pcučno-zaSavni Ihl o jDcboSami za Mcvimkt, Suižinc. Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi in četrti petek v mesecu. Naročnina je za vse leto 3 K., za pol leta 1 K 50 st. Po-samne številke po tobakarnah stanejo 10 st. Dopise, naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati pod naslovom: Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat." v Rojanu pri Trstu, štev. 3. Poštno-hranilničnega računa štev. 864.139. Naročniki .Družinskega Prijatelja," izvolite storiti svojo dolžnost in poslati prav kmalu naročnino. Ca ne morete plačati takoj, naznanite nam po dopisnici. Pridobivajte listu novih naročnikov ! Lucija. (Spisala Mdrica Potoška.) (Dalje.) Jetničar je premeril Lucijo strogo od nog do glave, ter potem vprašal: BVaše ime ?• ..Lucija Šerc/ .Rojena ste?* „Leta 187...“ .Kje ?“ rV Poljanah * .Dobro, sedite in počakajte!* Lucija se je ozrla ter opazivši ob steni klop, vbogala in sedla. Jetničar je pozvonil. Kmalo je vstopila postarna, odurna ženska ter obstala ča-kaje povelja na pragu. Jetničar ji je molče pokazal Lucijo. Starka jo je zaničljivo pogledala, in zopet odšla. Čez nekaj časa se je vrnila in osorno pozvala Lucijo : ..Pridite!* Pokorno ji je sledila Lucija v sosednjo sobo. Ko sta vstopili, je zaklenila starka vrata in ji velela : „Tu se preoblecite!' Rekša ji je pokazala kup cunj ki so ležale sredi sobe na tleh. ..Preoblečem naj se, zakaj ?“ drznila se je Lucija vprašati. ,Ne vprašujte, vbogajte !“ zadrla se je starka nad njo. Prihodnja številka Luciji so stopile solze v oči, toda ker se je bala. da bi jo hudobna starka radi tega zasmehovala, sklonila se je ter jela med cunjami izbirati obleko, ki Id ji bila primerna. Solze so ji tekle po licu ter kapale na umazano in raztrgano jetniško obleko. ,.No, ali bo skoraj kaj?* godrnjala je starka nestrpuo. Lucija si je izmed cunj izbrala perilo in gornjo obleko, ki je bila narejena iz debele, sive raševine. Položila je o lbrano na stran ter se začela slačiti, a ko e videla, da se starka ne umakne, iz sobe, dejala je proseče : ,Prosim, bi li ne hoteli iti toliko časa ven,, da se preoblečem ? .Kaj še?!" zagnala se je starka odurno .tule se preoblečete, pred menoj; mar menite, da bomo še posebne toaletne sobe imeli za Vas, ha ?1“ Vsaka beseda se je zasadila nesrečni Luciji ka or nož v srce, toda ni se upala več ugovarjati starki ter se je kolikor mogoče naglo preoblekla. Starka jo je peljala nato nazaj v jetničar-jevo sobo ter odšla. Jetničar je zopet pozvonil. Kmalo je vstopil neki nadpaznik ter obstal na pragu. Lucija se je boječe ozrla nanj Bil je velik mož, krepke postave, iz očij mu je sijala hudobnost, dolge črne brke pod nosom so delale njegov obraz še strašnejši. Bil je pa tudi v resnici hudoben, ta nad-paznik Seljan ; njegovo največje veselje'je bilo, mučiti uboge jetnike, porabil je vsako najmanjšo priliko, ter je, kjer se je le dalo, preskrbpl jetnikom še posebne kazni: temnico, post ali trdo ležišče. Zato so jrtniki trepetali pred njim ter ga na tihem sovražili in preklinjali ..Seljan!- obrnil seje jetničar k njemu, ..peljite jetnico v preiskovalno celico št. 173 izide io. februarja. Nadpaznik je molče položil roko na čepico, poklonil se jetničarju ter dejal Luciji: ,,Za menoj !* , Tiho je šla nesrečnica pred nadpaznikom, ki je rožljajo s ključi trdo stopal za njo. Prišla sta do velikih železnih vrat, katere je Seljan odklenil ter zaklenil zopet za seboj. Šla sta dalje po dolgem, ozkem hodniku in glasno so odmevali i:craki po kamenitem tlaku; iia obeh straneh hodnika so bile jetniške celice, kakor je bilo soditi po močnih, z železjem okovanih vratih. Nadpaznik je vodil Lucijo vedno dalje, v prvo, drugo in tretje nadstropje ; tu sta se vstavila. Iz stražniške sobe je izstopil drug paznik, kateremu je Seljan izročil jelnico. „Celica št. 173!" zamrmral je še ter se vrnil. Luciji so se šibile noge. „Moj 15og, moj Bogi' vzdihovala je v srcu, »pomagaj, reši me I" Paznik jo je vodil po dolgem hodniku ter slednjič obstal pred malimi vrati št. 173. Ifrešče je zaškripala ključavnica in vrata so se odprla. Luciji je za hip zastala noga, a naglo se je ojačila ter vstopila : zdelo se ji je kakor da prestopa prag v novo življenje — v življenje sramote in brezmejnega trpljenja. Srce ji je bilo od silne bolesti kakor otrpnjeno, oko ji je bilo suho. .Največja bolest in največje veselje se izražata v solzah," pravi stara prislovica, ki pa vendar ni povsem resnična. Ko omedleva duša pod težo trpljenja in bolesti, tedaj ostane oko navadno suho. Paznik je vrata celice zopet skrbno zaklenil ter odšel. Nemo se je naslonila Lucija na steno in srce ji je hotelo počiti od luge in bolesti. Pokrila je obraz z rokama ter se zgrudila na koleni. Skozi majhno, pod stropom celice narejeno in omreženo okno, zrli so žarki zahajajočega solnca v celico ter poigravali na bledem obličju nesrečne Lucije! — Sobice, žarko, jasno solnce, ne moreš li prodreti s svojimi žarki v srce nesrečne jetnice ter razjasniti temo bolesti in obupa '< 1 — Ko se je Lucija zopet zavedla je bilo že polmračno. Vstala je ter sedla na stol poleg majhne mizice. Počasi se je spomnila vseh dogodkov minolega dneva. »Kako je prišel oni dragoceni lišp med njeno obleko to je bilo vprašanje, od katerega je bila odvisna njena čast in vsa njena bodočnost. nKaj bode zmenoj?* povpraševala se je strahoma. Tu začuje trde korake, ključ zaškriplje in v celico stopi nadpaznik Seljan. „No, ali si se že nakisala?" vpraša, surovo se krohotajo jetnico — imel je navado, da je tikal vse jetnike. .Jokati tu ne pomaga, prej bi bila pametna !* Neki kaznjenec je med tem prinesel skledico močnate juhe ter jo postavil pred Lucijo. »Zajemi, boš videla, kako diši naša juha," pravi Seljan, hudobno se smeje »Ne bom 1* odvrne Lucija kratko. «Ne boš ? No, le počakaj ; še premalo ti bo; ko boš par mesecev tukaj, ti bode ugajala tudi tukajšnja hrana.* »Par mesecev ‘č Saj vendar nisem obsojena .....?“ .Ne, obsojena še nisi, pa bodeš gotovo!* odvrnil je Seljan škodoželjno ter zaklenivši vrata odšel. Lucija se ni niti dotaknila prinešene večerje, naslonila se je na mizo ler nemo strmela pred se. Tu začuje v sosednji celici govorjenje. Bilo je očividno več jetnic skupaj, kajti culi so se razni glasovi. »Seljan je odšel, sedaj ne pride tako kmalo mzaj, dajte, zapojmo!* dejala je jedna kaznjenk. »Dobro, pa dajmo, toda katero i"" »Dajmo tisto : Celica, celica mala, jetnika žalosten stan .... “ »Ne, ne, raje ono : 'Ko bi moja mam’ca znali.....“ .Dobro, listo, tisto “ pritrjevalo je več glasov, in koj nato je zadonela poluglasno v tiho noč ona: Ko bi moja maiirca znali, kako zdaj meni se godi, bi me bili utopili v moji prvi kopelji.. ..“ Bolestno so trepetali glasovi pojočih; v teh priprostih besedah se je izražala vsa bolest, ki je polnila njihove duše. Še so pojemaje doneli tožni glasovi ko se po hodniku začujejo nagli, trdi koraki, ključ je zarožljal, in koj nato se je začul Seljanov osorni glas : »Vražje babe, ali ne ho miru?! Spat! Katera se mi le še gane, bo imela jutri post!* Jetnice so molčale, Seljan je še nekaj časa godrnjal in preklinjal, potem pa je zaklenil vrata ter odšel. Nekaj časa je bilo vse tiho, toda kmalu se je zopet culo šepetanje, a tako lahno, da ni bilo mogoče razumeti niti besedice. Lucija je naslonila glavo na zid ter poslušala. Kmalo je spoznala, da jetnice v sosednji celici molijo rožni venec. Tedaj je pokleknila tudi ona ter opravila večerno molitev. Kako dolgo že ni tako iskreno in pobožno molila kot nocoj! Srce človeško pozabi v sreči mnogokrat na svojega Gospoda in Stvarnika in še le v nesreči, ko ni več druge pomoči, se zateče zopet k Očetu, proseč Ga podpore. Po preslanih duševnih mukah preteklega dne se je čutila Lucija silno utrujena; komaj je legla na trdo slam-nico, objel jo je blagodejen spanec. (Dalje prihodnjič.) lit a k e d o iii s h i junak. (Speval — Zvonimir [Masle.) Divjal je boj, divjal grozno je pozno v noč — zverine turške ljuto so izlile moč : pepel je vas, ljudje pepel, vali se dim — obraz je lunin prebledel, junaki ž njim — saj, kogar plamen ni dobil, ga strl je meč, da v grozni se bolesti vil je krvaveč, in kogar kroglja ali meč prodrl še ni, ugrabil ga je vrag besneč in zvil z vezmi, in kdor še Turku je ušel, bežeč v gore, v bolesti bridki je žarel in lil solze. — — — Jetnike zvezane v gozdieJ sovrag je gnal, in puška mu je bila bič in samopal,*) da srčna in telesna bol iz dna gorj& poslala je v gore in v dol dovolj vpitja .... Privezal matere Turčin ob debla je, nasproti njim na tak način otroke vse ; otroke mučil je tako jim pred očm , da le povečal bol srčnd je materi: res, jedna izblaznela je bolestna vsa, a druge so umirale trpinčenja . .. ! Na krik in vik je spel junak srdit, žareč, zakrival mu je nočni mrak krvavi meč prepozno že — že žrtve so v krvi strašno umirale ! — — — Zablisnil mu v očeh je žar kot dan svetal, zasukal meč je na udar, da bi oral, in tolklo je kot kladivo srce vsled i an : premagal Turek ga ne bo, ves trud zaman ! junaško v boj ga je pozval na bridki meč, sovrag pa se je nanj zagnal smejoč, preteč .... *) samokres. Obkrožil ga je hipoma ves vražji roj, podrl ga je besno na tla — končan je boj ...! Glušeči tresk — je stresel svet. vse razvetlil! raztrgan roj kot ničen cvet je v krvi lil... raztrgan ž njim je bil junak v tisoči del; ni dal miru mu tihi mrak, dokler ni šel — dokler obleke dinamit mu ni težil in Turkom ni v osv to — skrit se razstrel 1. — — — Zakurjen, ogenj je gasnil, umolknil stok — tožnd je lunin svit bledil krvi potok. — — — Še križ lesen tu ne stoji, kjer mrtvi spe, saj groba niti bilo ni — le vrh zemlje! k počitku večnemu zapel duhovnik ni — pač nekaj krokarskih krdel pogrebci ti! — Kdo ve, če bo grobišče to pač žilo mir kjer nekdaj tekel je grozno krvavi vir, saj turški prah bo vedno klet do pekla gnil, a makedonski bode svet do neba vzklil! — Zatuli z vrhov, vihre strah, na naša tla, odnesi kleti turški prah na dno mo ja ! Potem bo seme — naša kri in prah naš svet, iz njega pa vzbrsti, vzkali — svobode cvet! tašči c a. (Obraz iz narave — Spisal: Lj S.) J\a vrtička pod mojim stanovanjem rastejo-različna drevesca, katere sem skrbno nasadil v svojo radost in veselje. Vse leto mi ne manjka v vrtičku krilatih ptičkov, a najljubša mi je bila to jesen mala, temnorudeča taščica Skakljala je po vseh drevescih in iskala, da-li se ni skril kje kak črviček, pajek ali muha. Veliki njeni očesci ste zapazili takoj vsako zivulico, katera bi mogla škodovati mojim nasadom. Vesel, živahen, ljubezn jiv gost! — Prišel je hud, jesenski mraz. Chez dan sem odprl okna. svojega stanovanja in je proti ve- ceru zaprl. Nisem pa vedel, da sem zaprl tudi ljubljeno taščico. Prišla je skozi odprto okno, polovila ondi nadležne muhe ter se spravila na omaro spat, kakor domačinka. Drugo jutro jo najdem v sobi, vjamem ter izpustim v rastlinjak, kjer prezimujejo moje cvetlice in zelena drevesca. Taščica je našla tu bogat plen. Ko so namreč muhe čutile mraz, so se spravile v moj topli rastlinjak ter tamkaj po-lelavale po cvetlicah in drevescih. To je bito zanjo veselje! V dveh dneh mi je polovila vse muhe. Prišlo pa je. zopet toplo vreme in tička sem izpustil. Ce" u, sem si mislil, naj bi bila zaprta moja taščica, ko je tako prijetno zunaj ; saj bo vseeno še prihajala na vrtiček kot prava domačinka. In res je bilo tako ! Veseli ptiček je priskakljal skoro vsak dan po vrtcu, iščoč raznotere golazni in mojega daru mu tudi ni nedostajalo. — Drugi dan letošnjega leta je bil hud. Zmrzovalo je vse vprek. „ Ubogi ljudje, ki nimajo gorke obleke, uboge Hvalice, posebno drobni ptički, ki si morajo vsak dan sproti iskati živeža v hudi, kruti zimi /u 'Tako sem si mislil ter se spomnil svoje ljubeznjive taščice. Kolikokrat sem pogledal na vrtec, da li je kje ter morebiti išče zopet zavetja ? Kako rad bi ji bil odprl okno ter jo vzel v gorko stanovanje, a okna odpreti ni bilo mogoče, burja bi je bila zalo-, putnila in pobila vse šipe. Uboga taščica moja, koliko mraza boš pač užila v tej mrzli, mrzli noči! — Ni je bilo nikjer ; mislil sem, daje našla drugje zavetje, da si ogreje svoj tenki životek, ter čez nekaj dni zopet veselo priskače na moj vrtec. Našla je zavetje. V mojem vrtcu je bilo nekaj koruzne slame in starih vreč, s katerimi sem zavaroval nežnejša drevesca pred hudim mrazom. Tam se je nastanila ono ledeno mrzlo noč. Ali, oh, zima je bila vse prehuda, jedi nikake, vse je bilo trdo kakor rog in voda je bila vsa zamrznjena; ne jedi, ne pijače, ne gorkote — moja taščica je — zmrznila. Drobni ptiček je podlegel pred kruto zimo! Zopet je zasijalo čez nekaj dni veselo solnce, mraz je pojenjal, in odvil sem drevesce, da pogledam, jedi kaj trpelo od mraza. Vzamem proč koruznico, odvijem vrečo, in glej, iz tega zamota mi pade mrtva moja taščica ! Kako žalosten sem bil takrat! Moj priljubljeni ptiček leži pred menoj mrtev; životek ves pre-mrt, od lakote, žeje in mraza skončan ! Uboga moja taščica ! Pod najlepšo cvetlico, „ Kraljico mojega vrtau, sem sedaj zagrebel mrtvo taščico. Drobno njeno telesce naj počiva pod onim debelcem, po katerem je tako radostno skakljalo v dnevih solnčne in tople jeseni. — Alkoholizem in njepve zle posledice. Spisal — Gojrnir. (Dalje.) III. Grozne in nešlevilne so posledice alkohola za človeško družbo, ker uničuje alkohol, dasi navadno polagoma, pred vsem človeško telo in prov-zročuje razne bolezni. Dalje vpliva alkohol škodljivo na duha in na vse njegovo delovanje. Dosledno se kaže škodljiv vpliv nezmernosti v moralnem ali n ra' nem življenju, kar je vzrok ne-številnim pregreham in hudobijam. Konerno je alkohol kriv, da se manjša blagostanje, da gre gospodarstvo rakcu o pot, da izginja sreča in mir v družinah in da se zanemarja vzgoja otrok. Prva slaba posledica alkohola je torej ta, da alkohol polagoma vgonablja človeško telo in provzroča razne bolezni. Slišali smo že o alkoholu, da vleče prav rad vlago vase. Kako je torej mogočo, da ne bi slabo vplival na telo ? Ne le, da odjemlje želodcu potrebnih sokov, ki vzdržujejo rast, in obstoj telesa, ampak mu ožge in oslabi polagoma vse žlahtnejše notranje dele. Iz želodca pride alkohol v krvne žilice, ki ga hitro spravijo v vse dele telesa. Tako pride v dotiko z najžlahtnejšimi deli telesa, ki so pa proti alkoholu zelo občutljivi in ki se kaj kmalu pokvarijo, ako prihajajo, prepogostoma ž njim v dotiko Navadna bolezen, ki jo povzroča alkohol, je kronični alkoholizem ali trajno zastrupljenje. Ta bolezen začenja s tem, da se napravi v želodcu hud katar ali vodenica. Neredkokrat zadene takega reveža smrtna kap, ker mu poči kaka žila. Tako umre še pred časom in zapusti nepreskrbljeno družino v največji revščini. Pa alkohol ne povzroča le bolezni, ampak stori tudi, da so alkoholisti ali tisti, ki nezmerno vživajo alkoholne pijače, v vetji meri podvrženi nalezljivim boleznim, kakor na primer kugi in tifus u Eačuni se, da po pljučnici umre vsak 8. do 10. nepijanec, medtem, ko ni možno pri tej bolezni rešiti niti vsakega tretjega pijanca. Še hujši je upliv alkohola na duha in pamet človeka. Nepretrgano uživanje alkohola v mblo večjih količinah nareja človeka lenega in ga navaja na postopanje, tako, da mu ne diši več nobeno delo. Razum otemni in ne more več dobro razsojati. O tem nam priča del našega dijaštva, ki vporablja svojo takozvano akademično (visokošolsko) svobodo v to, da popiva in tako zgublja dragoceni čas, ki bi ga moralo vporabiti za učenje. Seveda, s težko glavo ni možno učiti se in zato vidimo žalostno dejstvo, da nekateri zapravljajo leta in leta. Mnogi, v katere je stavil narod ves svoj up, obesijo šolo na klin in vstopijo v kako navadno službo, samo da se prežive. Seveda niso, vsi taki, a, žalibog, jih je še precej. Alkohol razburi sicer domišljijo, a resnica je, da človeški razum toliko ložje in s tem večjim vspebom deluje, čim manj ga ovira alkohol. Slavnemu iznajditelju Edisona je pripisal zdravnik v neki bolezni vino kot zdravilo. A kmalu je zapazil Edison, da ne more več tako lahko reševati nalog, s katerimi se je bavil, in od tedaj ni več pokusil vina. Tudi tiskarji in stavci sami priznavajo, da so ob ponedeljkih mnogo več raztreseni in da napravijo mnogo več tiskovnih napak, nego druge dneve Najhujše žrtve nezmernega uživanja alkohola so pa brezdvomno revčki po norišnicah. Ako vprašate v kaki norišnici po vzroku, zakaj so je tem nesrečnim ljudem zmešala pamet, vam odgovorijo, da jih je zblaznelo dve tietjini le radi alkohola Po večjih mestih so žrtve še večje, ker zblazni vsak tretji radi opojnih pijač. Da je res alkohol glavni vzrok blaznosti, o tem nam priča Švedska dežela. Prepričali so se namreč, da je 1830. leta zblaznel vsak tretji človek zaradi alkohola, ker je prišlo tistega leta po 46 litrov žganja na vsakega prebivalca. 1890. leta pa, ko je prišlo na vsakega človeka le po 7 litrov žganja, je zblaznel le vsaki "20. radi alkohola Stiašna je zares usoda blaznega. Nekateri norci so kakor neumna živina, vedno bi spali, ne zinejo niti besedice, pozabijo na vse in jih treba pitati v pravem pomenu b sede, da ostanejo živi. Drugi s > zelo otročji vedno blebetajo in si domišlja o največje neumnosti, hudobni so in ne. poznajo snage, tak > da je treba res velikega potrpljenja tistim, ki jih nadzorujejo. Druge zopet mučijo grozni krči, da telebn jo na tla kot snopje, trga jih po glavi, da vpijejo od groznih bolečin Še večji reveži so tisti norci, ki jih tare obup in žalost in ki se nikator ne dajo vlolažili. Povsod vidijo sovražnike, hudiče, orožnike, ali slišjo jok svojih otrok. Vsaka jed jim je zastrupljena in vedno čakajo priložnosti ko jih nikdo ne nadzoruje. da kojega ranijo, ali umorijo, ali da vbežijo. Skoraj bi se moral človek smejati, ko vidi norca koko dela noč in dan, maha z rokami po Zraku, vpije in ukazuje, raznaša razne stvari, išče in teče, dokler se ne utrudi. Slednjič so norci, katere srhi in praska po ž volu. Ti nesrečneži vidijo cele procesije živali. mačke, žabe, rake in druge živali, ki jim lazijo po životu, jih glodajo, grizejo in pikajo. Samega strahu bi radi zbežali, a ker ne morejo, rjovejo in tulijo. To so torej posledice in ,.vspehi“ pijančevanja in nezmernosti. Kdor še ni videl teh žrtev, si ne more predstavljati, koliko trpijo. Gotovo bi ne bili ti nesrečni in pomilovanja vredni ljudje nikdar pokusili alkohola, ako bi vedeli poprej, kako žalostna in obupna bodočnost jih čaka 1 A naše potovanje po tem širnem morju gorja, ki ga po izroča alkohol še dolgo ni dovršeno, ker nas čaka še mnoga bridka prevara IV. Omenil smo že poprej, da vpliva alkoho škodljivo na moralno ali nravno življenje, ker je vzrok neštevilnih pregreh in hudobij. Nezmerno uživanje opojnih pijač posurovlja srce in vzbuja čutnost in slabo poželjenje. Ni čuda torej, da človek v takem stanju lahko posade v pregrehe, ki bi se jih trezen sramoval. Ako je že trezen in zdržljiv človek vedno v nevarnosli, da se lahko pregreši, ker ga v to vabijo slabi vzgledi in njegova pokvarjena narava, kaj rečemo šele o pijancu, ki nima več v oblasti s ojih Čutov in kateremu polje vroča kri vedno živahnejše po žilah V Ljudje imajo jako čudne pojme o pijančevanju, ker misiijo, da to ni nič slabega : da sejle dobro naspiš, pa je zopet vse pri starem. A ne vedo tega, da pijančevanje ni le po naravnem, ampak tudi po božjem zakonu prepovedano, ker spada med grehe nezmernosti in požrešnosti. Tukaj se vidi jasno velika zaslepljenost, ki jo povzroča nezmernost. 1 Vsaki dan čujemo ali beremo o velikih hudodelstvih. Ta se je umoril, drugi je zažgal hišo svojemu sosedu, zopet tretji je ubil v prepiru svojega prijatelja, ali pa je poneveril veliko svoto iienaija. Posebno ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih so pretepi in ubojstva na dnevnem redu. Zakaj baš ob teh dnevih? Ker se prav tedaj največ popiva in zapravlja po gostilnah trdo prislu-ženi denar, medtem, ko strada doma uboga družina. Kaj je privedlo toliko in toliko hudodelcev do lega, da ječijo leta in leta za omreženim oknom kakega zapora? Edino le alkohol. Saj pij n človek ni izbirčen v svojih sredstvih, kadar mu vzkipi jeza ali strast: rani, ubija in posiljuje brez premisleka. Natančni zapisniki kažejo, daje pri 100 hudodelstvih 70 - 80slučajev, ki jih je zakrivil alkohol Število zločinov raste in pada v posameznih deželah natanko z množino povžitega alkohola,, posebno žganja. Oeividen dokaz tej resnici imamo v Irski deželi na Angleškem, kjer se je popilo poprej ogromno število : 55 milijonov litrov žganja. Ali ko je začel neki redovnik s križem v i oki potovati od kraja do kraja in odvračati ljudi od pijančevanja tako, da je v 12 letih pridobil 2 milijona Ircev za svojo stvar, se je zmanjšalo to ogromno število na 24 milijonov litrov. S tem se še jcpa tudi znižalo število kaznovanj ; medtem ko je bilo kaznovanih poprej okold (14.000 hudodelcev, se je pozneje znižalo to število na 47.000. To je oči viden dokaz, da je zmanjšanje popivanja zuiždlo tudi število hu ode.lstev. Na Švedskem je prišlo 1830. leta na vsakega človeka 46' litrov žganja, n radi tega se je istega leta izvršilo tudi 59 umorov in’2281 tatvin. 1875. leta je'prišlo na vsakega človeka le 10 litrov žganja, a se je izvršilo le-18 umorov in 1871 tat,vin. Zopet jasen dokaz za našo, trditev, da je namreč alkohol v največ slučajih glavni povzročitelj vseh hudodelstev. (Konec prihod.) (Spisal Števu E...) Imaš knko prazno mesto, naj bo v vrtu al1 za c«sto, • sadno direvce tja posadi, bod’ v jeseni al’ Npumladi. — Drevee tebi v zalivalo, /lahno sadje bode dalo, ee pa Tebi ne bi zorelo, ime tvoje bo slovela. Ihtrou pl. Jltpiel. Kdor ljubi svojo domovino, želi. da bi bila 'lepa in bogata. Prirodne lepote, s kojimi je Bog tako bogato obdaril naš svet, že same slavijo našo zemljo. To nam spričnjejo množice tujcev, ki obiskujejo vsako leto naše planine. Kes, komu ne utriplje ves Ija srce, če vidi, da se ljudje, ki so že videli mnogo lepega na svetu, divijo našim goram in dolinam. A to so le prirodne lepote, lepote, ki nam jih je podarila dobrota božja. Ati bi Se ne dala še povečati lepota našega sveta tudi z delom naših rok? Mnogo soje pisalo in priporočalo zadnji čas umno sadjerejstvo ; in res so se nekateri jako vspešno poprijeli te pre-koristne gospodarske panoge. To nam je pokazala sadna razstava v Kadovljici. Mnogo gospodarjev se je v minolem letu prepričalo, kako koristna nam je sadjereja. Žal, da se med ljudstvom tako malo skrbi za njo. Ko sad dozori, no, toliko se že vsak potrudi, da drevo strese, pozneje pa se ne meni več za isto. BSaj samo rodi, saj ni treba tistih neumnih ceremonij, ki jih sosedje počenjajo i. t. d.“ Nič se ne zmeni, da bi drevo na zimo gnojil, snažil in zavaroval proli zajcem. Če pa vidi potem v jeseni sosedovo jablan bolj polno, in če vidi tam lepše sadje, pa tarna: Uh, to mi je ,,narejeno !‘ kaj sem grešil, da me Bog tako kaznuje ? Spomladi pa ni hotel posnemati umnega soseda Žalostno je videti kje ob potu kriva in ž mahom obraščena drevesa. Splošno se naše ljudstvo premalo zaveda te koristi. Naši starejši gospodarji se neradi lotijo saditi mladih drevesc, Zobe me ! češ, saj jaz ne bom imel nikake koristi od tega truda. Ne pomislijo pa, da bi s tem veliko pomnožili dedščino svojemu sinu. Zato pa, mladeniči, na noge ; zdaj je čas, ko smo še mladi, kajti : jablane hruške in druge čepe, cepi v mladosti za stare zobe. če nimajo naši očelje sami poguma, nam bodo gotovo dovolili prazne prostorčke ob potili in drugod ; sa j se da vsak prostor vporabiti Sedaj ob pustih, zimskih dneh, ko bo več časa, se lahko jame skopljejo in spomladi se .pa nasadi. Seveda moraš sadili po-žlahtnena, lepa drevesca, ker divjake saditi in cepiti ti ne bo švetoval noben umen sadjerejec. Saj se dandanes lahko dobe lepa drevesca. Gospodarska zveza v Ljubljani tudi posreduje v tem oziru. Žalostno je res videti, kako malo cenijo nekateri ljudje sadno drevje. Pri nas je bil krnet, Klanšček se je pisal. Podedoval je po očetu lepo posestvo, ki je imelo tem večjo vrednost, ker je bilo zasajenega mnogo sadnega drevja. A mož je ni znal ceniti. Po zimi, ko mn, je zmanjkalo drv, pa alb, kar sekiro v roko in nad sadno drevje. V malo letih je ne-previdnež uničil lep sadovnjak. Uničen mu je bil glavni vir dohodkov. To je spoznal, a prepozno. Boben je zapel kmalu. Klanšdek je šel za hlapca, žena in otroci pa, — Bog vas obvaruj — kamor je kdo mogel. To je jedna sličica izmed mnogih. Drugače pa je delal Gorenj ev Martine. V svoji mladosti je pasel svinjo, pa vedno hodil z rovnico po gozdu ; vsak lep divjak, ki ga je našel, je lepo izkopal in vsadil doma. Tako je s časom izkoristil vsak prostorček. In letos? Star je že Mariine, a ko je gledal šibeča se drevesa, in poslušal občudovanje sosedov, led-j Se je pomladil. Mnogokrat je že pravil, da • mu je sadno drevje .delalo največje veselje na svetu In ko sedi kako nedeljo popoldan z znancem na vrtu pri polieku sadjevca, se rad pobaha: „To je moja zaUuga, ta vrt, ho l" Kateri izmed' teh dveh kmetov uživa veselejšo starost ? Posnemajmo toraj, slovenski mladeniči, Mar-.tina in na delo, dokler je čas. Potem bodo izginile one puste goličave in prazni prostori ob potih, ki tako kazijo našo zemljo. Ptujec pa, ki bo prišel mimo, se bo ustavil začuden in vzkliknil: .Slovenski svet, ti si krasan!“ Mi pa bomo, ponosneje še kot sedaj dostavili : , In ta lepi svet ta krasna zemlja, je naši domovina !* Domači zdravnik Mč prav dobro ne ne počutim. Kič v želodcu in splošno slabo počutje zdraviš steni, da izpiješ pred zajuterkom in predno ležeš k počitku kozarec vode, kateri si primešal soka pol pomaranče. — Nekateri pijejo to vodo prav toplo. Če te zebe v noge in imaš pretesne čevlje, vedi. da so tesni č e v-I ji vzrok. Torej proč s tesnimi in ozkimi iu špi- castimi čevlji. Kako režeš nohte na nogi ? Nikdar ne smeš odrezati nohtov okolo in okolo, temveč ravno le spredaj; posebno velja to pri palcu, ker je sicer nevarnost, da začnejo okolo in okolo obrezani nohti rasti v meso. jKupujfe napodni fioleft! Kaj pravi politika? Avstrija. Državni zbor. Dne 24. t. m. je imel naš državni zbor zopet svojo sejo. Novi ministerski predsednik baron Gautsch je povedal svoj program. Izrazil je upanje, da bo zbornica mirno delovala, ker to zahtevata ljudstvo in pa interes zbornice same. Ker le delujoč parlament je zadostno protitežje proti Ogrom, ki bi radi komandirali tudi Avstriji in ker le delujoč parlament mora rešiti češko-nemški spor. Važna je v tem oziru ministrova izjava, ki pravi, da si vlada pri akciji za češko-nemško spravo pritožuje tudi samostojne odločitve. S to izjavo je stopila sedanja vlada v nasprotje s Korberjem, ki ni hotel nič storTi v pornirjenje Cehov brez dovoljenja Nemcev. Ce ne ostanejo te besede samo besede, je s tem odpravljena velika ovira na potu sprave med narodi v Avstriji. Daljo je obljubil Gautsch popolno pravičnost in neprestranost in da bo izkušal ustreči vsem opravičenim zahtevam raznih narodov ter doseči delavnost vseh deželnih zborov. Vlada bo podpirala tuli zahteve delavskih slojev. Te besede ne zvenijo neprijetno, prašanje je le, če bo Gautsch tudi izvel ta svoj program. Čehi niso začeli z obstrukcije ker hočejo počakati da lepim besedam sledijo lepa dejanja. — Med slovenskimi listi se je bil rmel nepotreben prepir zaradi sedeža slov Vseučilišča. Upamo pa, da bodo umirile najnovejše vesti razdražene duhove. Te vert.i namreč pravijo, da še je razpravljalo v skupni seji češkega kluba in »Slovanske zveze“ o slovenskem vseučilišču v Ljubljani. Dr. Šušteršič je prašal Cehe, če so pripravljeni do skrajnosti podpirati slov. zahtevo, na kar so Čehi odgovorili, da naj se Slovenci zanesemo na nje kakor na svoje brate. .Slov, zveza* je zato izrekla Šušteršiču zahvalo. V tej zvezi pa so tudi pvi-morski poslanci, zato upamo, da se bo v slučaju rešilo prašanje laške in slov. univerze tako, da bodo zadovoljni kranjski in primorski Slovani. —- Na Ogerskem je hud voliven boj. Tekla je že kri; več oseb je ubitih, mnogo vanjenih. Na Ogrsko so morali poslati še celo vojake iz Avstrije, da bodo skrbeli za red. — Kakor smo že javili, je Avstrija pomnožila svoje vojaštvo ob laški meji in sicer za 3 — 4000 mož. Italijani so strašno razburjeni. Avstrijski vladni list jih sicer tolaži, da se jim ni treba nič bati, a nam se vendar zdi. da stvar ni tako nadolžna. Italijani imajo mnogo grehov na duši proti Avstriji. Eusija. Žalostna poročila prihajajo iz te slov države. Sami smo Slovani in poznamo dobro slovansko naravo, zato pa kar ne moremo verjeti, da bi bilo vse res, kar pišejo listi. Delavci vseli večjih tovarn v Peterburgu so ustavili delo, da bi izsi- lili od svojih gospodarjev zboljšanje svojega položaja. Ker pa gospodarji niso ugodili njih zahtevani, so se hoteli delavci obrniti naravnost na carja, ker uradništvu ne zaupajo. Hoteli so priti do carske palače in izročiti carju spomenico, v kateri pa zahtevajo razim druzega tudi političnih pravic, svobode in ustave. Iz teh zahtev se razvidi, da so nezadovoljnost med delavci izrabili ruski revolucijonarji, da bi potem delavcev prišli do svojih ciljev. Mehki car Nikolaj se je dal pregovoriti, da se ni pokazal svojemu ljudstvu in se je rajši umaknil. To je rodilo gorje. Ko so hoteli v nedeljo delavci z duhovnikom Gaponom na čelu priti pred carsko palačo, so se jim ustavili vojaki. Prišlo je do spopada in po petroburških ulicah je tekla kri. Groza, ko brat strelja na brata ! Vlada sama priznava, da je več slo mrtvili! Nad Peterburgom je proglašeno obsedno stanje. Upor pa še ni udušen, »m pak se širi tudi po drugih mestih. Radi priznavamo, da so krivi tudi vnanji sovražniki Rusije, ki podpihujejo gotove sloje k uporu ali vendar mislimo, da s> zlasti visoki uradniki in visoki krogi mnogo temu krivi in da bi zgrešili zločin stvo, če bi jih hoteli opravičevati. Bog daj Rusiji moč, da prestane to težko notranjo bolezen. Balkan. Za Bolgarijo dobijo na Nemškem novih topov za 100 baterij. Tudi Srbija hoče porabiti večji del novega posojila za novo oboro-ženje. Knez Ferdinand je baje rekel, da bodo na spomlad govorili kanoni na Balkanu, zato pa tudi Turčija pomnožuje svoje čete. Cas bi bil, da rešijo enkrat Macedonce turškega jatma. Francoska. Gombes je torej odstopil. Novo ministrstvo je sestavil sedanji finančni minister Rouvier. •— Predsedniku Loubetu je umrla mati. Nemško. V velikih premogokopib ob Ruri je splošna stavka. Med stavkujočimi je tudi mnogo Slovencev. Mir se ni kalil. Simpatije vseh so na strani delavcev proti kapltalistem Vojska. Najzanimivejši dogodek iz zadnjega časa je, da se jo pokazal nenadoma za hrbtom Japoncev pri Inkavu oddelek kozakov pod vodstvom slavnega generala Miš fenka, ki je pobil in ujel mnogo Japoncev, razdrl 500 m. železnice, podrl en most in vzel mnogo vojnih polrebš in. Pred japonsko premočjo so se potem vrnili kozaki v polnem redu — Roždestvenski čaka na Madagaskarju pojačenja. Sicer ni posebnih novic iz bojišča. Slovenci in Slovenite! Spaiiiiiiie se družbe sv. Cirila in chtotl?. K oledarče k. Januar. 29. IV. nedelja po sv. treh kraljih. (Evsmgelj: Jezus pomiri vihar na morju.) Frančišek Sak, škof. cerkv. uč. — 30. ponedeljek. Martina, dev. — 31. torek. Peter iz Nole, spoz.; Marcela vdora. Februar ima 28 dni. Dan raste za 1 uro 23’ 4” — 1. sreda. Ignacij škof muč ; Efrem. cerkv. uč. — 2. četrtek. Svečnica. Darovanje Gospodovo. (Evangelj: Marija daruje Jezusa v templju. Simeon prerokuje.) Ta praznik se blagoslovijo sveče in je procesija s prižganim' svečami. — 3. petek. Blaž, škof. Je patron proti boleznim v gr u. Oskar, škof. — 4. sobota. Andrej Korzini, škof; Veronika, dev. — Dne 1. feb. izide sobice ob 7 uri 29’, zaide pa ob 5 uri 11. Dan je dolg 9 ur 42’. — Dne 4. feb. je mlaj ob 12 uri 12’54” o polnoči. Ce smemo verovali ključa, bomo imeli dež in sneg. 5. V. nedelja po sv. treh kraljih. (Evangelj : Prilika o pšenici in ljuliki.) Agata, dev. muč.; japonski mučenci. 6. ponedeljek. Doroteja, dev. muč.; Anastazija, dev.; Til, škof. — 7. torek. Romuald, opat; Rihard, kralj. — 8. sreda Janez Mat., spozn. — 9. četrtek. Apolonija, dev. muč.; Paulin, oglejski pa tri j arh. — 10. pelek. Elizabeta, mati sv. Janeza Krst.; Skolastika dev.; Viljem, pušč. — 11. sobota. 7 ustanovnikov reda Servitov; Adolf škof. Deziderij (Željko.) Danes vzide solnce ob 7 uri 15’, zaide pa ob 5 uri 25’. Dan je dolg 10 ur. 10’. NOVICE. (f Monsigaor Frančišek Čebular). 1/, Zaličine na Dol njskem nam je clošla v soboto lužna vest, da istega dne (2i. t m.) mirno v Gospodu zaspal preč. mousiguor Frančišek Čebular, vpo-kojeni dekan in častni kanonik tržaškega kapi-telja. Pokojnik je služboval v tržaški škofiji nad 50 let, zadnjih 24 let kot župnik-dekan na Opčinah. Predlanskem je stopil v zasluženi pokoj, ki ga pa ni vžival dolgo Dočakal je visoki starost 80 let. Naj počiva v Gospodu ! (V Branici) je umrl 13. t. m. tamošnji kurat veleč. g. Kristijan Stibilj v 3t. letu svoje dobe. Večna luč naj mu sveti ! (Blaženi Marko Krlževčanin). V nedeljo 15. t. m. je bil v Rimu slovesno proglašen blaženim Hrvat Marko iz Križevcev. Nadejamo se, da nam 'bo možno v prihodnji številki podati našim cenjenim cilateljem kaj več podalkov iz njegovega življenja. (Proglašenje blaženim Pija IX.) Londonski list Catholic licrald* zatrjuje, da se v Vatikanu dela ua to. da bi so proglasilo blaženim papeža Pija IX. V to svrho da se še zbirajo tozadevne listne in svedočbe. Sedanji papež je baje temu proglašenjn naklonjen. (Škof Strossmeyer) hn slavil dne 4. februarja devetdesetletnico svojega rojstva. Na Hrvnlskem delajo velike priprave, da najslavneje praznuj •jo ta dogodek. (Sa novo cerkev) sv. Vincencija v Trstu je daroval N. N. po č g. Andr. Furlanu 10 K. Bog plati! (Slovenska Marijina družba) v Trstu ima uro •češčenja dne 5. februarja, mesečni shod pa dne 12. februarja ob navadni uri. (Občni zbor .Marijinega dcma“) bo 16. februarja. Kaj več se bo javilo pravočasno. (V družbo sv. Mohorja) se vpišite kaj kmalu. Čas hitro poteka, in 5. marca morajo biti vsi zapisniki v Celovcu. (Smrt na delu.) Zidanje velike shrambe za vozove Rudolfa Exnerja v Rojanu je zahtevalo dne 17. t. m. človeško žrtev. Med delavci je bil 26-letni zidar Ivan Rebec iz Opčin šr. 20. Rebec je delal na vrhu kolibe, pod strešnimi tramovi. Okolo 3. ure popoludne je pa nesrečni Rebec rabil žago. Ta se je nahajala na nasprotni strani. Da prej opravi, je hotel Rebec iti po žago na tramu od ene do drugi strani kolibe. A ko je revež prišel do sredine, je izgubil ravnotežje ter padel iz visočine 5 metrov na tla. Priletevši njegovo truplo na tla je zamolklo zabobnelo, na kar so se delavci ozrli in zapazili nesrečnega mladeniča ležečega na tleh s popolnoma preklano lobanjo. Priskočili so takoj k njemu, a videli so takoj, da mu ne morejo pomoči. Obvestili so torej nemudoma redarstvenega nadzornika v red stražarnici v ulici del Belvedere, Rudolfa. Ta je pa telefoničnim potom obvestil zdravniško postajo in policijski komisarijat v ulici Luisi Ricci. Iz zdravniške postaje je kmalu nato prišel na mesto nesreče zdravnik, ki pa ni mogel opraviti nič drugega, nego potrditi smrt nesrečnega mladeniča. (Nezgoda na delu) se je pripetila istega dne na Kontovelju. 40 letni voznik Andrej Tence, doma iz sv. Križa, je vozil s parom volov na Kontovelj voz s košem polnim gnoja. Nekje že blizo vasi sta pa vola nekoliko hitreje potegnila O tem se je pa vozniku zaplela suknja ob kolo in revež je padel tako, da mu je šlo kolo preko leve noge ter mu je isto strlo. Prišli so mu na pomoč nekateri Kontoveljci, ki so ga s kolesljem privedli v bolnišnico. (Usmilite se revežev ’) Težaku Filipu Jakobu Kavčič je umrla žena pred 4 meseci po ze o dolgi in mučni bolezni. Ostavila mu je 3 otročiče 5, oziroma 6 in 8 let. Te sirote nimajo kaj obleči in kje spati — leže kar tam na tleh. Starejši deklici je vrhu tega ena roka popolnoma ohromela, da je ne more ni ganiti in ne more nič pomagati očetu, ki si ne ve pomoči, ali naj čuva otroke, ali naj išče kakov krajcar zaslužka. Otroci bivajo v ulici Androna Riparata št. 4. pri tleh (pri sv. Jakobu). Sličen žalosten slučaj je z udovo Marijo Hreščak. Mož jej je umrl pred par meseci, zapu-stivši jej tri otročiče enega 8 let, enega 3 in enega — štirih mesecev. Žena se sevedt ne more ganiti od otročičev, a vrhu tega je še zelo bolehna tako, da o kakem zaslužku ne more biti govora. Hreščak biva v Rojanu št. 7 nad župniščem. V obeh slučajih je revščina velika. Kdor more, naj pomore trpečemu bratu. Sima. Od vseh strani so prihajala minuli teden poročila o silnem mrazu in velikih snežnih viharjih. V Ljubljani je kazal toplomer od 13 do 14 stopinj pod ničlo, minoli torek celo 15 stopinj, izven ljubljanskega mesta pa nad 19 stopinj pod ničlo. Hud mraz so imeli tudi na Češkem in na Ogrskem. Našli so tu in tam zmrznjenih mnogo ljudi. Na nekaterih železnicah je bil promet zaustavljen vsled velikega snega. V Karlovih varih na Češkem je zgrešil neki pismonoša v silnem snežnem metežu pot. Našli so ga zmrznjenega. Strašen mraz je bil ob ruski meji. Toplomer je kazal ondi 30 stopinj pod ničlo. Mnogo kmetov in mlekaric so našli zmrznjenih na cesti. Tudi solnčni Italiji ni prizanesla zima. Na več krajih je padlo mnogo snega. V Trstu nismo imeli sicer prav hudega mraza, le burja je pihala skoro tako močno kakor prve dni po novem letu. Gorica je imela večinoma 10 stopinj pod ničlo. (Bolnikov) je bilo vsled tako neugodnega vremena mnogo ne le v Trstu ampak tudi drugod. Tako slabo zdravstveno stanje traja še vedno. Zdravniki so \ časih prav v zadregi, komu bi prej ustregli. Posebno veliko jih je spravila v postelj influenca. V Mariboru in okolici je bila zelo huda Tam je ležalo v minolem tednu 5000 ljudi radi te bolezni. Goriška bolnišnica usmiljenih bratov je tako napolnjena, da morajo odklanjati bolnike. (Novo postajo) zgradijo na južni železnici na Verdu med Logatcem in Borovnico. (Spremljevanje k , Ljudski pesmarici-' ,je ravnokar izšlo v veliki, a zelo praktično urejeni izda i, tako da treba organistu samo pri eni edini pesmi med igranjem obračati list. Dobi se v prodajalni kat. tisk društva v Ljubljani in v drugih knjigarnah, v Mariboru pri Maksu Isling. Gena obširnemu in močno vezanemu delu je le 4 K. Duhovniki in učitelji pa, ki naroče spremljevanje za revne šole, ga dobe za 3 20 K, s pošto 3.50 K, ako ga naroče pri č. g. dr. Greg. Pečjak, gimn. profesorju v Ljubljani. (Trst, skoro glavno mesto draginje). Ker se dan na dan čuje, kako narašča draginja r našem mestu, da so izginili zlati časi, ki se je lahko reklo, da se v Trstu po ceni živi, je pač umestno, ako podamo našim čitateljem nekaj tozadevnih podatkov. Ako vzamemo ceno kateregakoli blaga, ki je za naše življenje potrebno, vidimo, da je bilo naj iražje mesto Karlove vari, najcenejše pa Vršeč. Kar stane na pr. v Vršcu 60 kron oziroma stotink, stane v Karlovih varih 112 kron, v Budimpešti 106 K in na Dunaju in v Trstu pa 100 kron oziroma stotink. Torej je prišel Trst, kar se draginje tiče, na tretje mesto, v našem cesarstvu, in če pomislimo, da so Karlove vari le zato tako drage, ker so tam najbolj znamenite kopeli, kamor zahajajo kronane glave, je torej le še eno mesto dražje, nego Trst in to je madjarska stolica Budimpešta, Dunaj pa je na istem mestu kakor Trst! Na Dunaju in v Trstu so živila enako draga. Za Dunajem pa sledijo mesta glede draginje po tem-le redu : Liberce 96, Brno, Praga in Solnograd 95, Ustje, Inomost 93, Gradec, Krakovo, Lvov, Olomuc 92, Črnovice, Tešin Opava 90, Pilsen 86. Zagreb, Bolcan, Celovec, Ljubljana, Časlava, Te-mešvar, Zadar, Trident 80, Gorica, Dunajsko No-vomesto, Segedin, Kološvar 78, Sibinj, Komeriž, Znojm, Debrečin 75, Celje, Osjek, Vel. Varaždin 70 in zadnje, kakor že omenjeno, Veršec 66 Zanimiva je nadalje cena kruha v raznih letih, če jo primerjamo s sedanjo težo in ceno-Leta 1723. je stalo 8 kg. kruha toliko, k'likor lani 1 kg. Leta 1800 in pa 1. 1850. je bila cena enaka, medtem ko je bilo 1. 1875. cena kruha še enkrat večja nego leta 1850. Razmerje denarja pa je istodobno bilo tako, da se je leta 1723. za eno krono dobilo toliko blaga, kar se ga je lani dobilo za 8 kron, leta 1890. pa še za 7.9 K in leta 1850 za 3 3 krone. Iz teh podatkov je dovolj razvidno, kako cene živil rastejo in vrednost (relativna) denarja pada. Ni čuda torej, če vse kriči po zvišanju plač in dohodkov, ker se z istim denarjem ne more več živeti, kakor pred 10 leti. (Veliko podzemsko jamo) so našli baje v Slivjah pri Materiji V jami, ki je pa veliko večja od Škocjanske, je tekoča voda. Glasom poročil je jama nekaj izrednega tudi z ozirom na znanstveno stran. Raziskovalca, ki sta šla v jamo ob 6. uri zjutraj, sta se vrnila še ie ob 9. uri zvečer iz nje. Obseg je baje nepo-pisen. Kakor čujemo, je naša tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva* že ukrenila v tem oziru vse potrebno in je že v dogovoru z občino Slivje. Tudi druga planinska društva so menda že na delu. (Iz Zdol na Spodnjem Štajerskem)- Vsled hude zime, ki smo jo imeli prve dni novega leta. se je bilo resno bali za ozimno setev. Z'emlja-je zmrznila pol metra globoko. Snega imamo do kolen in mrzel veter piha, da je joj ! — V naši fari na Kozjem je umrl 4. t. m. trajstarejši župljan Luka Prešiček v starosti 96 let Pokojnik je bil velik prijatelj molitve in zelo spoštovan. Dokler je še mogel, je šel vsaki dan k sv. maši, v zadnjem ča-u mu je branila bolezen. V praznik sv. treh kraljev po večernicah je spremljalo več sto ljudi njegove zemeljske ostanke na pokopališče svete Eme. (Pešpolk štev. 17) se je odpeljal v torek iz Celovca na Ogrsko, kjer ga bodo rabili privolitvah- (Neljuba pomota) se je vrinila na tretjo stran zadnje številke našega lista. Ob koncu iste strani bi morali odpasti besedi .Konec prihodnjič*. (Prebivalstvo Trsta dne 31 decembra 1904) Mestni statistični urad ceni prebivalstvo Trsta dne 31. decembra 1904 na 191403 duš. Dne 31. decembra 1900 je bilo naštetih v Trstu in okolici 178.127 prebivalcev, v štirih letih je torej prebivalstvo narastlo za 13.276 duš. (Prodaja tobaka v Avstriji.) -- Kakor naznanja finančno ministrstvo ie je leta 1903. prodalo v Avstriji za 221.700 000 kron tobaka, smodk in svalčič, za 5,190.000 kron več kakor leta 1902.. Kadenje je napredovalo zlasti v Galiciji in na Kranjskem. Koliko lepili milijonov spuhti na leto brez potrebe v zrak. Drobtine. Resnična — o šoli. »Nisem strokovnjak o šoli (šolnik) to pa vendar vem‘‘ je rekel znameniti angleški general, vojvoda Wellington, zbranim učiteljem —„ako ne osolite in ne zabelite vašega šolskega pouka z vero — bodete vzgojili svetu le množico spretnih hudičev." Najnovejši amerikanski topovi prekašajo vse dosedanje. Vsak tehta 3900 funtov, ima 3 palce kalibra, krogla tehta 15 funtov in leti 8 km. daleč. Govoreča razglednica. Naj to vej še na polju razglednic so gramofonske plošče, na katere lahko odpošilja-telj zareže z gramofonskim pisalom vse, kar hoče prejemniku povedati. V ta namen so sestavili posebne vsprejemne stroje, ki so postavljeni v vsaketn večjem lokalu, kjer potem delujejo same. V t3 stroje se potisne plošča, nakar začne od| ošiljatelj govoriti. Ko pride plošča zopet ven, jo je prilepiti na nalašč za to prirejene razglednice, ki se odpošljejo potem kot tiskovina. Prejemnik vtakne ploščo v nial gramofon ter ga pusti, da se začne vrteti; potem prične razglednica govoriti, prejemnik pa napenjati ušesa, da mu ne uide ničesar. Plošča je zelo trpežna ter ji ne škoduje niti poštni pečat, niti kaj drugega. Tudi se lahko zvije, ne da bi se pokvarila pisava. Dolično zmes se pripravlja iz mlekarskih odpadkov. Iznajditelj je urednik, ki je že stopil v zvezo z nelš-čanski siariši! Zakaj zmerno živim J Zato - ker, ako zmerno živim je moja glava bistrejša, moje zdravje boljše, moje srce mirnejše in moja denarnica težja. Papež, upnik Italijunsk. kraljestva. „OivilU cato-lica“ je priobčila članek o dotaciji, katera je italijanska vlada sporočila s tako/, anim garancijskim zakonom 13. maja 1871 za cerkvene potrebščine apostolske stolice. V zadnjem času so trdili razni listi, da je postala ta dotacija brezpomembna, ker so papeži skozi 30 let odklanjali to dotacijo. Zakonito je določeno, da ugasnejo postavke v državni knjigi za dolgove, ako nihče ne zahteva dotič-nega denarja, v dobi tridesetih let. Leta 1871. je italijanska zbornica nakazala za apostolsko stolico letne 3,225.000 frankov. Ta svota je bila določena v oni viso-čini, katera je bila v nekdanji papeževi državi določena za vzdrževanj^. Vatikana in pa vatikanskih uradnikov. Res je sicer, da nista Pij IX. in Leon XIII. nikdar dobila od te svete najmanjšega vinarja.' A „Givilta cattolica" dokazuje, da ni ugasnila pravica papežev zahtevati L 1871. določene dotacije, kakor ugasne ta pravica pri drugih javnih dolgeh. Dotacija je bila določena s samostojnim zakonom, katerega je potrdil kralj. To dokazujejo razne listine in pa razsodbe najvišjih italijanskih sodnij. Če bi papež zahteval danes ali jutri, naj mu država izplača dotacijo, bi morala izplačati 109 milijonov frankov. Ta svota. obrestovana s 5°*' bi dajala letno rento 5,4'82.500 frankov, h ka eri svoti hi se morala še prišteti letna dotacija 3,225.000 frankov. Dejstvo je,'da je Italija dolžna apostolski stolici nad sto milijonov frankov.. Naše slike. Zmrzli šolarček nas spominja hudega mraza, ki nam ga je prinesla letošnja zima tudi nam v Trst. Kdor je le mogel se je skušal dobro zaviti, da ga ne prepiha mrzla burja. Sicer pa ni povsem zdravo oblačiti se pretežko. Obleka bodi vendar toliko lahka, da se v njej prosto gibljemo, ne da bi se potili Sicer je nevarnost, da se preh'adimo ali pa, da nam škoduje vlaga na životu. Kam pa je šla v skrivalnici gosppdinja, da ne opazi, kako hoče njena kuharica brez njenega znanja obdariti svojega ljubimca z lepo, veliko mulco ? Le poiščite jo brž, če ne bo šla mulca. Za kratek čas. (ir. m.) Kralj in vojak. Pri ogledovanju čet na Nemškem je prišel pruski kralj Friderik II nekega večera v taborišče tam nastavljenih čet. Že pri vhodu v taborišče je opazil prav mladega vojaka na straži .Kralj se mu približt in ga vpraša: »Koliko let služiš že ti?»— .Trinajst let,“ odgovori možko mladi korenjak — „Koliko let pa imaš?* — Devetnajst," se odreže mladenič. — ,.Kako pa je mogoče, da s užiš že trinajst let ?* — „No, to je čisto lahko" odgovori vojak, ,.pet let sem služil kot gosji, šest let kot kravji pastir in pred dvema letoma sem prišel sem služit med ljudi." — Kralju je ugajala ta priprostost in ko vidi, da moli fantu iz žepa velika pipa, ga vpraša: .Zakaj pa ne kadiš?” — „Jaz bi že kadil, pa naš gospod stotnik je to strogo zapovedal." — „Če ti drago, le na-basaj s. eno pipo.* — .Tega ne smem.* — .Le daj, na mojo odgovornost.* — Vojak je zmajeval dvomljivo z glavo. — .Kaj ne veš, kdo sem jaz ?. — „Kaj ne bi vedel, naš kralj si " — »Torej, le daj, jaz ti dovolim » — *Je že prav, pa naš stotnik vendar ne dovoli.* Kralja je veselil pogocor in zato je zahteval, da fant nabaše pipo. Konečno ga je vendar vbogal. - .Kaj ne, tako ena pipa gre prav v slast ?" mu reče kralj in nadaljuje svojo pot do bližnje taborske straže. Tam se približa častniku, ki je. nadzoroval straže in mu reče : »Tam pri vhodu v tabor sem videl vojaka s pipo v n-tih. Fant naj pride precej sem !" — Komaj pripeljejo vojaka pred stražo, že se zadere častnik nad njim: .Kako se moreš predrzniti na straži kaditi; saj so ti---* Pri teh besedah se približa vojak kralju, ga potrka krepko po rami in reče : »No, vidiš, da sem imel jaz prav ? Sedaj pa dobiva oba vsak svojo porcijo !» Otrok časa. Tonček (katerega je o e pravkar dobro namazal s šibo): .To ni pač nobena umetnost, da tako velik oče natolče tako malega otroka." Naravno. .Vi imate zelo temno preteklost za seboj." — .Ni res, gospod, saj sem bil 15 let prižigalec svetilk.* Pri mizi. Mati: .Milica, kaj ti moram pri vsakem obedu vkazab, da moraš rabiti svoj prtič ? !“ — Milica: .Saj ga rabim mama, ali ne vidiš, da sem privezala z njim psa za mizino nogo !“ V čakalni sobi. Zdravnik (bolniku, kateri je zaspal) : ,.No, kje vam kaj manjka, dragi prijatelj ?“ — Bolnik (si mane oči) : .Jaz ... ne morem nič spati." .ledno ali drugo. Krojač (jezno): »Torej, gospod, za zadnji krat: ali hočete plačati račun, da ah ne ? !" Dolžnik : No, potem pa rajši ne.“ Uganke. Rešitev ugank' priobčenih v zadnji številki: 1) 29 februarja, 2) sobice, 3) nobenega. Pravilno «o jih rešili: Razlag Paul na Greti, Cesnik Miroslav in Vouk Anton, dijaka v Trstu; Skočir Fani v Proseku, Čermelj Frančišek v Vrtovinu, Rogel Angela v Trstu, Pustišek Mihael v Zdolah, Gorjup Rudolf na Viču, Makarovič Jožef na sveti Gori, Hušo Mihael v Gorici, Vodopivec Anton Alfred v G., Vršič Marij*' v' sv. Jurju oh Ščavnici. Ižanc Jožef v Rojanu, Pečnik Ljudmila na Greti, Ukmar Simon v Sežani, Plazel Jožef v Skalah, Erman Štefan v Ljubljani, Debevc Frančišek na Kožljeku, Br^ant Ljudevit v sv. Lenartu nad Škofjo Loko, Milica Kapelan v Gorici, Martelanc Rozalija v Lonjerju. Izmed teh rešilcev je prejel obljubljeno darilo Vouk Anton, dijak v Trstu. Nove uganke. 1) V spodnje predalčke napiši v vsako vrsto številke od 1 do 9 v takem redu, da dobiš pri seštevanju na vse strani, vodoravno in navpično svoto 45. (Gorjup ban.) 2) Tri črke značijo svetaika, Dodaj še črko, če te mik Dobil telesa bodeš del; Se jedno črko kdor doda, Obleke del sedaj ima. (Števo E.) Darilce za jednega pravih rešilcev obeh ugank: pisarniške potrebščine v vrednosti dvth kron J*, n. gospod, u V zadnjem času se je več izseljoncev iz slovenskih oziroma hrvatskih krajev tržaške škofije obrnilo na pedružnico sv. Rafaela v Trstu za svet in za razne tiskovine kakor so n. pr. priporočilni listki, kažipot iitd. Kakor kaže, se bode, žal, število izseljencev zmiraj bolj množilo in sorazmerno' bodo rastli delo in stroški podružnice sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Trstu. Če pa še naš državni zbor sklene tak zakon za izseljence, da bodo morali vsi avstrijski izseljenci skozi Trst v Ameriko, potem bode imela tržaška podružnica poleg obilnega dela tudi veliko stroškov Ker pa družba sv. Rafaela po svojih pravilih mora delati brezplačno t. j ne sme za sto jene usluge zahtevati in vzeti niti vinarja od izseljencev, zato mora iskati drugod dohodkov v pokritje stroškov. Dosedaj ima tržaška podružnica (z darom mil g. dr Nagla) 61 kron dohodkov, ki pa bodo kmalu pošli. Priporočamo vsem rodoljubom, da se spomnijo tega prekoristnega podjetja in pošljejo svoje podpore na sedanjega zaupnika Rafaelove družbe. Listni c«, uredništva. II. M. Le preskrbite nam še kaj smeha. S poslairm smo prav zadovoljni. Veseli nas, da ste i-lovenski akademiki z nami. Živili! — 1‘. M. na Zd. Smo morali nekoliko skrajšati. Prosimo, de popišele papir le na eni strani. Andrej Furlan, kaplan in zaupnik podružnice sv. Rafaela pri novem sv. Antonu v Trstu. Kje je gospodinja? Odgovorni urednik: I van Gorjup. Izdajatelj : Jakob Ukmar.