim osebami dovolite, prosim, main prostorčka v Vašem ce- njenem listu za v koš vrženi popravek, ki se tako le glasi: „Sklicujoč se ia paragraf 19. tiskov. LISTEK. Hajduk Slavčo. Holgarski: Ivan V a z o v. (l)alji-.) Jedva so bile izpeie zadnjo vrsto pesmi, kar se strose vse ,.horo>l ter pre- plaši. Nastal je neki nemir. Vsi vprö oči r»a neko mesto v sredi kola, kjer se je mahorna pokazalo sedem ali osem novih plesalcev. Bili so straniki (ljudje oddrugje). Med njimi se je zlasti odlikoval neki velikan, i njim pa se je družil go- lobradec. „Slavčo!" zašum6 mahoma po zboru. „Volkana!" zaäepetajo si. „Slavčeva četa je tu!( so klicali. Iz početka se je ustavilo „horo" ali ni se pretrgalo. Niti eden mož, niti eno dekle se ni osmelilo prvo ga pre- trgati. Ali to iznenadenje je trajalo le trenutek. Kmalu se je zopet zazibalo „horo" in pesem je zvenela dalje celo do onega krvavega razvozljaja. K dekličjim glasom se je pridružil že silni glas Volkane; ta se je odločil od vseh drugih ter jih preplaševal. In kolo se je gibalo dalje, vedno j bolj veselo in živo. ' Vsi vašeani so bili nekako očarani, in vpirali so pogled na čudovito četo. Niso se mogli dovolj načuditi, kako ju- naški, resen, osier in divji pogled je kazala Volkana v svojej moški obleki; bila je vsa spremenjena zaradi dolgega jatogana se slonokoščenim ročem in dveh samokresov, ki jih je ncsila za pasom. „Kako jej to pristoja!" rekle so vaščani. Kaj pa še le dekleta? kaj žene? V tern trenutku je ni bilo nobene, da bi jej ne bila skrivši zavidna in da bi si ne bile želele njenega mesta. Horo se je končalo; kajti vsi ple- salci so bili utrujeni. Tedaj pa obkolijo Slavča in Volkano. Okrog čete je nastal zid vaščanov, ki so stiskali — kakor za stavo — junakom roke ter jih pozdravljali. Kmalu so pri- nesli še vino v posodah, hajduki so si nazdravljali z vaščani, pa se pobratili in tako je zavladala med njimi neizrečena radost. Ta hip so pozabili na nevnrnost in se udajali prirojeni nepresiljeni bratovski radosti, ter jo kazali brez vseh obzirov in strahu. Vaščani so se izpozabili. Bili so vai opiti, ne toliko vina, — ženske vino niti pile ni«o - ampak neke detinske ne- razumljive, neskrbne radosti radi tega nepričakovanega in objednem nevarnega svidenja. Nihče ni pomislil na možno prevaro ali ovadbo in izdajo Turkom, splob na to: da bi se moglo zgoditi kaj enakega. .. . Zdelo se je, da jim je iz- ginila z odhodom renegata Neda iz vasi vsa slaba misel, vsak nečeden namen. Ko je bil izginil Nedo — je bilo uničeno s tem tudi vse zlo.... Saj druge krate so jih vezali, pa preganjali in trapili kar brez vsega, če tudi niso bili nič krivi, da, niti videli niso Slavča.. . . Kdo pa jih je sei tako tožit in obrekovat uradu, če ne Nedo? Drug bi se pač ne bil ponudil v to. Torej so imeli vaščani zdaj polno povoda, da se niio bali izdaje, in udajali so se brezskrbno svojemu navdušenju. Le rodbina Nedova je obupovala. Naposled reče Slavčo; „Premili brntje in sestre! Zapeli ste lepo pesen, ko ste pevali o jnnakih — ali nekaj vam moram opomniti: da ta pesen ne govori popolnoma resnice". „Če laže, tedaj pa popravi nam jo, Slavčo!" — vzkliknejo dekleta. „Da, da, ko ste nas posetili, tedaj povejte nam resnico," priganjali so možje Jaz vam povem to — oglasi se Vol-. kana. „Jaz nisem vojvoda, nego Slavčo!" — Dekleta se pogledajo zavzeta; če ni bila Volkana vojvoda, potem je konec pesni! To jih je zelo užalilo. vAli vendar ne zavržemo pesmi !w vzkliknejo naposled dekleta odločno in potrdijo svoj odlok z veselim äumnim smehom. ,.Pesem je vendar lepal4 omenijo druge. „Ne, pravim, da jo zavrzite" — po- prime Slavčo besedo — „samo proti koncu jo popravite". „Kako? kako pa?" „Tam, kjer pravite o Nedu, da je bil umorjen...." .,Kaj pa, ali je morda bil obeäen?" — vmeša se v govor nekaj neučakljivih. „Niti obešen ni bil...." „Tedaj ste ga vrgli v Brezno." „Tudi ne...." „Zastran nas — naj bi bil tudi počil, tega nam ni treba vedeti!" — vzkliknejo drugi. „Nedo je živl" reče Slavčo. Te besede so delovali neprijetno na vse. zakona, zahtevam z ozirom na notico, objavljeno pod zglavjen ,.Pouk v kr~ ščanskem nauku na Ajševici" v 113, ätev. z dne 31. oktobra 1902 Važega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimt črkami nastopni slvar- ni popravek: Ni res, da se je kräcanski nauk poprej pručeval v petek in soboto dopoludne: res pa je, da se je poučeval vsak tore k'in petek. Ni res. da «e je sedaj odredilo, da se ima pcuoevnti jedna skupina zjutraj, druga popoldne. ker se je pokazalo, da je tako edino prav; res pa je, da je slavni c.kr. mcstni šolski svetto cdredil zodlokom z dne 23. I'ebrnarja 1900 štv. 370. in da se je vklub tomu poučevalo do *elaj le dopoludne, ker se je pokaz*lo, da n i d r u g a e e m o g o Č e. Ni re.-*, da so ljudje r a d i t e g a razlurjeni ; res pa je, da so zelo ne- voljni, ker ie gospod učitelj prepovedal otrokom nižje skupine priti v šoio pred e n o uro popoludne, in ker je ob dne- vih pouka krščanskega nauka odredil n a d a 1 j e v a I n i t e č a j od 3 do r> popoldne, tako da morajo otroci delati •i prti in se vraeati domov po noči. Ni re«, da dobivam za pouk 40 0 kron : res pa je, da dobivum n a g r a d o Ni res. da ako je kaj slabše v r e m e, me ni ne blizu ne poleg; res pa je da pridem vvsakem vremeno, to nisem drugače zadržan. V Kronbergu, dne 8. novem. 1902. A. P. ,,SočaK me nazivlje starega pri- jatelja; zakaj in od kedaj, pa zamolči. Ha1 odloženo še ni pozabljeno ! Tudi me zafrkuje, ker ustanavljam bratovščine. Takih gotovo ne kakor so nekod, pri katerih se rabi fotografski aparat; capito! A. P. Politični pregled. Državni zbor. V petek je razpravljala poslanska zbornica o nujnih predlogih poslanca Gessmanna in Pernerstorferja v zadevi dogodkov pri volitvi v Favoriten. Tudi ta dan so bile galerije prenapolnjene poslusalcev, ki so pričakovali burniL. na^topov med socijain'mi dpmokrati in krščanskirni socijalci. A varali so se. Seja je bila jako mirna, ka,ti socijalni demo- kratje so spremljali Gessmannova izva- janja le z ironičnim smehom in istotako so pustili krščanski socijalci Pernerstor- ferja v miru, da govori, kar hoče. Razprava se je ta dan zakljucila. V torek govorita o tej zadevi le glavna govornika dr. Pattai in Schuhmeier. Pomen zmage kršč. socljalcev pri deželnozborskih volitvali na Nižjeavstrijskem. No, Nižja Avstrijska z Dunajem je ravno pokazala, k aj se more storiti z resno voljo in energičnirn delom, — to je pokazala pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Vkljub združenim silain nemških ; nacijonalcev s socijalnimi demokrati zma- ! gali so kržčan^ki socijalci na oeli črti in , Dunaj in nižjeavstrijski deželni zbor je danes popolnoma v rokah muž, ki pri- ' segajo na staro avstrijsko geslo ,.Vse za vero, dom, cesarja !" : Ta zmaga Nižjeavstrijske je po- menljiva v vec ko jednern oziru Vsi živ- Iji, ki so prisegli pogin veri in državi, so si? združili, da hi prodrli proti cesarja in Avstriji zvestim volilcem. A njih trud jo bil za«toni. kajti borili so se s podlimi sredsUi zapeljevanja in podkupovanja in pa z ono obrabljeno frazo o ,.klerikali- zrnu", ki postaja že smešna pri vseh treznomisleOih ljudeh. Brez tehtnih raz- logov in močnih idoj pa danes ni prav mog.jče zmagovati. ker je prosvitljenost prodrla tudi že v zadnjo kmečko koeo. Na Nižjemavstrijskem je zmagnla praviOna stvar krsčanske ideje, — katera zadobiva po celi državi oedalje močneje temelje. Zaradi te ideje se moraino tudi veseliti ^mage krščangkih socijalcev na Dunaju in Nižjeavstrijskem, ker jedino od te ideje je pričakovati zatiranim narodom v državi konečne rešitve izpod jarma krivice. Mi se te zmage tembolj veselimo, ker se je v krščansko socijalni organizaciji n;i Nižjemavstrijskem jelo jasniti, t. j. ker so se izločili iz organi- zaeiie nekateri nestalni življi, ki so šli v tabor r.emških nacijonalcev, življi torej, kateri so bili v kvar ne le stranki sami, marvec tndi vsemu pravičnemu delu v državi. Da je has ta proces izčiščenja v kršč. soc. organizaciji Nižje Avstrijsko omogočil tako presenetljivo zmngo, to pa so najbolj pokazali besni napadi nem- ških nacijonalcev in židovskih* soc. de- Mokratov v torkovi seji drž. zbora, — prav ti napadi so bili najbolji dokaz, za to, da se je v marsičem obrnilo na bo- Ije, kar utegne postati odločilno za sreč- nejšo bodočnost naroda in države. Bolgar8ka ministerska kriza. Bolgarski knez Ferdinand je naročil Danevu, da sestavi novo ministerstvo. Nemškl cesar v Londcnu. Dne 10. t. m. je prišel nemški cesar Viijelm na obisk svojega strijca kralja Edvarda v London. Sprejem cesarjev je bil baje prisrčen. Vladarja sta se polju- bila, cesar je poljubil tudi princa Wa- leškega prav prisrčno. Nekoliko drugače pa „poljublja" nemškega cesarja — angležko časopisje. Večina njih se izraža jako mrzlo o obisku nemškega cesarja ter mu daje sebičen političen pomen. Nemškemu cesarju ae očita, da je pri^el v London — delat zdražbo mej Anglijo in Rusijo, ker baje ni po polit. intencij'ih cesarjevih, da še med Anglijo in Rusijo ni prišlo do res- nega konflikta. „Times'1 kar naravnost svari pred neniškim zavezništvom, kon- servativni „Standard1' pa prorokuje osam- ljenost Nemčije v nedalnem času in pravi, da bo Nemčija s svojo Škodoželjno politiko sama zakrivila, ako si bo An- glija poiskala zanesljivejših zaveznikov. Samo židovski „Daily Telegrapf' svetuje, naj bi se obe državi vzajemno priza- devali, da se odstrani med njima vsako nesoglasje ; a „Daily News-' pravi, da z Nemčijo nobena država ne more živeti v trajnem prijateljstvu, ker Nemčija tudi svoje najboljše prijatelje le izkorišča. — ,.Kaj živ?-' „Da, živi" „Ali pa ni uäelr" „Kje pa je zdaj?" Taka vpraš&nja so se vsipala kot dež. Slavčo posepeta nekaj se svojimi tovariši. Potem se obrne: „Ne bojte se, Nedo je v naäih rokah!" „Ali ga imate? Hvala Bogu!" „Imam ga živega. Zdaj vas hočemo äe uprašati, kaj naj počnemo ž njim." Vi ste največ pretrpeli, ne mi. — Po- vejte, bratje, kako naj ga kaznujemo! Vaščani so jeli äumeti med seboj. XI. V tern hipu je jel odstopali gosta gnječa okrog hajdukov pred nekim silnim navalom. Mnogi so obrnili glavo, da bi spoznali, kaj to pomeni. „Hoj, nepustite je!" — vzklikne nekdo „Nazaj, nazaj!" „Čemu se plazi sem kot kuščarica?" Med množico je vzkipej srd proti oni, ki se je trudila, da bi prišla vsred zbora. Slavčo je bil za glavo višji od druglh, in videl je, kaj se godi. „Ali ni to Nedova žena?" vpraša. „Je, Nedovka je!-' „Zaženitejonazaj!" zavpijejo vaščani. „Gotovo ni prišla z dobrim na- menom, ali nevidite, kako je izbuljila očn? — kričali. „Čerau laziš sem, ženska?" „Nazaj!" kričal je drug. „Slavčo, Slavčo, pusti me!" prosila je N^dovka ter obupno rinila proti onim ki so jo pehali strani. Slavčo mahne z roko in to je sto- rila tudi Volkana. „Naj le pride !" — rekla sta. Na to povelje se odmakne trdna vrzel ljudi in pusti ženo v sredo. Bila je res Nedova žena. „No, kaj bi pa rada, žena? — vpraža jo Slavčo ostro. „Lejte, kako je ponižana in potrta ali to jej ne bo pomagalo!" sodili so nekateri zlobno. „Naj le plaka, saj je toliko ljudij plakalo zaradi njenega moža. Bog jej je to stokratno povrnil." Ali kmalu je zavladala tihota. Nedovka, še mlada ali strašno bleda žena s strgano ruto na glavi in objokanim obličjem, je priäla eo Slavča. Tu se je vrgla na tla ter ni objela kolena (Dalje pride.) Boljšega sprejenia neinški cesar res ne bi mogel najti nego so mu ga pri- pravili ti angleški listi. Atentat na belgijskegn kralja. V soboto se je darovala v Bruselju maša zaduAnica po ran|ki kraljici. Te maäe se je udeležil kralj z družino in z dru- gimi dvornitni dostojanstveniki. Po kon- čani slažbi božji se je peljal kralj, nje- gova družina in dvorni dostojanstveniki v treh kočijah dornov. Kar uslreli nekdo triki'iit iz revolveria na kočije Jedna kroglja je razbihi äipo trotje kočiji», v j krtteri se je peljal veliki dvorni rnaršal groi' Oultre'nont, ter odletela mimo gro- fovega obraza, ne da bi ga ranila. Kralj se je peljul s Fianderskim gcot'nn in z njegovim sinom v prvi kočiji, v drugi pa sta sedeli Flanderska grolica in pa kneginja Elizabeta. Napadalec je namuril na (1pu"[o kočijo, v kateri se je ob drugih slovesnih prilikah navadno vozil kralj. Ker so pa konji zaö^ü te i ravno takrat, ko je napadalec rneril. zgodilo se je da je priletela kroglja v tretjo kočijo, mesto v drugo. Napadalci so navzoOi policaji koj prijeli ter ga odpeljali na policjo, posadivži ga v noki voz. Združeni sili policije in vojaštv« se je komaj posre- čilo ubraniti, da ni razkačena množi^a lju'lstva, ki je neprestano upila : Živio kratj in smrt napadalcu, napadalca na lieu mesta umorih. Voz, v katerem so napadalca prepel:ali na policijo, je bil ves preboden in porezan. Napadalec se imenuje Gennaro Rubino je 43 let star in je Italijan. Primel je baje iz Londona v Brusolj nalašč zato, da bi ubil kralja Po poklicu je Rubino knigovodja. Pri preslišanju je izpovedal, da je anarhist. Hotel je streljati na kralja že v cerkvi, ali ker se je bal, da ne bi zadel mesto kralja kakega vojaka, je to namero v cerkvi opustil. Ko so ga vprašali, ali ima še kakega lovariša, je rekel, da je bil sam. Drugi so potrdili, da so ga rnalo pred napadom videli v družbi z nekim drugim človekom. To mnenje se potrjuje tudi s tern, da niso mogli najti revolverja, s ka- terim je streljai, ter da je revolver po- bral najbrže njegov sprernljevalec ter ž njim pobegnil. Napadalec Rubino je služil svoj čas, j v italijanski vojaški službi. Bil je tarn i narednik. Ali kmalu je postal hud na- . sprotnik vojaštva ter je začol pisati ostre j članke prnti militarizmu Vsled tega in j vsled drugih insubordinncij je bil obsoieu i na 5 let vojaške ječe. Vsled pomiloščenja biljevjeei samo tn let:i. Ker je pa dobil I v ječi neko očesno bolozen, sogi oapu- stili od vojakov. Priäel je domov k očetu in k sestram učiteljicim. Doma v Bitontu, se je poročil z neko učiteljico, ki je izha- jala iz neke blazne družine in je bila vslod tega sama na pol blazna Rubino jo kmalu zapusti in se poda v Milan, kjer najde' službo pri knjigotržcu Trevesu Tu so pri^li na sled neki njegovi goljufiji in je bil zopet obs^jen na 2l/2 leti ječo. Odtod je prišel kasneje v London. Tarn je začel prodajati smodke, papir in druge take stvari. Začelo mu je iti še precej dobro, ali začel se je zopet baviti zanarhizmom in je kmalu prisel zopet ob vse. Potem se je prodal italijanski vladi za ogleduha anarhistov vLondonu in je dobil baje od nje v pol letu 4400 1'rankov za ta posel. Kmaln so pa prišli anarhisti temu na sled in Rubinovo življenje ni bilo varno pred njimi, ceravno se je Rubino opra- vičeval, da je s tern denarom podpiral ubožne anarhiste. Rubino trdi zdaj, da je ravno zaradi tega napadel kralja Leo- polda, da dokaže, da je ostal vedno pravi anarhist. Domače in razne novice. Cesarjevo stanje. — Njeg. Velič. ce«ar je tudi zadnja dva dni preživel v Schünbrnnnu ter se je Čuval. Kauonik France Černe umrl. — V soboto je umrl v Trstu kanonik ta- moänjega stolnoga kapiteljna preč. gosp. France Černc. Pokojnik je bil rojen 1. 1822 v Tomaju na Krasu. Bil je svqj čas župnik v Rojanu, na Opčinah in pri sv. J;iko|iu v Trstu. L. 1893 pa je postal kanomk stolnega kapiteljnu. Raimk od- likoval se je posebno po svoji rado- darnosti. BI je tudi öastni prodsednik družbe sv. Vincencija. N p. v m. Froračun mesta Goric« za pri- hodnje leto izkazuje stroškov K 660 783, proti katerim stoji pokritje K 659 130. Primankljaj je torej jako velik. Kedaj pričcnja rok za pridobi- tev doinoviiiske pravice tudi za tuje podanike? Uprai^no sodišče na Dunaju je te dni razsodilo, da pričenja rok za pridobitev brezplačne domovinske pra- vice tudi za tuje podanike s l.januvar- jem 1901. Seveda so morali ti tuji po- daniki imeti dne 1. januvarija že 24 let in so si morali pridobiti uašo državljansko pravico. Most Cez Sočo prl Barkl. — Dela pri tern mostu napredujejo jako dobro in bode spodnja «tavba, katero je prev- zela tvrdka G.irlner iz Gradca do konca t. 1. že gotovo dodelana. Železno gore- njo zgradbo je prevzela tvrdka Wagner in Gridl na Dunaju in jo, kakor se za- trjuje, izvrži gotovo do meseca junija 1903. Poleg vozne poti, ki popelje čez most, bodeta ob straneh tudi dve poti za pešcu. Vozna pot bode äiroka 6 in in 60 cm, obstranski poti za pešce pa vsaka 1 m 20 cm. Most bode imel luči 197 m 80 cm. in sicer bodo tu št;ri železni oboki, od kater h bode imol vsak 48 in luči. Na vsaktim koncu niosta pa bode zgnijena po jedna rampa in sicer 300 in dolgH. Dovozni cesti bodeta 9 m in 30 cm široki. Opnij. — V nedeljo zveöer okolu 9. ure je zučelo goreti v hiši nasproti novemu sodišču v Gorici; a domači Iju- dje s pomočjo drugih so ogenj koj za- du^ili. — Ob eni uri popolnoči je pa nastal ogenj v hiši št. 30 na cesti Franca Jožeh, s katerim so imeli gasilci opra- viti do 9. ure zjutraj. Zj» osnovo slovenske o/iromn hrvatske porote na dež. sodišču v Trstu je nadalje ul-»žila prosnjo na ministerstvo za pravosodje obcina Dutovlje. Samomor. — V petek zvečer okolo spdme ure se je ustrelil v vojaänici na Travniku neki vojak novinec. Odtegnfii vojiiskemu naboru se je hotel neki poijski mladenič Simon Szcerb ali to se mu ni posrečilo. kajti ko je hotel smukniti čez me jo v Italijo, so ga pri Gervignanu prijeli in ga do- vedli v tukajšnje zapore. Aretirall so zaradi vlačugarstva, dvajsetletno Alojzijo Manfreda od Sv. Lucije in šestnajstletno Marijo Spangher iz Guricft. Xjijdene reči. — Našli so srebrno uro z verižico ter jo oddali na policiji. Požar. — V petek se je užgal na novi openski cesti voz sena. Lastnik sena pa je pobegnil. Ko so prišli na lice me- sta gasilci, bi'o je že prepozno, kajti ne sam ^ seno ampak tudi voz se je užgal. Le konje so rešili. Škode je blizu kakih 300 K. Strašna smrt, železui^kega spre- vodnika.. — V soboto okolo tretje ur« popolnoči je zagledal železniški čuvaj, ki je imel posla ni železni^kem tiru blizu sežanskega kolodvora, truplo ne- kega človeba, katerernu so bile odtrgane roke in noge ter je bila tudi glava jako razmesarjena. Ko je čuvaj z leščerbo v roki nekoliko bolje pogledal truplo, je vide', da je truplo obleceno v obleki že- lezniških uslužbencev. Pohitel je hitro na sežanfki kolodvor ter prijavil svojim predstojnikom to, kar je videl. Č^z nekaj časa potem pride na lice mesta uradna komisija, ki je kmalu konstatirala, da je ponesrečeni človek Železniški sprevodriik Jjsip Jeraj. Josip Jeraj odpeljal se je iz Ljubljane s tovornim vlakom St. 162, ki je vozil proti Trstu, ter je sedel v za to pripravljenem prostorčku zadnjega voza. Kj se je pripeljal vlak v Trst, manjkal je Jeraj in nihče njegovih tovariäev ni vedel o njem kaj povedati. Še le brzo- javka, došla iz Sežane, naznanila je, kaj se je z Jerajem zgodilo. Stvar se tolmači zdaj takole: Jeraj je najbrže na vozu za- dramel in vsled tega tako nesrečno pa- del na tla, da je obležal v nezivesti. Kakih 30 minut za tovornim vlakom pripe- Ijali sta se dve pruzni železniški loko- motivi, ki sta spremljali tovorne vlake do Ljubljane. Našli stM nezavestnega Je- raja na železniškem tiru ter ga razme- sarili. Da je tako mnenje opravičeno, služi v dokaz dejstvo, da so zapazili v Trstu, ko so snažili omenjena dva 4ro- ja, da so bila njuna kolesa vsa poma- zana s krvjo. Vitežki red križa lai^kc krone dobivajo tudi tajniki tržaškega telovadnßga dru^ti-a. katero društvo se je prej klicalo: „Associazione Triestina di Ginnastica', a je bilo vsled „preveč patriotičnega deiovanja od avstrijske vlade razpuščeno in je prišlo na dan z novim imenom : „Unione Ginnastca". Ti'zaki v Trstu pretijo s Straj- kom __ Težaki v Trstu so nameravali pričeti y ätrajkorn že včeraj, zato pa se je razncbla po našem me^tu vest, da je bilo nekaj nanega vojaštva že priprav- Ijenf'ga, da ne odpelje v Trst. Težaki v Trstu zahtflvajo baje, da se jim zviäa dnina na pet K. Trgovm in podjetniki pa se taki zahtevi upirajo. Posegla je vmes tudi trgovska zbornica. V nedeljo so imeli težaki svoj shod. Na tem shodu jim je vodstvo naznanilo, da hočejo ne- kateri podjetniki in trgovci deloma ustreci njih zahtevam. Dnino da jim hočejo zvi^ati na 4 K. Nekateri težaki niso bili s tem zadovoljni in bo hoteli pričeti koj v pondeljek s Štrajkom. Večina pa jö vendarle sprejela nasvet predsednišlva trgovske zbornice, ceä da naj težaki po- čakajo äe do nedelje, kor se v tern casu mogoče vendarle dosežo sporazumljenje med njimi in podjetniki. OKInske volitvc v Tinjanu raz- veljavljcm». — Tržaško namestnistvo je razveljaviln občinske volitve v Tinjanu. Občina Tinjan se nahaja v Istri in sicer v pazinakem politisinom okraju. tVi zad- njih volitvah so poskusili ltalijani z vsemi sredstvi, da bi dobili to občino, ki je skozi in skozi hrvatska v svoje roke s tern da bi spravili v starasinslvo svojo kreature. To pa jim ni slo iz pod rok. Nadojamo so, da ^ jim, tndi pri novih volitvah to n° posreči, četudi jim nudi tržasko namestništvo s svojim odlokorn novo priiiko. flovi peklenski nitklepi protl ŠtnicrskiiH Sloveneem. — V zadnjem zHs'odanjn dež. zbora v Gradcu je večina sprojela predlog, po katerom bi se vpliv most in trgov pri volitvah v okrajue za- slope razsiril na škodo kmečkih občin JVenici bi narnrro nidi dobili okrajne zastope. ker bi s tern dobili tudi šolo v roko. Okrajni zastop voli namreč tudi eleno v okrajni šolski svet. Ker pa cesar ni potrdil recenega predioga, snujejo sedaj Nomci druge naklepe proti št;i- jerskim Slovencern. Sedaj hočejo staviti v deželnem zboru predlog, da se okrajn1' zastopi in okrajni šolski sveti odpravijo, učiteljo, pa naj bi nastavljal skoz in skoz nemski deželni šolski svet. AaO bi ta predlog postal zukon, bodo slo*'enske sole in ž njimi slovenski narod na Štajerskem izročone Nemcern na milost in nemilost. Tudi za ljudstvo sploh bi bil to hud udarec : ono bi moralo plačevati za solo, ne da bi imelo pravico kaj go- voriti. Ljndsko štetje. — Prebivalstvo po spolu. Leta 1900 je bilo v Avstriji j 13,298.015 žensk in 12.852.693 moških; I prišlo je torej na 1000 moških iu35 j žensk. Število žensk se je zmanjšalo, ! kajti leta 1880 je prišlo na 1000 moškib | 1047, I. 1890 pa 1044 žensk. | Med drugimi državami je imela le i Srbija, Rolgarija, Rumunija in Italija več moških kot žensk. Med 1000 prebivalci je bilo moških ; v Avstriji 492 ; na Oprskem 496; na ! Nemškem 492 ; v Rusiji 494; v Franciji j 494; v Italiji 501; v Rumuniji 507; v Bolgariji 511; v Srbiji 514. Med avstrijskimi deželami ima več moAkih kot žensk le Goriško, Istra, Dal- macija in Bukovina. j Na 1000 moških je prišlo 1. 1900 žensk v Dolenji Avstriji 1034; v Gorenji . Avstriji 1.021; na Šalcburškem 1.005; I na Štajerskem 1.008 ; na Koroškem 1.034 ; na Kranjskem 1.102; v Trstu 1.066 ; na j Goriškern 982 ; v Istri 939; na Tirol-kem 1.017; na Predarelskem 1.016; na Če- škem 1.056; na Moravskem 1.077; v Sieziji 1.057; v Galiriji 1 022; v Bukovini ,986; v Dalmaciji 968. Na Kranjskem je število žensk tako narastlo, ker se je izseülo v zadnjem desetletju 19.848 moških in le 12.643 žensk. Na Goriškem je bilo 1. 1900 v Gorici 12.381 moških 13.051 žensk; v sodnem okraju Gorica 20.928 moških 20 046 žensk; v sodnem okraju Kanal 0 772 moških 6.423 žensk ; v sodnem okr.iju Ajdovščina 7.432 moških 6.770 žensk ; v sodnem okraju Komen 7.730 moških j 7.004 žensk; v sodnem okraju Sežana 7.414 moških 6.937 žensk; v sodnem okraju Bovec 2 565 moških 3.003 žensk; v sodnem okraju Kobarid 4459 moških 4286 žensk ; v sodnem okraju Cerkno 3.768 moških 4.045 žensk; v sodnem okraju Tolmin 7.101 moških 7 128 ž<'nsk ; v sodnem okraju Gervinjan 12 991 mo- äkih 12.875 žensk; v sodnem okraju Kormin 9 249 moških 9.225 žensk; v sodnem okraju Gradišče 6 485 moških j 6-271 žensk; v sodnem okraju Tržič 8.239 moških 8.319 žensk. Na Gorišk' m je bilo torej 117.514 moških in 115 383 žensk. Voč žensk kot inoških je bilo le v Gorici in v sodnih okrajih Bovec, Cork no, Tolmin in Trži<\ Aktivno vojaštvo. V avtrijskih de- želah je bilo vnjakov v aktivni službi leta 1880 162.423; leta 1890 187.507 ; leta 1900 229.037. Iz tega razvidimo, da raste število aktivnega vojastvo jako hitro od deset- letja do desetletja. Najvee vnjakov je služilo 1. 1900 v Gahciji, in sicer 70.865. Tudi to nek.aj pomeni. Aktivnega vojaštva je bilo n. pr. na CeSkem 40.904 ; v Uolenji Avstriji 38 769; na Štajerskem 9.339; na KoroSkem 4 322; na Kranjskem 2 690; v Istri 7 688; v Trstu 2 216; na Gonskem 1.847; v Dal- maciji 6.411. Med razninai mesti je imel Dunaj največ aktivnega vojaStva, namreč 26.622 mož. Mnogo vojakov je služilo aktivno tudi v naslodnjih mestih in sicer: v Lvovu JO326; v Puljn 7.657; v Pragi 7.120; v Krakovu 6.019; v (Jradcu 5 165 ; v Gelovcu 2.654; v Ljubljani 2.592; v Trstu 2 216. V aktivni službi je bilo I. 1900 vo- jakov na (Joriškem: v Gorici 1701; v sodnem okraju Gradi^če 33; v sodnern okraju Sežana 1 ; v sodnem okraju Bo- vec 51; v sodnem okraju Tolmin 1. öku- paj 1847 mož. To majhno številce aktivnoga vo- ja;5tva v na^i obmejni deželi dokazuje, da avstrijska vojaška uprava res zaupa zvezi z llalijo. Po nasern mnenju, bi po sadke v strategično važnih krajih soäke doline koristile državi in de/eli. V libtju se je /,;i(Infill. — V petek popoluiUie je v hribu, blizo postaje Laze, ponesrečil posestnik Janez Klešnik, vulgo Dimnikov, iz Zadobrove, star šele 29 let. Ko je peljal s hriba voz listja domov, se mu je voz prekucnil v jarek z vodo in je njega podsul. Predno je prišla pomoč, je K'eSnik v jarku pod listjem se zadušil. Zapustil je četvero nepreskrbljenih otrok. Skrivnostni tlo^odek. K načelnici sirotišča v Kočevju je te dni prišla neka ženska in je zahtevala, naj se ji izroči 17-letna hčerka nekega gostilničarja v Delnicah, reš, da je njen oče na srnrt bolan in da jo hoče še enkrat videti. Načelnica ji dekletca ni izročila in je dejala, da bo prej brzojavila v Dolnice, ali so ti podatki resnični. Kakor je to nezn»na ženska slišala, je izginih. Na brzojav jo iz Delnic prišel odgovor, da je oče popolnoma zdrav. Neznana ženska je gotovo hotela 17letno dekletce dobiti v roke, da jo izroči nepoštenosti. Mati in sin požl^alca. V Št. Vol- benku na Spodnjem Štajerskem so prijeli ko^arico Terezijo Zima in njonega sina Antona. Dolže ju, da sta lani zažgala svojo lastno kočo in tako neko zavaro- valnico oškodovala za 350 kron. Nasllen eastnlk. — V Kraljevem Gradcu je v garniziji tudi nadporočnik Arpad pi Szell, ki je baje sorodnik ogr- skega ministerskega predsednika. Ko je nekega dne srečal nekaj učencov tamošnje realke, ga je eden teh poslednjih malo zadel se svojo risarijo. To pa je pi. Ar- pada tako razkačilo, da je dotičnega dijaka vrgel ob tla ter ga teptal z no- gami, druga dva dijaka pa je pretepel. Ta dogodek je že prijavijen zapoved- ništvu polka in deželnemu šolskemu svetu, češki poslanci pa da hočejo to stvar spraviti pred parlament. Tr^ovina z dekleti ua debelo. Ogrski listi javljajo, da je neki trgovec s človeškimi dušami kar 40 deklet hkratu okspediml z železnico iz somogyskega komitata na Dunaj. Dekletom se je go- vorilo, da dobe dobre službe v Ham- burgu. Čudno je, da tako velikega tran- sporta nalaganih deklet ni nikdo zaustavil. Suspcnzija volivne pravice za eel vollvnl okraj. — Ogrska zbornica je včeraj sklenila, da se za celo legisla- tiviio dobo odvzame volivna pravica okraju Czongrad, ker so se ob volitvi liberalca Barosza godile tolike s!«varije, da je bila volitev razveljavljena. Nejasna oporoka in vslod U^a pravde Na Dunaju je umrla te dni ši- vilja Rozalija Brunnbauer, katero so imeli vsi za jako ubogo. Ali glej, med njeno zapuščino so našli oporoko, v ka- teri je rečeno, da zapušča vse svoje pre- moženje cerkveni stavbeni družbi. I^kaii s^, iskali in nazadnje so tudi v resnici našli v nekem kotu štiri hranilne knji- žice za 42000 K. Ali zdaj pride še naj- lepšH Pokojnica je zapustila vsoh teh 42uOO K. stavbeni cerkveni družbi Družbe pa, ki bi bila doslovno tako rogistrovana, na Dunaju ni, pač pa je tarn 13 društev, ki se pečajo z zidanjem cerkva. In vsa ta drnštva so se začela sedaj pravdati za zgoraj omenjenih 42 000 K. Na vse zadnje pa bode konec pravdi ta, da bodo društva morala plačati vsaka svoje pravd- ne stroške, 42 0^0 K vtakne lepo v žep pa država, ker bode pač težko kakemu društvu dokazati, da je pokojnica prav isto imela v mislih, ko je pisala svojo oporoko. Kriza v francodkein kabinetn. — Combosovo ministerstvo vrže bržkone njegova lastna večina, ker bombes kaže baje preveč strahu in prijenljivosti in je izroöil vse prošnje redov za avtorizacijo držav. svetu, mesto da bi bil sam raz- sodil, kaj naj pride pred parlament, kaj ne. Novo vlado bi sestavil sedanji tinančni minister Rouvier, a brez socialistov. Salomonska rešitev. — Z Dunaja poročajo, da misli minister za železnice rešiti vprašanje o dvojezičnih napisih tako, da povsod tarn, kjer so bili kaki prepiri radi dvojezičnih napiaov, sploh ne bo za sedaj nikakega napiaa. Ce bo g. minister držal to besedo, izginejo kmalu vsi napi.si na železnicah po Slo- vensk(!m, ki so povsod na prvem mestu nern.ški in Ia3ki Se celo tarn, kjer ni Nemcev in Lahov. Nem&ki ccsar dedlr. — Neki Uraž- danski meščan, ki je umrl v Görlitzu, je zapustil nemäkernu cesariu 750 000 mark v denarju in nepremičnino vredno nad jeden miljon. Osodepolna stava. — V Zurigu v Švici je stavil sedemnajstletni delavec Embruch, da popije deset kozarcev žganja v jednem odu.šku. Ko je to storil, zgrudil se je na tla in v pol uri bil je mrtev. Sne^ in ve^etaeija na luni. — Zvezdoslovec slavnega irnena, prof. Pi- chering je ravnokar dokazal, da se na- haja na meseeu sneg, ali vsaj na3emu snegu nekaj slicnoga. Tuli so ondi kraji. kojih barva se tekom casa izprominja, to je baje rastlinstvo na luni Ker se prikazujejo vedno novi bljuvalniki ognje- nikov, atari pa izginjajo. nodi iz tega prof. Pickering, da ognjebljuvne gore na luni äe niso pogasnile. lftiii te^aj za mišji lov. — Kmečka zveza v Nidwaldenu v Švici pozivlja kmete, naj so prijavijo za poučni tečaj, ki se bo kmalu otvoril, „da se naucite, kako je loviti in pokončevati vse vrste miši." Streljanje iz revolverja v Fran- coskem parlamentu. — Ko je v sredo Francoska zbornica mirno razpravljala zakonslii načrt o obdačenju glasovirov in avtomobilov, zaeuli so se hkratu streli. Na hodniku, ki vodi na galerijo. je neki podčaslnik, ki je rpyno prišel od trinajst dnevnih voiaških vaj, petkrat ustrelil iz revrlverja, ne da bi koga ranil. Ko so ga prijeli. je rekel, da hoče postreljati vse krive republikance, zaradi katerih je moral on iti k vojaškim vajam. Revežu se je namreč zmešalo v možganih. Prvi javiii shod siovenskih ame- rlSkill duhovnikov. — Dne 28. oktobra t. 1. dan po konsakraciji mil. g. škofa Janeza Nep. Stariha se je vršil v St. Paul-u, Minn, prvi javni shod slovenskih ameriških duhovnikov. Shod so sklicali med »meriškimi Slovenci delujoči du- hovniki, čč. gg.: Msgr. J F. Buh, P. Cyril Znpan, 0 S B. F. S. Susteršič, Marko Pakiž, Vitus Hribar, Ivan Plevnik. F L. Kerze. Ivan Kranjec, Ivan Perše, Fr. Ažbe. Pokroviteljstvo shoda sta blagovolila prevzeti slovonska škofa. mil. gg. Jakob Trobec in J. N. Stariha. Namen shodu je bil : Ožja organizacija slovenskih du- hovnikov v Združenih državah in posve- tovanje o zadevah, tičočih se dušnega pastirstva in vzgoje slovenskih naseljencev v Ameriki; in sicer: kako pomagati ustanoviti župnije v slovenskih nasel- binah, kjer nimajo slovenskega duhovnika; kako preskrbeti slovenskih duhovnikov, oziroma bogoslovcev ali študentov za školije, kier bivajo naši rojaki v vecjem številu ; kako preskrbeti misijonarjev, ki bi dajali misij.^ne na slovenskih župnijah in zlasti na onih naselbinah, kjer ni slovenskih duhovnikov ; kako preskrbeti slovenskih šolskih sester za slovenske sole; kako skrbeti za izdajanje slovenskih učnih knjig in razširjenje katoliškega časopisja ; kako pomagati novodoslim na- seljencera, da ne bodo trpeli škode v gmotnem in duševnem oziru itd. Shod se je vršil v dvorani cerkvene občine sv.Frančiška Saleškega, kjer je župnikovpl novi naä slovenski škof v Ameriki J. N. Stariha. Občeslovanski časnikarski shod 1. 1903 se vrši v Plznu, menda o Veliki noči. Plzftn je odločno slovansko mesto. Pretečeni teden so sicer tarn Nemci skušali pri volitvah prodreti do mestnega zbora, a so sramotno pogoreli. Shod obeta biti sijajen. Druzbl sv. Cirila in lletoda so od 15. do konep. oktobra poslali pri- spevke p. n. go^poda in dru^tva : Uprav- niStvo „Slov. Nip" 115 60 K, uredništvo ..Slovenca" 3141 K, poštni ravnatelj M. Sorli ob ug >dni re^itvi pravi^ne zadeve 50 K, kaplan Fr. G<~>miUek pri Sv. Le- nartu v Slov. goricah nabranih 8 K, po- ru>.nica za Rožek 27 50 K. prof dr. Fr. Ilnšič v Ljubljani „narodno gospodarstvo pri ^olskih zvezkih"' 2 K. podružnica za Vellkovec in okoüco 25 70 K, tovarnar Iv Jebaöin od kave 200 K. -- Družba je imela mesoen oktobra 1280 98 K do- hodkov in 4885 54 K stroškov ; vsi le- tošnji izdatki (do 1. novembra) pa pre- segajo prejemke za 1831 99 K. Blagajništvo družbe sv. Girila in Metoda. Skrivnosteu ein. — Te dni je priäel v Lvov neki ruski dijak. Nastanil se je v nekern hotelu Pravil je tam, da je medicinec in da studira na dunajski univerzi. Seznanil se je kmalu z raznimi Poljaki. Med drugimi ga obišče v hoto!u tudi poljski pisatelj Jodko Markiewioz. Kar zadoni iz sobe strel. Ko ="¦ prihiteli ? sobo služabniki, zagledali so Markiewicza ležečega na tleh vsega v krvi. Dijak je rekel, da se je Markiewicz, igrajoč ae z revolverjem, sam ustrelil. Nezavestnega pisatelja so prenosli v bolniSnico Čudno bi hilo, da bi raski dijak študiral na Du- naju, ko ne zna niti besedice nemäke. Listnica vpravništva. — Č. g. N. N. iz V. Vaä račun do konca leta 6 K. Narodno gospodarstvo. Snet v pSeničuem zrnju, kako y;a od prav iti? Gotovo pesničen pregovor je, da „pod solncem ni ničesar, kar bi ne imelo sence.u To pomenja namreč, da nobena 3tvar na svetu ni brez pogreška, nasprotno äe ruje se v lepo reč kaj vrije, kar ne dopade nam. saj čim lepäi je sad, tembolj ga nadlegujejo O3e. Naštelo bi se lahko veliko primerov. kakop o vinski trti, tako o sadnem drevju, živinoreji. poljedelskih, kakor sploh vseh gospodarskih pridelkih. Vendar ker bi to trajalo predolgo, naj se omejim tukaj le na jednega äovraznika, kateri žuga kar ugonobiti po nekod pri- delovanje päenice, ta je namreč snet. To bolezen provzroča neka gliva, katera se v podobi prahu zarije v klas in zrna pšenice, kjer spridi za moko narnenjeni plod v črn srnrdljiv prah. Ta se potem razsirja v semenu na klasovju in menda tudi po zimi v shrambi, da je kmalu vse zrnie obdano od njega, še bolj pa «etev. Kajti zrano in gotovo je, da od sretljivega semena se nam ni na- dejati srednje, že manj pa dobre letine, kajti snet se v času rasti semena 9traäno zopet razmnoži. Kako temu pnmagati? Najkrajša pot bi bila, da bi se čisto seme od drugod naročilo, katero bi se vsejalo v zemljo, kjer že več let ni bila vsejana pSenica. Ali kdor pozna razmere ubogega kmeta, ve. dp mu ni lahko kadarsibodi menjati pridelke, ker to — precej stane! Ako more drugače ukreniti, zavije jo, samo da se d^belih stroškov izogne. Treba toraj misliti na to, da se sovražnik zatre, kar pa pri snetu ni lahko. Vendar skrben kmet stori vsaj, kolikor premore, in temu podamo tukaj nekoliko nasvetov. Prvič poglejmo tu neki prah, ki se v lekarnah dobi pod imenom: N. Dupuy-jev prah zoper snet v pšenici. 0 rabi tega služi sledeči navod: Na lOOfy (125/) semena se vzame zavojček tega prahu, (kateri se nahaja trd v gruči), ter se dene v leseno ali lončeno po- sodo, nanj naj se pa uiije 41.,/ mrzle vode in tako pusti stati vsaj 24 ur, da se je gruča prahu dobro raztopila. Sedaj se v pripravljeno posodo, najboljša je kad za to, vsuje nekaj pšenice, na kar se ta poškropi s tekočino in dobro pomeSa. Nato se vsuje spet nekaj pšenice, zopet poškropi in meša, dokler ni vse zrnje v kadi. Kad naj bo nizka, kajti zrnje se mora v kadi pustiti vsaj 24 up, med tem pa se pogosto pomeša, — kar se najlaže stori s kaksno lopato, — tako, da postane vsako zrnce vlažno od te fekočine. Nato se seme lahko naseje, če j.a to vsled slabega vremena ni takoj mogoče, naj se seme nasuje v žaklje, kjer lahko teden dnij počaka na setev. Naslov za ta prah je; N. Dupuy, Wien, VI. Windmühlgasse 33. Sedaj pa poglejmo se nekatera do- mača sredstva proti snetu. Po nekod hvalijo za to najbolj živo apno. To se kot prah zdrobljeno meäa z zrnjem pred sejanjem ter se premešano seme pusti ne- kaj časa stati v posodi. Drugi spet rabijo mesto apna pepel in ga enako prime- šavajo med zrnje. Ako je jedno ali drugo teh sredstev med zrnjem dobro preme- šano, naj se seje, in ko seme obdano od prahu pade na vlažno zemljo, so nekako omije v lugu, katerega napravi apno ali pepel. In prav ta lug, tako se sodi, je zdravilo, katero zamori snet in njega zalego. Pozabiti pa ne smemo, da vsa ta sredstva veljajo še le potem, kadar smo prej seme z vevnico, ali če je mogoöe na vevniku že precej očistili one nesnage. Včasih je namreč päenica tako snetljiva, da je kar pol semnna za ničs s katerim sn seveda ne da čudežev delati. V takih okoližčinah svetujem še jeden pomoček. Pšenica naj se pere, kakor za v mlin, in k vsakemu vedru se pridene pest ži- vega apna, katero napravi majhen lug. Ob enem pa se lahko po vrhu vode plavajoče smeti od snetu posnamejo in sicer takoj, ko se zpnje v vodo vsuje, kajti takrat suhe snetljive smeti plavajo po vrhu vode. Kadar se pa namočijo, padejo na dno posode k zrnju in jih ni moči več razločiti. To so nekateri nasveti, kako naj bi se naš kmet izmed mnogih sovražnikov kmetijskih pridelkov branil vsaj jednega, škodljivega snetu. Fohoraki. Sfv. I 13 Razpis drazbe. Dm '24. novciiibni 1902 (m! 11. do 12. lire pre Lanie, Tennis, Oksford, piquc luknjasti. Moika Hiikna po vsaki ceni v vfliki izberi. \adalje ima boffatu zaloi?o prepros?, pre^rinial, zave« blaea in mobile, platna, Chiffona, runkega piatna, KiiPippuv^a platna blaceviue, voluenih odej, kovtrov, Hr.tjc, bonibaž<>vin, žepnih rut itd. Qospode opozarja na izborno porilo, katero se rajiprodaja 16% pod oeno, dokler jo še zaloge. Pod perllo spada sledeče: bele srajee z barvaniml opisnlki ovratniki, zapestnlee, nogavico, spajee za hribolazee ltd. === Vse po najnižjih in stalnih cenah! ===== Na željo se raapošiljajo uzorci poštnino prosti. Ü*~~ TiSKA: brošure ¦'• ,.:. ¦ >:. i(. >: .;. * diplome trgovske račune cenike * .-,. * .*. x vabila na karton * * v. in na papir srrejemnice * * * * * za društva pisma in zavitke 8 flrmo * * * * * * * # * * etikete za vsakoräno * .* ***** porabo plakate ***** v raznih barvah * * * in velikoati i. t. d. „Jwodrca j iskarna" * «*t * * v Gorici, ulica Vetturini St. 9 * * * « je preskrbljena z povsem novimi črkami, okraski in finim papirjem, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkureiice © © © © V zalog-i ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade na raočnem papirju, ter na prodaj ima knjige: Ilijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino »«$$«$$$ tolminske sole «t»ss$$$$ *,GORICO' .. kl izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 K, pol leta 4 K četrt leta 2 K iJ-^ TISKA: »W. UOTs ki Izhaja vsak cetrtck ter stane na leto 4 K, pol leta 2 K, za manj premožne celo leto 3 K TISKA: -m& * * * * pobotnice računske sklepe * liöne tiskovine za industrij o * x. * * .;(. * trgovino in obrt * , * * * * * ,< * posetnice razne velikosti * * * * * in oblike z zavitki * ¦ * * ^ * + * zaročnice in poroönioe * * ^ * v elegantnih skatljah ***** ter osmrtnice v * raznih oblikah i. t. d. ^S^3^^^^^™™^^^^^vGonej^H^ LetniklV. l/.h.ij.i vs.ik titiM'k in soboto v Irilim ol> I I . 11i-i iin'ilpohliK' /.a iim-sIm Irr oi, .H. uri |i«»|ii)l'li't' /.¦•" 'l"'/.<'lo. Ako |);i.liMiJil:nlinivsi|»i"i*»'kii'-'l|(M|s*11 !"••'.!'>'' li. /.vcöiT. Stain' |M>|JOŠli|iic,|«'fii;in ;ili v (ii.i-ici ii.-i «loin |i'»ši!j;ui ccloldno K K., pollclno ¦!• K. '" lifli-lli'Lno 2 K. l'i()tJ;ij;i SJ' v ''"'i'' v t'>l);i.k;irii:i.li Schwarz V J~><> 1 sUih iilic;il) in .1 c I- Icrsitvc v Niiiiskili uliciili |>i> H vin. I rednistvo in upravništvu ae nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vetturini h. At. 9. Dopise jo nasloviti na uredniStvo, oplaso in narocnino pa na upravniStvo «CJoric«*». Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po VI vin.. 2-krat j>o 10 v.-i., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatolj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Notranji politični položaj. fa mespc dnij je naš drAavni zbor skupaj. "° ('a *'' '*'' Prl'^'' ^° Prvo točke dnovne/J*1 rely, ne da hi dal najmanjši dokaz, da ima res rcsnn voljo pozitivno (jeJnvati. Gl.ivni torki. o kateri h bi iniela nt\i;\ poslanska zbornica sklepati, namreč (j[7.:ivni prorneun /a I. 11)03 in pa vo- jaska prcdlogn, se do.scd.-jj v n isi po- slanski zbornici niti dotaknili nistn. Kot težka inora im delovanju nasega držav- nega zbora leži namreč že doseth'tja. ne- rcšcno *č(jško nem.ško jezikovno vpra- žanje, vprašanje, ki je strmoglavilo že celo vrsto raznih ministerstev. To pa zato, ker so ta minislcrstva deloina z okorno roko se poprijela rešitve tega vprašanja, deloma pu si mi.slila. da se da državni stroj spraviti v tir tudi rniino resilve nem.ško- češkega jozikovnega vpra- šanja. Le dr. Körberju se je posrecilo .spraviti pod krov nekoliko važnejših po- stav in pa letošnji državni proraeun ter odstraniti iz državnoga zbora obstrukcijo. Čeravno ne prav lahko, pa tudi ne po- sebno težko se je dr. Kürberju zaradi toga posrecila njegova naniera. ker so bile njegove investieijske predloge, ki po obetale, bodi.si z ozirom na gradbo novih železnic, kakor tudi na gradbo kanalov, posebno v čeških deželah prevdike koristi za dotično dežele. kakor da bi se tnogli zastopniki teh dežel postaviti izvedbi teh preying po robu, ne da bi vzbudili rned svojimi volüci opravičene nejevolje, to pa tim bolj, ker je dr. Körber češkim zas-topnikom obljubil, da se hoče njegova vlada koj po rešitvi teh predlog posvetiti z vso re^nostjo rešitvi nemško-čeakega jezikovnega vprasanja lor poravnati kri- vice, katere so Ohorn prizadeli njegovi predniki, posebno kar se tiče notranjega uradnega j^zika na C.e.škprn. Kot rečeno z inveslicijskimi pn dln^ami tako veli- kanskega pospodarskega poinena in pa z obvezno obljubo do Čchov ni bilo pae posebno težko pripraviti naš parlament do tcga, da je lansko leto praviino de- loval ter rešil državni proračun ustavnim potom, kar se poprej že leta in lota ni zgodilo. Ali obljuba dela dolg. In da je temu tako, prepričal se je najbolj v teh drieli dr. Korber, a prepričali smo se tudi mi, ko vidimo, da ravno ta Čehom po dr. Korberju dana ob)jul>a, katere pa ni izpolnil, je Lisli dolg, kateri se mora poravnati, ako se hoče, da se bode po scdanji ustavi nadalje gibal naš državno- zborski voz. So predno se je skliral zadnjič državni zbor, so Čehi dali na raznih javnih sh^dih vladi ryzumeti, da je prvi pogoj, ki je v stanu omogočiti redno državnozbornko delovanje, likvi- dacija onegu dulga. kat^rega je dr. Korber pri njih napravil. Pri vsrh teh javnih shodih so Čehi povedali vladi, da bodo z vserni postavnimi sredstvi ovirali držav- nozborsko delovanje, ako jim dr. Körber ne izpolni danih obljub, glede notranjega uradnegi-t jezika na Čerikem. Da pa niso ttile čeSke izjave zgolj žuganje. priča narri državnozbor-ki položaj, priča naiii to poslanska zbornica. ki se mim zdi prava pravcata muha v močniku, ki se kobaca in kobaca. ne da bi se mogla le za malo zganiti z mesta. Ur. Körber ?i je bil sicer svest svojoga dolga do Čehov. je v prvi seji sedanjoga državno- zborskega zasedanja Cehoni tudi rekel. kako da jim misli poplačati svoj dolg, ali to, kar je dr. Körber Čehom ponuja! niso bile niti obresti rnega, kar jim je lani obljubil. Da je pa vsled take po- nudbe vzbudil dr. Körber m^d Čehi se vecjo ogort'enost. je pač samo ob sebi umevno. Dočim so se Cehi pred to Kör- berjevo izjavo veekrat I njim pogovarjali in dogovarjali, opustili so po tej njegovi izjavi I njim vsako dotiko. Ker so pa Čehi jeden najvažnejših državnozborskih c'initeljev in so tudi v slanu onemogociti vsako državnozborsko delovanje, skušal je dr. Körber v svoji drugi izjavi, katero je podal pop'pjsnji teden v poslanski zl)ornici, C-he nekoliko pomiriti, rekoč, da saj ni, da bi moralo pri tern ostati, kar je Čehom prvikral obljubil, marveč •da se da I njim crlo ,.glihati." Pa tudi ta izjava ni Čehov zadovoljila, čež da so oni že do vrh glave siti lepib besed in praznih obljub dr. Körberjevih ter da niti za las ne spremene svoje taktike dokler dr. Korber ne stopi na dan z dejanji. Torej ce! mesec dnij je po3el, ne ! da bi poslanska zbornica vsaj jedne točke j rednega dnevnega reda :se lotila. To pa i vse zato. ker tega Č«'hi ne puste, dokler jim dr. Korber ne poplača storjenega dolga, dokler jim r.amreö ne izpolni danih obliub. Nastaja torej vpraäanje, ali dr. Körber ne more in ne sme Čehom iz- polniti obljub. ker mu to .storiti branijo N(?mci, ki bi potem zamenjali ulogo s j Čehi, naslnpivši nni narnesto Cehov pot ubstrukcije, ali pa dr. Körber tega storiti noceV! To slednje je manj verjetno in je torej ie prvo pravo. Vednu in vedno torej stara pesem. Ako se ne da Cehom tega karjimgre po bozji in clove^ki postavi. dobrim potom. potem si hočejo to izvojevati sami in po vsaki cfni. torej tudi z obstruknijo. Ako i pe pa hoče Čehom ugoditi. pa nastopiio I N'nnci. ki mislijo. da so opravičeni kra- titi drugim pravice ter da so na svetu zato. da eospodujejo. drugi pa da jim hlap- ' (^ujeio. Potem pravimo. nastopijo Nemci i istotako nasilno za krivico. kakor na- ; [ stopajo (T>hi za pravico. In to je torej \ na? sedanji notranji politieni položaj, ki je skrajno kritičen in ki zavira vsako plodonosno delovanje v našem državnem zboru in ki brani. da ne pride do re- Sitve toliko in toliko prevažnih gospo- darskih vprašinj vsled Cesar trpe neiz- merno ^kodo prebivalci cele naše države. Da je pa skrajni čas storiti konec take- j ma položaju. nam bode pač vsakdo pri- ' trdil. Le povedati kako, pa ni tako lahko. kakor bi človek mislil. Sicer nemogoče pa tudi ni. Ako bi imela naša vlada re- sno voljo zlomiti nemško trmo, na raz- polaganje bi jej bila razna sredstva. Naj omenimo le jedno samo takih sredstev. namreč splo-ino volilno pravico. Pa pu- slimo to. Namen naš je bil naslikati na- šim čitateljem notranji politieni položaj, kakoršen imamo do danes pred seboj. Predno končamo, štejemo si pa v svojo časnikarsko dolžnost. da navedemo na teni mestu nekaj casnikarskih ugibanj, kako da si miblijo pomagati poklicani či- i nitelji iz sedanje politične zagate. Neka- ! teri mislijo, da bode vlada najbrže v najkrajšern času zaključila državnozborsko zasedanje, da potom § 14 uzakoni zakon- sko voja^ko predlogo in da äe jedenkrat poskusi doseči med tem časom spraro med Čehi in Nemci. Drugi pravijo, da misli vlada Čehom a privoljenjem Nem- c^v ogoditi fclede notranjega uradnega jezika na Ceäkem pod pogojem, da pri- volč Čehi v neko novo razdelitev Čeak« po okrožjih in okrajih. Nekateri spet go- vore o neki koalaciji Nemcev, Poljakov in Čehov in o sestavi novega minlater- atva v tem smislu. Vceraj pa smo čitali v nekern listu. da se izdeluje novi opra- viinik za državni zbor, vsled katerega bi bila vsaka obstrukcija nemogoča. Ta opravilnik, ki bi se morai najbrže ü'ktroi- rati, da ima namen onemogüciti v prvi vrsti nemško obstrakcijo v državnem zboru, da bi potem vlada raogla Čehom dati njih pravic* tudi brez privoljenja Nemcev. To so. kakor rečeno. ugibanja in nikdo ne more reči, koliko resnične podlage imajo take vesti. Jedno je pa gotovo in to je, da tako ne sme več da- lje iti pri nas v Avstriji, ako nočemo spraviti države do propada, in da dan, ko se bodo morali poklicani činitelji odločiti na jedno ali drugo stran, ne more biti daleč. Dop i si. Kronberg;, dne 16. novembra 1902. ,.Soča*' je v 113. Šter. svojega iista dne 31. oktobra t. 1. objavila notico pod zglav- jem ,.Pouk v krščanskem nauku na Ajševici"4, v kateri mrgoli naprednjaških laži. K sklepu me pozivlja na odgovor. Na ta duševni plod obžalovanja vredne strasti ajseviške deteljice sem ae odzval s stvarnim popravkora, katerega pa rai je pravico- in resnicoljubna „Sočau r koš vrgla. Da pa svet zve, s kakimi lažmi da si hočejo nekateri ljudje ohladiti svojo jezo nad neljubimi jim osebami dovolite, prosim, malo prostorčka v Vašem ce- njenem listu za v koš vrženi popravek, ki se taku le glasi: „Sklicujoč se na paragraf 19. tiskov. LISTKK. Hajduk Slavčo. I'ulgarski: 1 v ;i n V a /. o v. (Uiilj«'.) Jedva sn bile izpele zadnjo vrsto pesmi, kar so strese vse „horo" ter pre- plaši. Nastal je neki nemir. Vsi vpro oči ua noko mesto v sredi kola, kjer se je wahoma pokazalo sedem ali osem novih P'esalcev. Bili so straniki (ljudje od drugje). Med njimi se je zlasti odlikoval neki velikan, I njim pa se je družil go- lobradec. „Siavdo !" zašum6 inahoma po zboru. „Volkana!'' zašepetajo si. „Slavčeva četa je tu!'1 so klicali. Iz početka se je ustavilo „horo" ali ni se pretr^alo. Niti eden inoz, niti eno dekle se ni Odmelilo prvo ga pre- trgati. Ali to iznenadenje je tr^jalo le trenutek. Kmalu se je zopet zazibalo „horo" in pesem je zvenela dalje celo do onega krvavega razvozljaja. K dekličjim glasorn se je pridružil še silni glas Volkane; ta se je odločii od vseh drugih ter jih preplaäeval. In kolo se je gibalo dalie. vedno Vsi važcani so bili nekako očarani, in vpirali so pogled na čudovito četo. Hiso se rnogli dovolj načuditi, kako ju- naski, resen, oster in divji pogled je kazala Volkana v svojej rnoski obleki; bila je vsa spremenjena zaradi dolgega jatagana se slonokoščenim ročem in dveh samokresov, ki jih je nosila za pasom. „Kako jej to pristoja!" rekle so vaščani. Kaj pa še le dekleta? kaj žene? V tem trenutku je ni bilo nobene, da bi jej ne bila skrivsi zavidna in da bi si ne bile želele njenega mesta. Horo se je končalo; kajti vsi ple- salci so bili utrujeni. Tedaj pa obkolijo Slavča in Volkano. Okrog čete je nastal zid vaäcanov, ki so stiskali — kakor za stavo — junakom roke ter jih pozdravljali. Kmalu so pri- nesli še vino v posodah, hajduki so si nazdravljali z vaščani, pa se pobratili in tako je zavladala med njimi neizrečena radost. Ta hip so pozabili na nevnrnost in se udajali prirojeni nepre^iljeni bratovski radosti, ter jo kazali brez vseh obzirov in strahu. opiti, ne toliko vina, — ženske vino niti pile ni?o - ampak neke detinske ne- razumljive, neskrbne radosti radi tega nepričakovanega in objednem nevarnega svidenja. Nihče ni pomislil na možno prevaro ali ovadbo in izdajo Turkom, sploh na to: da bi se moglo zgoditi kaj enakega. . . . Zdelo se je, da jim je iz- ginila z odhodom renegata Neda iz vasi vsa slaba misel, vsak nečeden namen. Ko je bil izginil Nedo — je bilo uničeno s tem tudi vse zlo. . . . Saj druge krate so jih vezali, pa preganjali in trapili kar brez vsega, i^e tudi niso bili nič krivi, da, niti videli niso Slavea. . . . Kdo pa jih je sei tako tožit in obrekovat uradu, Če ne Nedo? Drug bi se pač ne bil ponudil v to. Torej so imeli vaščani zdaj polno pevoda, da se niao bali izdaje, in udajali so se brezskrbno svojemu navdušenju. Le rodbina Nedova je obupovala. Naposled reče Slavčo : „Premili brntje in sestre! Zapeli ste lepo pesen, ko ste pevali o jnnakih — ali nekaj vam moram opomniti: da ta pesen ne govori popolnoma resnice". i ,ö Iq'Ju (ctslni na \\r\r\r>Qvi nam „Da, da, ko ste nas posetili, tedaj povejte nam resnico," priganjali so možje Jaz vam povem to — oglasi se Vol-. kana. „Jaz nisem vojvoda, nego Slavčo!" — Dekleta se pogledajo zavzeta; Ce ni bila Volkana vojvoda, potem je konec pesni! To jih je zelo užalilo. „Ali vendar ne zavržemo pesmi!" vzkliknejo naposled dekleta odločno in potrdijo svoj odlok z veselim äumnim smehom. ,.Pesem je vendar lepa!" omenijo druge. ..Ne, pravim, da jo zavrzite" — po- prime Siavčo besedo — „samo proti koncu jo popravite". „Kako? kako pa?" „Tam, kjer pravite o Neda, da je bil umorjen...." „Kaj pa, ali j3 morda bil obeäen?" — vmeša se v govor nekaj neučakljivih. „Niti obešen ni bil....w „Tedaj ste ga vrgli v Brezno." „Tudi ne...." „Zastran nas — naj bi bil tudi počil, tega nam ni treba vedetil" — vzkliknejo drugi. „Nedo je živ!" reče Slavčo. Tfl Viaaaria art Atx\s\tra\i nanviJAinn zakona, zalitevam z ozirom na notico, ¦ objavijeno pod zglavjen „Pouk v kr- ! Sčanskem nauku na Ajševiei" v 113. žtev. | z dne 31. oktobra 1902 Vaäega lista, da i sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z islimi črkami nastopni stvar- ni popravek: Ni res, da se je kräcanski nauk poprej poučeval v petek in 9oboto dopoludno: res pa je, da 9e je poučeval vsak tore kjin petek. [ Ni res, da se je sedaj odredilo, da se ima poueevati jedna skupina zjutraj, druga popoldne, ker se je pokazalo, da je takn edino prav; res pa je, da je slavni ' c.kr mcstni 3olski svetto odredilzodlokom z dne 23. lebruarja 1900 štv, 370. in da se je vklub temu poučevalo do i sedaj le dopoludne, ker se je pokazalo, j da ni druga čemogoče. i Ni res, da so ljudje radi t e g a razburjeni; res pa jo, da so zelo ne- voljni, ker ie gospod učitelj prepovedal otrokom nižje skupine priti v šolo pred e n o u r 0 popoludne, in ker je ob dne- vih pouka kršeanskega nauka odredil n a d a 1 j e v a I n i t e č n j od 3 do 5 popoldne, tako da morajo otroci delati 4 pMi in se vračati domov po noči. Ni re?, da dobivam zaVpouk 40 0 kron ; res pa je, da dobiv>im n a g r a d 0. Ni res, da ako je kaj slabšo vreme, me ni ne blizu ne poJeg; res pa je da pridem vvsakem vremenu, če nisem drugače zadržan. V Kronbergu, dne 8. novem. 1902. A. P. „Soča* me nazivlje starega pri- jatelja; zakaj in od kedaj, pa zamolči. Ha! odloženo še ni pozabljeno! Tadi me zafrkuje. ker ustanavljam bratovščine. Takih gotovo ne kakor so nekod, pri katerih se rabi fotografski aparat; capito! A. P. Politični pregled. Državni zbor. V petek jp razpravlja'.a poslanska zbornica 0 nuinih predlogih poslanca Gessmanna in Pernerstorferja v zadevi dogodkov pri volitvi v Favoriten. Tudi ta dan so bile galerije prenapolnjene poslušHlcev, ki so pričakovali burnih na«topov med socijaln'mi demokrati in krščan*kirni socijalci. A varali so se. Seja je bi!a jako mirni, kaiti socijalni demo- kratje so spremljali Gessmannova izva- janja le z ironičnim smehom in istotako so puslili krSčanski socijalci Pernerstor- ferja v miru, da govori, kar hoče. Razprava se je ta dan zakijučila. V torek govorita o tej zadevi le glavna govornika dr. Pattai in Schuhmeier. Pomen zmage kršč. socijatcev prPdezelnozborsklh volitvah na Nižjeavstrijskem. No, Nižja Avstrijska z Dunajem je ravno poka?,ala, kaj se more atoriti z resno voljo in energičnim delom, — to je pokazala pri zadnjih deželnozborakih vclitvah. Vkljub združenim silam nemških nacijonalcev 3 socijalnimi demokrati zma- gali so krščanski socijalci na celi črti in üunaj in nižjeavstrijski deiolni zbor je danes popolnoma v rokah mož, ki pri- segajo na staro avstrijsko geslo ..Vse za vero, dom, cesarja !"' Ta zmaga Nižjeavstrijake je po- menljiva v vee ko jednem oziru. Vsi živ- lji, ki so prisegli pogin veri in državi, so so zdrutili. da hi prodrli proti cesarju in Avstriji zvestim volilcem. A njih trud je bil za< 1. 1900 v Gorici 12.381 moških 1.3.051 žensk; v sodnem okraju Gorica 20.928 moških 20 046 žensk; v sodnem okraju Kanal 6 772 moakih 6.423 žensk ; v sodnem okr.tju Ajdovščina 7.432 moških 6.770 žensk ; v sodnern okraju Komen 7.730 moskih 7.004 žensk; v sodnem okraju Sežana 7.414 moških 6.937 žensk; v sodnem okraju Rovpc 2 565 moških 3.003 žensk ; v sodnem okraju Kobarid 4.459 moških \ 4 286 žensk ; v sodnem okraju Gerkno 3.768 moških 4.045 žensk; v sodnem i okraju Tolmin 7.101 mo-kih 7.128 ž<'nsk ; | v sodnem okraju Červinjan 12 991 mo- ; ških 12.875 žensk; v sodnem okraju I Korrnin 9 249 moskih 9.225 žensk; v sodnem okrajn Gradisče 6 485 moških j 6.271 žensk; v sodnem okraju Tržič i 8.239 moških 8.319 žensk. | Na Gorišk-m je bilo torej 117.514 ¦ moških in 115 383 žensk. Več žensk kot moških je bilo le v Gorici in v sodnih okrajih Bovec, Gerkno, Tolmin in Trži^. Aktivno vojaštvo. V avstrijskih de- želah je bilo vojakov v aktivni službi leta 1880 162.423; leta 1890 187.507; leta 1900 229.037. Iz tega razvidimo, da raste število Največ vojakov je služilo 1. 1900 v (jaliciji, in sirter 70.865. Tudi to nekaj pomeni. Aktivnega vojaštva je bilo n pr. na ("lcskem 40 904 ; v Dolenji Avstriji 38 769; na Šlajerskem 9 339; na Koroškern 4 322; na Kraniskem 2690; v Inlri 7 688; v Trslu 2 216; na Gori.škem 1 847; v Dal- maciji 6.411. Med raznimi m^sti je imel Dunaj najvec" aktivnega vojaštva, namreč 26.622 mož. Mnogo vojakov je služilo aktivno tudi v naslednjih mestih in sicer: v Lvovu 10326; v Pulju 7.657; v Pragi 7.120; v Krakovu 6.049; v Gradeu ö lüf> : v Celovcu 2.654; v Ljubljani 2 592; v Trstu 2 216. V aktivni nlužbi je bilo 1. 1900 vo- jakov na Goriškem: v Gorici 1.761 ; v sodnern okraju OradiSče 33; v sodnern okraju Sežana 1 ; v sodnem okraju Bo- vee 51; v sodnem okraju Tolmin 1. öku- paj 1847 rnož. To majhno .številce aktivnega vo- jaštva v nasi obmejni deželi dokazuje, da avftrijska vojaaka uprava res zaupa zvezi z Italijo. Po našern mnenju, bi po- sadke v strategično važnih krajih soške doline koristile državi in deželi. V listju sc je /aduSII. — V petek popoiudne je v hribu, blizo postaje Laze, ponesrečil posestnik Janez K'eänik, vulgo Dimnikov. iz Zadobrove, star šele 29 let. Ko je peljal s hriba voz listja domov, se mu je voz prekucnil v jarek z vodo in je njega podsul. Predno je prišla pomoč, je K'e^inik v jarko pod listjem se zadušil. Zapustil ie četvero nepreskrbljenih otrok. Skrivnostni dojfodek. K načelnici sirotišča v Kočevju je te dni priSla neka ženska in ie zahtevala. nai se ji izroči 17-Ietna hčerka nekega gostilničarja v Delnicah, ('•eš, da je njen oče na smrt bolan in da jo hoče še enkrat videti. N^čolnica ji dekletca ni izro^i'a in je dejala, da bo prej brzojavila v Delnice, ali so ti podatki resnični. Kakor je to neznana žen=ka slišala, je izginila. Na brzojav je iz Delnic pri.^fl odgovor, da je oče popolnoma zdrav. Neznana ženska je fcotovo hotela 17letno dekletce dobiti v roke. da jo izroči nepoštenosti. Mnti in sin pnftjgalca. V Št. Vol- benku na Spodnjpm Štajerskem so prijeli ko^arico Terpzijo Zima in njenega sina Antona. Dolže ju, da °ta lani zai^gala svojo lastno ko^n in tako neko zavaro- valnico oSkodovala za 350 kron. Nasllen ^astnlk. — V Kraljevem Gradeu ie v garniziji tudi nadporočnik Arpad pl Szell, ki je baie sorodnik ogr- skega ministerskega predseünika. Ko je nekegadne sreča! nekai učencev thmošnje realke. ga je eden teh poslednjih malo zadel se svojo risarijo. To pa je pl. Ar- pada tako razkačilo, da je doličnega dijaka vrgel ob tla ter ga teptal z no- gami, driwa dva dijaka pa je pretepel. Ta dogodek je že prijavljen zapoved- ništvu polka in deželnemu äolskemn svetu, ^eški poslanci pa da hočjjo to stvar spraviti pred parlament. Trgovina z dokleti up debelo. Ogr«ki li^ti javljajo, da je neki trgovec s človoSkimi duSami kar 40 doklet hkratu ekspedirnl z železnico iz somogyskega komitata na Dunaj. Dekletom se je go- vorilo. da dobe dobre službe v Ham- burgu. Čudno je, da tako velikega tran- sporta nalaganih deklet ni nikdo zaustavil. Suspenzfja vollvne pravice za cel vollvnl okraj. — Ogrska zbornica je včeraj sklenila, da se za celo legisla- tivno dobn odvznme volivna pravica okraju Czongrad, ker so se ob vnljtvi liberalca Baropza godile tolike sleparije, da je bila volitev razveljavljena. Kejasna oporoka in vsled t^^a pravde Na Dunaju je umrla te dni ši- vilja Rozalija Brunnbauer. katero so imeli vsi za jako ubogo. Ali glej, med njeno zapu^čino so našli oporoko, v ka- teri je rečeno, da zapušča vse svoje pre- nioženje cerkveni stavbeni družbi. I^kali so, iskali in nazadnje so tudi v resnici nažli v nekem kotu šliri hranilr.e knji- žice za 42000 K. Ali zdaj pride še naj- lep^a. Pokojnica je zapustila vseh teh 42 u00 K. stavbeni cerkveni družbi Družbe pa, ki bi bda doslovno tako r^gi^trovana, na Dunaju ni, pač pa je tarn 13 društev, ki se ppčajo z zidanjem cerkva. In vsa ta društva so se začela sedaj pravdati za zgoraj omenjenih 42 0()0 K. Na vse zadnje pa bode konec pravdi ta, da bodo društva rnorala plačati vsaka svoje pravd- ne stroške, 42 000 K vtakne lepo v žep pa država, ker bode pač težko kakemu društvu dokazati, da je pokojnica prav isto imela v mislih, ko je pisala svojo oporoko. Krlza v francosktMii kabinetu. — Gombesovo ministerstvo vrže bržkone izročil vse prošnje redov za avtorizacijo držav. svetu, mesto da bi bil sam raz- sodil, kaj naj pride pred parlament, kaj ne. Novo vlado bi sestavil sedanji linančni minister Hf)uvi(;r, a brez sociahstov. Saloinonska reSitev. — Z Dunaja poroeajo, da misli minister za železnice resiti vprasanje o dvojezičnih napisih tako, da povsod tarn, kjer so bili kaki prepiri radi dvojezičnih napisov, sploh ne bo za sedaj nikakega napisa. Če bo g. minister držal to besedo izginejo krnalu vsi napisi na železnicah po Slo- venskern, l;i so povsod na prvem mestu nemSki in laški äe celo tarn, kjer ni Nemeev in Lahov. Sues In ve^ctacija ua luiii. - Zvezdoslovec slavnega linena. pros. Pi- chering je ravnokar dokazal, da se na- haja na mesecu sneg, ali vsaj naSemu snegu nekaj sličnega. Tudi so ondi kraji, kojih barva se tekom časa izpreminja, to je baje rastlin.stvo na luni Ker se prikazujejo vedno novi bljuvainiki ognje- nikov, stari pa izginjajo, sodi iz tega pro). Pickering, da ognjebljuvne gore na luni še niso pogasniie. I'cui teraj za mišji lov. — Kmečka zveza v Nidvvalden" v Švici pozivlja kmete, naj se prijavijo za poučni tečaj, ki se bo krnalu otvoril, ,.da se naučite, kako je lov iti in pofcončevati vse vrste miši." Streljanje Iz revolverja v Fran- eoskein parlainentu. — Ko je v sredo Francosica zbornica mirno n.zpravljala zakonski načrt o obdačenju glasovirov in avtoTiobilov, začuli so se hkratu streli. Na^hodniku, ki vodi na galerijo. je neki podčastnik. ki je ravno priäel od trinajst dnevnih vo^azkih vaj, petkrat ustrelil iz revoiverja. ne da bi koga ranil. Ko so ga prijeli, je rekel, da hoče postreljati vse krive republikanop. zaradi katerih je moral on iti k vojaškim vajam. Revežu se je namreč zmešalo v možganih. Prvi javnl shod slovenskih ame- rlSklh duhovnikov. — Dne 28. oktobra t. 1. dan po konsakraciji mil. g. škofa Janeza Nep. Stariha se je vršil v St. Paul-u, Minn, prvi javni shod stovenskih ameriških duhovnikov. Shod so sklicali med smeriškimi Slovenci delujoči du- hovniki. f-6. ?g. : M«gr. J F. Buh, P. Cyril Znpan, 0 S B. F. S. Susteräic. Marko Pakiž, Vitus Hribar, Ivan Plevnik. F L. Kerze, Ivan Kranjec. Ivan Perše, Fr. Ažbe. Pokroviteljctvo shoda sta blagovolila prevzpti slovenska škofa, mil. gg. Jakob Trobec in J. N. Stariha. Namen shodu je bil : Ožja organizacija slovenskih du- hovnikov v Združenih državah in posve- tovanje o zadevah. tičočih se dužnega pastirstva in v/goje slovenskih naseljencev v Ameriki; in sicer: kako pomagati ustanoviti župnije v slovonskih nasel- binah, kjer nimajo slovenskega duhovnika; kako preskrbeti slovenskih duhovnikov, oziroma bogoslovcev ali študentov za äkofije, kier bivajo naši rojaki v večjem Stevila ; kako prtdfcrbeti misijonarjev, ki bi dajali misij^ne na slovenskih župnijah in zlasti na onih naselbinah, kjer ni slovenskih duhovnikov ; kako preskrbeti slovenskih šolskih sester za slovenske sole: kako skrbeti za izdajanje slovenskih učnih knjig in razširjenje katoli5kega časopisja ; kako pomagati novodošlim na- seljencem, da ne bodo trpeli škode v gmotnern in duševnem oziru itd. Shod se je vr.^il v dvorani cerkvene občine sv.Frančiška Suleškega, kjer je župnikoval novi naš slovenski žkof v Ameriki J. N. Stariha. Občeslovanski easiilkarski shod 1. 1903 se vrši v Plznu, menda o Veliki noči. Plzen je odločno slovansko mesto. Pretečeni teden so sicer tarn Nemci skušali pri volitvah prodreti do mestnega zbora, a so sramotno pogoreli. Shod obeta biti sijajen. Drnžbi sv. Cirlla in Metoda so od 15. do konca oktobra poslali pri- spevke p. n. go^poda in dru^tva : LTprav- ništvo ,.Slov. Nnrt( lib60 K, uredniätvo ..Slovenca" 31 41 K. poštni ravnatelj M. Sorli ob ugrtdni re^itvi pravične zadeve 50 K, kaplan Fr. Gomilšek pri Sv. Le- na^tu v Slov. goricah nabranih 8 K, po- ru>,nica za Rožek 27 50 K, prof dr. Fr. Ikšič v Ljubljani „narodno gospodarstvo pri šolskih zvezkih*' 2 K, podružnica za Vellkovec in okclico 2570 K, tovarnar Iv. Jebačin od kave 200 K. — Družba je imela meseca oktobra 128098 K do- hodkov in 4885 54 K strožkov ; vsi le- tošnji izdatki (do 1. novembra) pa pre- segajo prejemke za 183199 K. Blagajništvo družbe sv. Girila in Metoda. Skrivuosteu čiu. — Te dni je prišel v Lvov neki ruski dijak. Nastanil se je v nokem hotelu. Pravil je tarn, da je inedicinec in da žtudira na dunajski univerzi. Seznanil se ie kmaluz razaimi Hw< jj/wJjai»* |/ioet%oij vuukd i»«»*»io»»*w«<. oar • zadoni iz sobe atrel. Ko so prihiteli v sobo složabniki, zagledali 90 Markiewicza ležečega na tleh vsega v krvi. Dijak je rekel, da se je Markiewicz, igrajoč se z revolverjem, sam ustrelil. Nezavestnega pisatelja so prenesli v bolniänico. Čudno bi bilo, da bi ruski dijak študirai na Du- naju, ko ne zna niti besedice nemäke. Lhtnica vpravntotva. — G. g. N. N iz V. Vraš račun do konca leta 6 K. Narodno gospodarstvo. Siiet v pSenicncm zrnju, kako #a odpraviti? Gotovo resničen pregovor je, da ,.pod solncem ni ničesar, kar bi ne imelo serice/ To pomenja narareč, da nobena stvar na svetu ni brez pogreäka, nasprotno še raje se v lepo reč kaj vrije, kar ne dopade nam, saj čim lepäi je sad, tembolj ga nadlegujejo ose. Naštelo bi se lahko veliko primerov. kakor o vinski trti, tako o sadnem drevju, živinoreji, poljedelskih, kakor sploh vseh gospodarskih pridelkih. Vendar ker bi to trajalo predolgo. naj se omejim tukaj le na jednega aovražnika, kateri žuga kar ugonobiti po nekod pri- delovanje päenice, ta je namreč snet. To bolezen provzroča neka gliva, katera se v podobi prahu zarije 7 klas in zrna pšenice, kjer spridi za moko namenjeni plod v črn smrdljiv prah. Ta se potem razsirja v semenu na klasovju in menda tudi po zimi v shrambi, da je kmalu vse zrnje obdano od njega, se bolj pa setev. Kajti znano in gotovo je, da od snetljivega semena se nam ni na- dejati srednje, še manj pa dobre letine, kajti snet se v času rasti aemena strasno zopet razmnoži. Kako temu pomagati? Najkrajša pot bi bila, da bi se čisto seme od drugod naročilo. katero bi se vsejalo v zemljo, kjer že več let ni bila vsejana pšenica. Ali kdor pczna razmere ubogpga kmetn, ve, da mu ni lahko kadarsibodi menjati pridelke, ker to — precej stane! Ako more drugače ukreniti, zavije jo, 9amo da se debelih stroškov izogne. Treba toraj misliti na to, da se sovražnik zatre, kar pa pri snetu ni lahko. Vendar skrben kmet stori vsaj, kolikor premore, in temu podamo tukaj nekoliko nasvetov. Prvic poglejmo tu neki prah, ki se v lekarnah dobi pod imenom: N. Dupuy-.jev prah zoper snet v pšenici. 0 rabi tega služi sledeči navod: Na 100% (125 /) semena se vzame zavojček tega prahu, (kateri se nahaja trd v gruči), ter se dene v leseno ali lončeno po- sodo, nanj naj se pa ulije 41 ._,/ mrzle vode in tako pusti stati vsaj 24 ur, da se je gruča prahu dobro raztopila. Sedaj se v pripravljeno posodo, najboljša je kad za to. vsuje nekaj pšenice, na kar se ta poškropi s tekočino in dobro pomeša. Nato se vsuje spet nekaj päenice, zopet poškropi in meša, dokler ni vse zrnje v kadi. Kad naj bo nizka, kajti zrnje se mora v kadi pustiti vsaj 24 ur, med tem pa se pogosto pomeša, — kar se najlaže stori s kakšno lopato, — tako, da postane vsako zrnce vlažno od te tekočine, Nato se seme lahko naseje, če pa to vsled slabega vremena ni takoj mogoče, naj se seme nasuje v žaklje, kjer lahko teden dnij počaka na aetev. Naslov za ta prah je; N. Dupuy. Wien, VI. Windmühlgasse 33. Sedaj pa poglejmo se nekatera do- mača sredstva proti snetu. Po nekod hvalijo za to najbolj živo apno. To se kot prah zdrobljeno meša z zrnjem pred sejanjem ter se premešano seme pusti ne- kaj časa stati v posodi. Drugi spet rabijo mesto apna pepel in ga enako prime- šavajo rned zrnje. Ako je jedno ali drugo teh sredstev med zrnjem dobro preme- šano, naj se seje, in ko seme obdano od prahu pade na vlažno zemljo, so nekako omije v lugu, katerega napravi apno ali pepel. In prav ta lug, tako se sodi, je zdravilo, katero zamori snet in njega zalego. Pozabiti pa ne smemo, da vsa ta sredstva veljajo še le potem, kadar smo prej seme z vevnico, ali če je mogoče na vevniku že precej očistili one nesnage. Včasih je namreč pšenica tako snetljiva, da je kar pol semena za nič, s katerim ' si. soveda ne da čudežev delati. V takih okoiiščinah svetujem še jeden pomoček. Pšenica naj se pere, kakor za v mlin, in k vsakemu vedru se pridene pest ži- vega apna, k&iero napravi majhen lug. Ob enem pa se lahko po vrhu vode plavajoče smeti od snetu posnamejo in sicer takoj, ko se zrnje v vodo vsuje, kajti takrat suhe snetljive smeti plavajo po vrhu vode. Kadar se pa namočijo, padejo na dno posode k irnju in jih ni moči več razločiti. To so nekateri nasveti, kako naj Stv. 1 1:{ Razpis dražbe. I)nr2-4.iiovcMiibrail»O2 oil 11. I)o vi'sila javna a v iAn: unulu v Stiiii- di(7ji /u zirniribo podpor- lios^ji ziilu ]>ri okrajni cesti \ M. Amlivzu. W dolo znasa 2840 K ^*J > • Samo pisiiKMie pouudbe s))!'<'jcina županstvo s ko- Ickoiii 1 K in •")°|() prilozene varsrinr do due 24 t. in. do 1*2. ure pivdpolmlne. Xataiiriiojsi poi>'oji se laliko poizvejo pri gosp. žu- pauii in (-estiKunu odhor- niku v St. Andrezu. Cestni ofllior u priško okolico. V P o d g o r i cine 12 novembra 1902. Načelnik: Klančič. Podpisani priporoča slavnemu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- Ikne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domaei tropinovec, iini rum. različna vina. goršice (Senf.) Cirü-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- steninp tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirsk Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, tPR*»vec v Semeniški ulici h. štv. 1. (v la«tni hiši.) Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iOIUCA Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna wina iz vipavnkih, furlanskih. briskih, dal- matinskih in isterskih w i nogradov. i^ds.iivijn n.i ij'Mu ni razposujr« po zi-icz- .lici na vse kraje avstro-egprske mouarhije t Büdiii <«\ oB litrov naprfj. Na zahtevo poäilja tudi u/orcp. Cene zmerne. Postrožba poetena. Zahvala. Z ozirom na strašansko katastrofo, katera se je dogodila v noči od 23 na 24. oktobra t. 1., ko je nastal požar v hi^i »tev. 115, kntfro jo popolnoma uničil Uy v.^led riPznosnf burje zgorelo je ludi rneni tretjina mojega poslopia h št. 116 — se prav lepo zahvaljujem slavni c. kr. priv. vzajemni zavarovalni banki proti poz.'iru v GrMdcu. kfT mi je Vh=o c^nieno škodn do zadnjega vinarja popolnoma v najkrajšem času izplačala — za kar jo s tern p. n. občinstvu toplo priporočam. V Prvačini 8. nov. 1902. Vinko Gregorlč. ) Krojaška mojstra j Cufer ; * ., y. * *. * diplome trgovske račune cenike * ..,, * * * vabila na karton * * ± in na papir sprejemnice * * * * * za društva pisma in zavitke s flrmo ***** * * * * * etikete za vsakoršno * * ***** poratao plakate ***** v raznih barvah * * * in veliko3ti i. t. d. 9 „Jwodna Jiskarna" ® © ® ® v Gorici, uljca Vetturini št. 9 * * « četrt leta 2 K L#_F- TISKA: ki Izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 K, pol leta 2 K, za manj prcmožne celo leto 3 K TISKA: -^q * * * * pobotnico računske sklepe v. lične tiskovine za industrijo * ,. * * y. * trgovino in obrt ***** * * * * posotnice razne velikosti * * * * * ia oblike z zavitki * * * * „ * _ * zaročnice in poroönice * * * v elegantnih Škatljah ***** ter O8_artnice v * raznih oblikah i. t. d.