\r Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. brodovje na.se vojne mornarice to zimo na zapadnjeLndijskom vodovju. Dosedaj so se pri strelnih vajah najbolje obuesle ladije našega azijskega brodovja, sedaj so pa strelci atlantskega brodovja prekosili svoje tovariše na Pacifiku. Strelne vaje ao se vršile blazo Guantanamo. Najbolj ho je odlikovala, admiralska ladi-ja Maine. # ♦ # V Belej hiši .še vedno niso pozabili na "aamto bogatinov" proti predsedniku Rooseveltu. V petek je predsednikov tajnik pozval več dopisnikov časopisov k sebi in jim je dal glede tega razna pojasnila in tudi diokaze. Tem |«<> vodom je tajnik Lo«b tudi dejal, da bode vojni tajnik Taft svoja nameravana potovanja v Alasko in na Filipine v letošnjem ■poletju m jeseni opustil, da se posveti položaju v Ohio. Iz tega je pometi, da je Roosevelt Taftu ukazal, da ne sme na pot in da mora gledali na to. da dobi v Ohio predsedniško kandidaturo. • * • Admiral Schley, k terena so leta 1904 večkrat imenovali kot f>odpred-sednLškega kandidata, stal je te dni §>red buletinom inekega časnika in čitai naznanila o političnih dogodkih. Nek znane.* je tem povodom vprašal, bode-li tudi drugo leto nastopil kot podpredsedniški kandidat. Schley SHi je odgovoril, da se čuti toliko vojaka, da ne more sprejeti sluabe ci-vilnoira uradnika. ITALIJANSKA OSVETA. Italijan je na ulici umoril dva moška, ktera so se tiu norčevala Na stopnicah nad al ič ne poataje na 143. ulici in J. Ave. v New Vorku so Italijani /.almdli 26letnega E. Heid-mana in 321etnega Jack Theisa, ktera sta se jim norčevala. Heidnian je dobil nož v pluča in Theis v jetra. 1'rvi je kmalo umrl in drugi tudi ne bodi; okreval. li.'idman in Theis sta prišla na vlak v dolenjem mestu in sta se kmalo pričela šaliti 201etnemu Italijanu Toni G nora in njegovim prijateljem. Na 138. ulici so Italijani izstopili in lleidman ter Theis sta jih še enkrat psovala, na kar sta se odpeljala dalje na 143. u!eo. Italijana sta jim sledila in na stopnicah so se vsi štirje sporekli. Guar« ju je takoj z nožem napadel. Oba sta se takoj onesvestila. Gnoro so prijeli in izročili sodišču, dočim so ostali Italijan zbe- ISKANJE SEVERNEGA TEČAJA. Načrti mornaričnega poročnika Robert E. Pearyja. Portland, Me., 15. apr. Mornarični poročnik Robert F. Pearv namerava s 1. juli,jem odpotovati iz New Yor-ka - svojo ekšpedicijo ponovno na sever, da bi našel severni tečaj. Da-nes je odpotoval v New York. On naznanja, da so njegovi načrti .za sedanje potovanje skoraj jednaki onemu njegove prejšnje ekspedicije in tudi njegovi sopotniki bodo isti, kakor pri zadnjem potovanju. Mornarje lK>de Peary najel med ribiči na New Foundlandu. ir\j-i_ru-t_opu——rT*-*-"- * HKo sl namenjea ženo, otroki ali P® W ildlic ter prf|*telje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila m voine cene na: FRANK &AKSe£ Iff dreeowlch SL, New York, N. Y, lijev v Panamo in Colombijo. IZGON JAPONCEV IZ BRITISH OOLUMBIJE. Washington, D. C., 16. aprila. Vla-dini naselniški oddelek naznanja, da je v polletju, končanem s 31. marcem t. 1., doŠlo v Zjedinjene države 537 tisoč 137 naseljencev, oziroma 75,S21 več, nego v istem času v minolem letu. Poštna poročila naznanjajo, da se kitajska vlada upira izseljevanju ku-lijev v Panamo in Colombijo. V mestu Shanghai so po naročilu nankin-škega podkralja izdali proklamacijo, s ktero se zabranjuje izseljevanje v imenovani dve republiki, ker nimata uikake pogodbe sklenjene s Kitajsko. — Trgovinski oddelek se zelo zanima za sklep parlamenta British Colum-bije (Canada), s kterim se zabranjuje nadaljno naseljevanje Indijcev in Japoncev v British Columbiji. Tozadevni ip red log bode gotovo sprejet. Južne republike. V varstvu Zjed. držav. BIVŠI HONDURSKJ PREDSEDNIK BONILLA NA NAŠE J TOPNIČARKI PRINCETON. Bežal je iz Amalape v Mežico. Hon-durska topničarka pod napačno zastavo. POLOŽAJ. Washington, 10. apr. Mornarične-uiu oddelku se brzojavlja iz Srednje Amerike, da je naša topničarka Princeton ininolo soboto odplula z bivšim ' hondurskim predsednikom Bonillom iz Amalape v Acapulco. Mexico. Predsednik Bonilla je v varstvu Zjed. držav po dogovoru z nica-raguajskim in salvadorskim predsednikom odpotoval iz Srednje Amerike v Mexico. Puerto Cortez, Honduras, 16. apr. Ilondurska topničarka Tatumbla ie dospela v tukajšnjo luko pod zastavo Zjed. držav. Zastavo je pa kmalo zamenjala z belo in se udala nicara-sruajskej topničarki San Jacinto. V notranjih hondurskih pokrajinah so pričeli iz nova nabirati moštvo in sicer za stranko, ki je sovražna bivšemu predsedniku. Semkaj se poroča, da so sedaj gua-temalske čete prekoračile hondursko mejo. Mornarični vojaki Zjed. držav so z dvema topovi odkorakali v San Pedro. Mlcvscb ir»w»taih parol Zamorec ustrelil policaja. V Carbon Hill, Ala., je zamorec S.iuire Hott ustrelil policaja C. D-llaneya, kteri ga je hotel aretovati. Streljal je tudi na policijskega šefa Hinselvja, kterega je težko ranil. Zamorca dosedaj še niso prijeli. Denarje v starn domovino pošiljamo: za $ 10.30 ............ 50 kron, za $ 20.45 ............ 100 kron, za $ 40.80 ............ 200 kron, za $ 203.50 ............ 1000 kron, ** $1015.00 ............ 5000 kron. 1 oštarina Je všteta pri teh vsotah. Doma te nakazane vsote popolnoma Izplačaj« brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuj t 2. kr. poštni hranilni urad v 11. de '2. dnek Denarje nam poslati je najprilič-leje do $25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali refistrovanem pismo, večje maske po Domestic Poslal Money Order all pa Hew Tork Bank Draft FRANK SAKSER 00., I 109 Greenwich Street, New I«rk 8104 St. Clair Ave. NR., Cleveiaai, O. iz delavskih krogov. Pred velikim štrajkom. V PHILADELPHIJI, PA., NAMERAVAJO ŠTRAJKATI STAV-BINSKI DELAVCI. Štrajk delavcev ladijedelnice American Shipbuilding Company v Lorainu, Ohio. DRUGI ŠTRAJKI. Philadelphia, Pa., 16. aprila. Tukaj je 5000 uinijskih tesarjev sklenilo, doe 1. maja štrajkati, ako ne dobe večje plače. Isti sklep so sprejeli tudi barvarji, mehaniki, elektriki in drugi. Ako pride do štrajka, bode počivalo 30,000 stavbinskih delav-cev. — Lorain. Ohio, 16. aprila. American Shipbuilding Company je poslala u-nijskim št raj kujoč im delavcem ultimatum, s kterim jim naznanja, da jih sprejme še do ponedeljka do po-ludlne na delo, od tedaj naprej jih pa ne more vzeti v delo v ni jedinej svojih ladijedelinic. Tukaj se zatrjuje , da se bodo - vsi štrajkarji udali. Cleveland, Ohio, 16. aprila. Kuharji in stewardi na jezerskih parni-kih so prenehali s štrajkom; zahtevali so 25odstotno .povišanje plače, toda dobili so le po $86 mesto po $80 na mesec, kakor do sedaj. Stewardi, ki so imeli do sedaj po $30 na mesec, dobe v nadalje po $34. Pawtucket, N. J., 16. aprila. Štrajk predileev Nausheu Mills je končan. Predilci dobe večjo plačo. Dnevne nesreče na železnicah. EKSPRESNI VLAK GREAT NORTHERN ŽELEZNICE JE SKOČIL V NORTH DA-KOTI RAZ TIR. Poštni vlak Baltimore & Ohio železnice v Ohio ponesrečil. V NEW >YORKTJ IN PENNSYL-V ANI JI. -o-- St. Paul. Minn., 16. aprila. Vlak Oriental Limited od Great, Northern železnice, ki je odšel od tukaj v nedeljo zjutraj proti zapadu, je pri Bartlettu. N. Dak., skočil raz tir. Pri tem je bilo 5 osob ubitih in 20 ranjenih. Rezervoarji vlaka so se razleteli in vlak se je vnel; zgoTelo je 7 osobnih vagonov. Nesrečo so najbrže priredili nepoznani zločinci, kajti tir je 'bil tamkaj v dobrem stanju. Sullivan, Ohio, 16. aprila. Iz New Yorka v Chicago vozeči potniški br-zovlak Baltimore & Ohio železnice, je, vozeč s hitrostjo po 70 milj na uro, skočil raz tir. Lokomotiva se je pri tem prevrnila in strojevodja Dempsen je bil ubit. Kuiilec je težko ranjen, potnikom se ni. nič zalega zgodilo. Utica, N. Y., 16. aprila. Pri Bloss-vale na Watertown & Ogdemsburg železnici je zavozil nek tovorni vlak v zemljo, ktera se je podrla na tir. Vlak je pri tem skočil raz tir. Razvaline so se vnele in vlak je zgorel. Knrilec se pogreša. Philadelphia, Pa., 16. arprila. Na New Philadelphia & Western železnici sta zadela blizo mesia dva vlaka. Jeden italijanski delavec je ubit, 10 je ranjenih. CERKEV ZGORELA. Škoda v Hackensacku, N. J., zgorele cerkve znaša $75,000. Včeraj zjutraj je v Hackensacku, N. J., zgorela cerkev na Maine in State St. Požar je nastal v tesarskej delavnici Ackermana in se od tu razširil na cerkev. Gašenje j« bilo radi jakega vetra skoraj nemogoče. Skoda znaša $75,000= Izreden pntres v Mexico Ciudad. POTRES JE V GLAVNEM MESTU MEHIKE IN OKOLICI NAPRAVIL VELIKO ŠKODO. Mesti Chilpancingo in Atilapa razdejani 500 ljudi ubitih. PANIKA. Mežico Ciudad, Mexico, 15. apr. Včeraj zvečer se je tukaj in v okolici pripetil jak potres, ki je trajal štiri minute. Potres je bil valovit in prebivalstvo je bežalo na prosto. Škoda je izdatna. Do jedne ure zjutraj policija ni dobila poročil o ubitih ljudeh. Na Calle San Jago je zidovje ubilo par konj in tam je bilo tudi pet osob ranjenih. Ulice in trgi so bili vso noč polni ljudi,-kajti nihče se ni upal vrniti v hše. Potres se je razprostiral po mehi-kanskem obrežju ob Golfu od San Luis Potosi na severu do Oaxahe na jugu, oziroma 500 milj daleč. Mexico Ciudad, Mexieo, 15. apr. Ko se je pripetil tukaj včeraj zvečer ob 11:34 potres, so se vse ure ustavile. Potres je trajal štiri minute. Brzojavne žice so se potrgale in tudi električne luči so za nekaj časa ugasnile. V uradu Associated Press počila je stena. Na vogalu Calle Cinco de Mayo je počil asfaltni tlak. Resnih poškodb na poslopjih potres ni napravil. Ko se je pripetil potres, so bile kavarne in gledišča polna in pričakovati je bilo panike, vendar so pa ljudje v redu ostavili poslopja. Pred potresom se je severno od mesta dvakrat zabliskalo. Materijelna škoda ni baš velika, največja je na Calle Buehareli. Ulice so polne ljudi, kajti vsled strahu se le malokedo upa nazaj v hiše. Središče potresa je bilo na jugu in tam je ■bila, kakor je pričakovati, škoda velika. Brzojavne zveze z jugom, tako z Oaxaco in San Juan Batista so razdejane. * * • Chilpancingo, Mexico, 16. apr. Mesto Chilpancingo je potres popolnoma razdejal. Do včeraj zvečer so našli 11 mrtvecev in 27 teško ranjenih. Med mrtvimi je žena poštnega inšpektorja Leopoldo Lopez Guerra. Jose Lopez Martinez, vodja brzojavnega urada, je smrtno ranjen. Tukaj vlada nepopisna panika in prebivalstvo beži na vse strani. Zemlja se trese naprej v presledkih po pol ure. Takoj pri prvem sunku so bile vse brzojavne zveze pretrgane. Brzojavni uslužbenci so napravili začasne postaje na prostem. Semkaj se javlja, da je tudi mesto Chilapa, 42 km od tukaj, razdejano. Mesto Chilpancingo je glavno mesto države Guerrero. Tu je bil tudi pred štirimi leti potres. Dokler se panika ne poleže, ne bode mogoče dognati, koliko ljudi je ubitih. Med Chilpancingo in Chilapo je mesto Tixtla, toda od tam dosedaj še ni poročil in je najbrže tudi razdejano. — Vlada bode v razdejana mesta poslala šotore. Zveza z zapadnim obrežjem še ni ustanovljena in radi tega ni znano, kolika je škoda na zapadu. Iz mesta Acapulco, 131 milj jngozapadno od tukaj, še ni poročil. Tamkaj sta vulkana Colima in Jo-rullo in bati se je, da ne pričneta bluvati. Mexico Ciudad, Mexico, 16. apr. Potres ni tukaj zahteval Človeških žrtev, niti ni napravil posebne škode. — Tukajšnja Banco National Meji-cana, je dobila brzojavno poročilo, da je bilo v razdejanih mestih Chil-pancinjro in Chilapa 500 ljudi ubitih. Obe mesti sta popolnoma razdejani. Governerja okrajev Bravos in Chilapa sta naprosila vlado za šotore, ker mora prebivalstvo živeti na prostem. Potres je bilo čutiti po vsej južne j Mehiki. TIKET .idneje posčr 39 Green vi. :»ti te vsak brzoparnik dobiš za v ro družbo hočeš naj -;. je in bodeS naj so - n Fr. Sakwrju. i n ., New York, zau >n a niegm obrn' Vesti iz Rusije. Zarota proti Pstrovu. OKNA STOTINA NI HOTELA PRIVOLITI, DA BI ZNANI DUHOVEN POSTAL ČLAN GO8UD. DUME. Delavski nemiri in prolivanje krvi v Lodzu. RUSIJA IN JAPONSKA V MAN-DŽURU. Iz Avstro-Ogrske. Razne novosti Fran Josip v Pragi. - iz inozemstva. Petrograd, 16. aprila. Vodje ustavnih demokratov so dobili poročilo, da je črna stotina nameravala uanoriti duhovna Petrova, znanega vodjo pe-trogradskega delavstva in ustavno-demokratičnega poslanca, kteri je sedaj zaprt v nekem samostanu. Umoriti so ga nameravaili, ko pride iz samostana. V oni samostan so v novejšem času prišli sumljivi ljudje, Lodz, 16. aprila. Tebam zadnjih 4 tednov je 'bilo tukaj radi delavskih nemirov 100 delavcev ubitih in ranjenih. Vlada ne čuva delavce, kteri bi radi delali in slednjim ne preostaja, nego samim sebi pomagati s tem, da preganjajo soeijalue demokrate in anarhiste iz mesta. Soeijalisti so sami čifuti in pričakovati je, da jih pričoo klati. Petrograd, 16. aprila. Rusija je imenovala svoje konzule za Kirin in Tsitsihar v Mandžuru, ktera dežela je sedaj, ko so ruske in japonske čete ostavile Mamdžur, zopet kitajska, — V južnem Mandžuru je le še 8000 ruskih vojakov za stražo železniee pod poveljem generala Cikagova, ki je pride j an železniškemu, ne pa vojnemu ministerstvu. Tudi japonske čete so ostavile Mandšup- POŠTNI ROPARJI. V Montani so roparji oplenili poštni voz in si prilastili $28,000. Great Falls, Mont., 16. apr. V mi-uolej noči so med Malto in Zortma-nom roparji napadli in izropali poštni voz. Roparji so si prilastili denarno pošljatev v znesku .$28,000, kteri denar je bil namenjen v svrho izplačila plače delavcem rudnikov v Zort-manu. Roparji so imeli dobre konje in so ka0 " " " pol leta.......2.50 14 " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. *CLAS NAHODA" izhaja vsak dan izvzema! nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" {•'Voice of the People") ss^ed every d.t\, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the iLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. ?a og'ase do deset vrstic se plača 30 en tov. Dor. im brez podpisa in osobnosti se »e natisnejo. I • ijr rnj se blagovoli pošiljati po Vi i*' e\ < i 'fer. 1 i sr emembi kraja naročnikov .TP-.mf». d i se n.im tu Hi prejšnje bivali-.-o* • h d.l hitreje najtfeino ■ aslov-11' u D .pisom in pošiljat vam nare ite •taslov: rVttrodn" *09 Greenwich Street, New York City. Telefon l'iT'.J Rector. (po 35—4® centov na dan!) Mesto 'pa, da bi jim dali malo več zaslužka, da bi zamogli živeti saj kot ljudje, so oblasti poslale mad nje divje dTesi-rane orožnike, da so jih mnogo ranili in napravili "red". Nato so se delavci izeelili. "Želja po bogastvu" gotovo nikogar ne goni iz Avstro-Ogrske, pač pa le grozno postopanje oblasti, pandu-rov in nesmiselnih paragrafov tamoš-njih "zakonov". In trditev, da postajajo delavske raamere v Avsfcro-Ogrski vsled reform od dne do dne boljše: je-li preganjanje delavcev tudi reforma? — Znano nam je in tudi ražumemo, da izseljevanje najboljših ljudi tira državico dualizma do katastrofe, ktero je treba preprečiti. Toda tega tam ne bodo dosegli s takimi neumnimi strašili, kakorana mora avstro-ogrsko časopisje perijodično objavljati in ktera so od prvega do zadnjega zlagana. S takimi pravljicami ne bodo v Avstro-Ogrski nikogar odvrnili od izselitve. Za to depuitaeijo namenom deputacija V sobranju se je nimn protestom OJ ka nova vseuči čimi določbami: akademični senat, nister s knežjim stolnega z istim mesta, jela med glas-cijonalnega blo-•postava s slede-.Dok se sestavi ena je naueni ini-profesorje, Mirovni kongres v New Yorku. A' New Yorku živimo sedaj v znamenju miru. Povprečni Xe\vyoreavi mirno spi, ali pa v pasnjih 4ttt*vih, ko predsednik borougha Brtx>klyna vedno iu redno poživlja boj proti Brooklyn Kapid Transit Company, ker slednja še vedno zahteva za vožnjo na ( omey Island po Ki centov, se tujpatam mir nekoliko kali. Vendar pa končno vedno zmaga .-smisel za mir in red in ' vsakdo «»• lir.alo zopet lahko bavi z dnevnim poklicom, pri kterem v tihih sobicah lahko kolikor se mu poljubi psu je monopole, truste, mestno upravo in urad za eistenje ulic. V nedeljo so prišli v nase mesto ■krovni delegatje iz vsega sveta. Po-»vad jih je milijonar Andrew Car-•o>_'ie in vsi s«t prišli. Medtem ko •e razni diplomat je v Evropi in tudi pri na- še bavi ju - programom mirovne kouferem-e v Haagu in s strahom pričakuj« jo debate o razorožitvi, pri-tti »p k nam {'arn. ,ieje\i gostje, meni kt«! imi >■> najboljši govorniki, kakor tul>n u i ►"ji Ziupxrejo \?-aki de/yPli vse-fetoti ravno tako občutne raajre kakor ■ojpe in ra li tega se U.de jria po lir. Andrew Carnegie ju sklicanem mirov-wn kongresu razrnot riVj>lo le o vpra- I hatju, kako je ohraniti mir na obrt-1 Kongres se prične danes popoludne ▼ hmtelu Astor in ker je naše uredništvo tudi povabljeno h kongresu, bo-dsaxu> drape vobfe o njem poročali. Naseljevanje in avstro= pgrske oblasti. T avstro-ogrskem in torej naravno tm»di v slovenskem časopisju često-krat čitamo razna svarila pred izseljevanjem. Ta .svarila objavljajo na-«34vno oblasti, kajti vsled izseljevanja pan ni niti mogoče dobiti " potrebnih" vojakov, dočim podjetniki le ♦•lavno dobe delavce. Vsakdo, kedor le «»>re. se izpeli, ker ve, da se mu obeta povsodi boljša plača nego doma «i Li • »v-'li — r:\7.'KX v Avstro-4>.'/-ki z delaveein ravna kotsčlo-»ek m dnrriro j' I.uikim. a j r-ita i h> 7. pet v nekem bu-1 i on*-.-1 a -\ .'ni listu sledeč«) uradno ivs lo-mimel: "V Ameri- ki i<» pr . ( !•) t/.»-e hia airitaeija pro-va.y- delavcev iz Ojrrske. rlowsllo dre — za-se. V Concord i ji so sodrugi nastavili le svoje somišljenike in dajali podpore iz občinske blagajne in pobožnih ustanov le svojim pristašem. — V Fuerthu na Bavarskem so bile občinske d«jklade zvišane za 45 odstotkov. — Značilna je tudi izjava belgijskega vaditelja socialnih demokratov Vandervelda o njegovih lastnih .pristaših: 1 fCele občine so postale v zadnjem ča^u naša last. In uspeh? Nekje izdajitvo, drugod podkupovanje, še drugod teo izrabljali nevednost volivce v.'' Še lepše pa pride. Socialni demokratje vedno povdarjajo,, da je vera zasebna stvar, zlasti kadair so volitve. In praksa? Socialno-demokratski župan v Marsilju je ukazal, da se morajo odstraniti z ulic vsi križi, čeprav gre za umetnine. : Žene so se ustavile temu povelju in. križi so izginili — z ulic po noči ib drago jutro so jih dobili na gnoju. V Condelenn je socialrio-demokrat-ski svet tudi sklenil odstraniti križ z ondobnega pokopališča, j Ker pa nihče ni hotel prevzeti tegajdela, so podrli križ mestni očetje sašni in zapeli marzeljezo. A čemiu gledati v tujiPoglejmo le, kako postopajo v I jubljani socialni demokratje z deia\stvom, kjer' so oni gospodarji, namre; v okrajni bolniški blagajni. Ko so gospodarili o svoje de-»risilil ljnb-dagajno, da delavca, ko strašno S—e. (Konec.) In tako je šel Milan Rupnik med cvetečeani poljanami in dospel v tihem mraku do svoje vasice... Orno mrmran dim se je valil iz visokih dimnikov in plaval nad vasjo; Milan pa je videl v teh umazanih masah grozne pošasti, ki so se spuščale nizdol nad vasico... Kakor vzdihi in obupni jok tisočev je zahreščal iz tovarne hripav žvižg... Visoka vrata so se odprla iii iz tovarne so se začele vsipati množice delavcev in delavk... Hlast no so vsi zasopli, ko so stopili v prosti zrak in se napotili proti domu — Milan Ruipnik pa je srečaval te ljudi, ko so šli mimo njega molče in s povešenimi glavami. In ozrl se je na upala lica svojih nekdanjih znancev in prijateljev, a nikogar ni mogel spoznati. Tudi oni so se ozirali vanj s svojimi brezizraznimi topimi očmi ter šli mirno mimo njega naprej... On pa se je ozrl za njimi. Bilo ga je strah, tesno mu bilo pri srcu, ko je videl uničeno sreeo... Ko je videl strte in propale svoje znance in prijatelje. S težkim srcem se je bližal svoji rojstni hiši, vse je bilo zanemarjeno in pusto... •Stopil je skozi vežo v sobo. Za pečjo je ležal njegov oče, pri mizi pa je slonela mati, sestre pa ni bilo doma... Pozdravil je očeta in mater, tako presrčno in iskreno... Oče se je dvignil raz peč in se s pijanim glasom obregnil: "No. zakaj si se privlekel domov?" potem se pa vlegel nazaj, mati pa je začela jokati... Kakor onemel je stal Ivan Rupnik sredi sobe, ki je v nji smrdelo po žganju. — Začelo ga je dušiti, bežal je ven iz sobe... Bil je več r... Iz bližnje gostilne je donelo divje kričanje in petje, hripavo so doneli pijani glasovi v temno noč, groza se je polastila Milana, ko je videl, kaj se je zgodilo v času, kar ga ni bilo doma — Naslonil se je na drevo in gledal v temno noč.. n. Komaj je bila sezidana tovarna, javili so se skoro vsi vasčani za delo in tovarnar jih je sprejemal po vrsti, in tako so vsako jutro hodile množice! ljudi v tovarno, ko je zadonel hripavi pisk. odprla so se hrešče težka vrata in delavci so se izgubljali v mogočnih prostorih. Zapuščena so ležala polja, ker ni bilo delavcev, ki bi jih obdelovali. .. Prišli so v vas tujci, ko so pokupili polja in se naselili po vasi... Tako naenkrat domačini niso imeli druzega. kakor svoje hiše in zaslužek v tovarni — One dni. ko so poprodali svoja posestva, je zavladalo veselje po vasi. Vse gmstilne so bile vedno natlačene ljudi, prepivali so cele dneve in (noči. Ljudje so mislili, da se je naselilo v vasi blagostanje; vsi so imeli precej denarja, začeli so živeti dobro___ A pri vsem tem ni nikdo mislil na bodočnost, ki je stala strašna pred njimi. Zanipali so v svojo sreeo in slepo drvili naprej..... toda slednjič je zmanjkalo denarja, a zaslužek v tovarni je bil kaj pičel.... Obup se je polastil vašeanov, re-signdrani so hodili na delo, v tovarni pa se jim je vlegel na prsi oni težki vzduh... bledi so prihajali iz tovarne, Tipala so jim lica in vsa vas je naenkrat postala podobna grobu. Iz obupa so začeli piti žganje, pili so divje in nenasitno... Isto, kar se je zgodilo z drugimi vašČani, je dohitelo tudi Rupnikove-ga očeta. Bil je .posestnik in. je z dragimi prodal svoje posestvo... Zapravil je lahkomiselno ves denar___ Obtepan je začel popivati, le malokdaj je bil trezen; njegova žena ga je Začetkoma prosila,, naj opusti tako življenje — a on se ni zmenil za to, pil je naprej ... s svojo hčerjo je hodil v tovarno in tarna delal... zvečer pa pil pozno v noč. Hčerka pa je sledila svojemu očetu... vlačila se je z drugimi delavkami po gostilnah, kjer so plesale in 'pri divjih orgijah uživale življenje---- "Vsa vas je bila materialno in moralno na majsiižji stopinji... Iz obupov in nesreč so se porodile v ljudeh divje strasti, ki bo zavladale po celi vasi... Kakor greh in smrt so plavali nad vasjo, nad propalimi hišami oblaki dima, ki se je valil iz tovarne. Hipno blagostanje je uničilo nekdanjo tiho srečo t vasi. Ves je hiralo in umiralo; po dnevi je bilo mirno in zapuščeno po vasi, zvečer p« je adoaeb Is mnogo go- stihi divje petje, ki j«r donelo v temno noč... . Kakor prerezan« jim je bila pot do boljše bodočnostjo morali so propasti...živeli so yo. čakali smrti... V takih razmerah se je vrinil Milan Rupnik domovŽ. Hipno je spoznal, kaj se je zgodilo... opazoval je ljudi, ko so hodili iz tovarne in zdelo se mu je, da se pomika mimo njega tolpa ljudi, ki so vsi uklenjeni, vsem pa je vtisnjen na čelu pečat smrti in propada... Pomagati je hotel svojim ljudem, rešiti jih njih groznega stanja... Začel je pri svojih domačih, toda vsi napori so mu bili zaman!. Vsi so bili tako uda ni v svojo grozno oso-do, da niti misliti niso mogli na rešitev. .. Slepo so se udali svojemu življenju, slepo drveli do propada___ Milan jih je mislil odvaditi pijančevanja, hodil je, ko so prišli delavci iz tovarne, k njim na dom, pogovarjal se je z njimi... za hip jih je pregovoril— mislil je, da bode njegovo delo imelo vsaj malo uspeha. Ko pa je zvečer gledal v svoji sobi skozi okno, zadonelo mu je zopet na uho divje petje, in spoznal je, da je vse zaman... Skušal je šiloma rešiti vsaj svojo sestro. Ko je bil neko nedeljo v ne-kej gostilni ples, hotel jo je pregovoriti, da naj ostane doma, a ona ni hotela; zato jo je zaklenil v sobo... Ona pa je razbila okno in ušla v diru proti gostilni. Ko je to zapazil Milan, je občutil, da je vse izguljeno... Smilili so se mu ubogi ljudje, ki so zašli že tako daleč, da ne verujejo več sreči, ki so se udali nemarno svo-jej osodi, da propadejo, ko bi se vendar Še lahko rešili. ■ Groza ga je bilo, ko je srečaval ljudi, blede, prepale, uničene, ki so zrli pomilovalno vanj, kakor da bi mu hoteli reči: "Norec, ti hočeš pomagati I" * * * Zastudili So se mu ljudje, ki so zašli tako daleč, groza ga je bilo med ljudmi, ki so se plazili polmrtvi kakor sence naokoli... Zapustiti je sklenil zopet svojo rojstno vas, nekdaj tiho in mirno, zdaj pa naenkrat uničeno in pro-palo... Kakor tiho in nenadno je nekdaj prišel, tako je zopet odšel z doma in zdaj za vedno— Kakor preganjan je bežal skozi vas, da ne bi več videl onih obrazov... Ko pa je bil zunaj vasi, ozrl se je zadnjikrat nazaj in videl je, da je nad vasjo plaval umazani dim, ki so se iz njega spuščale nad vas grozne pošasti... Naglo t>c je obrnil in hitel naprej... In po dolge j poti je šel Milan Rupnik med soinčnimi poljanami iz pro-palega domovja v svet... Iščejo se JURIJ STEP AN, MARKO STEP AN in MARKO PETRIČ. Vsi tlrije so doma iz Bojanje vasi pri Metliki. Pred dva in pol leti smo bili skupaj v St. Louisu, od koder smo se potom razšli.. Če kdo izmed rojakov ve za njih naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Marcus Vraničar, 13523 Superior Avtenue, Hegewiseh, Chicago, HI. ^lovensk j katoliško podp. društvo o svete Barbari — - Zledlnjene države Severn© Amerike Sedež: Forest City-, Pa. 31. januarja IQ03 v državi Panneyfr^n«-.: -0-0- ODBO&NHQ: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUIIlO, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRN AT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Ya. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box $07, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". ROJAKI, kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW Y0RKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pnebln, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vas prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslužbenec vas bode na po-staji- pravočasno pričakoval in dovede! v našo pisarno. To je za va? važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali. FRANK SAXSER CO. | NAZNANILO IN PRIPOROČILO. MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, ?a., j je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem ! cenj. rojakom iz Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo. Dotičnik ima tudi v zalogi razno-VTStne slovenske knjige po izvirnih cenah. FRANK SAKSER CO. ("Glas Naroda.") HOJA KI, NAROČAJTE SE NA NARODA", NAJVEČJI 131 M A J CEN>VJŠT DNEVU" TKI Zdravju najprimernejša pijača je LEISY R I V O • • • i ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češl-fj.3 l.rrel.n. frtdi Ufa naj nikdo ne zamudi poskusiti ea v svljo Jastr.o korist, kakor tudi v korist svoje družine, svo; ;h prijateljev mn drugih. Leisv pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh bolj£ir gostilnah. Vse podrobnost: zvesle eri Geo. Ii«vnikar*ju 6102 St. Clair Ave. N.l". kteri Vam dragevoiie vse poiasnu THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O* PROŠNJA. Podpisani sem bolan že leto dni j. tako da 'nisem za nobeno delo. Prej sem delal v tukajšnji tovarni za sekire. Ko nisem mogel več delati, sem se preselil radi boljšega zraka v Colorado; toda bolezen se mi ni žboljšaia. Bil sem trudi pri podpornem društvu, a ne dobim nobene podpore, ker je zdravnik izjavil, da sem j etičen. Zdaj sem brez zdravja in denarja. Prosim (pred vsem moja dva brata, ktera sta nekje v Colo-tradu, da bi mi pomagala. V skrajni potrebi se obračam tudi na moje številne znance in dobrosrčne sorojake, da mi pomore j o v toliko, da bodem mogel živeti. Zahvaljujem se že v naprej za vsak dar! Charleston, W. V a. John Kapel, P. O. Box 247. (15-17—4) Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane "MARIJACELJSKE KAPLJICE". Kr jih je rabi), ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za t i.-te, ki trpe na slaliein želodcu slalx>>ti in jrlavobohi, slal>eiii prebavljanju in težkem dihanju. Že j«> kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nol»ena družina ne {»ogrvša. Cena za 3 stekl. $1.80, zali .-teki. ¥2.75, za 12stekl. $r>.<)0. ČUDODELNO MAZILO ZA LASE. Po zdravnikih novo prona51o in tiajl><>ije s rt m 1st vo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las pospešuje rast, ohrani čisto kožo, terdaje prijeten hlad. 1 škatuja $1.50, 3 šbat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja: M. RE*IN VI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y. Trade Mark rej. Varstvena znamka OGLAS. Pred par meseei me je nekdo izmeti rojakov iskal v "Glasu Naroda". Če mi ima poročati kaj važ-neza. naj se obrne na upravništvo "Glasa Naroda", 109 Greenwich St.. New York, N. Y. (1G IS—t) . Josip Božie. Kje je FRAN BRODNIK T Doma je iz Velkih Lašč, Dolenjsko. Pred 5. leti je bil pri meni na stanu in miu imam nekaj važnega -poročati. Kdor ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. Therese Laushe, Box 812, Cbllinwood, Ohio. (12-18—4) Spominjajte se ob raznih prilikah aaie prekoriatne družbe tv. Cirila in Metoda t Ljubljani! Kal položi dar a oltar) (t d) FR. SAKSER C0. 109 Greenwich St. NEW YORK. ...PODRUŽNICA... 6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. I'riporot-a se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v !-taro domovino, ali ako žeJe ki-ea sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji eeni. Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bo= disi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko 109 Greenwich Street, ^ in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno se da pregovoriti, da komu vroča denar, v mnenju, tla ima opraviti z nami. • Jugosli )van iska Katol. Jednola. inkorporirana dne 24. janumja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNtKT: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7tfc St., Calumet, Mien., k Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. b,^ 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽlC. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. uadzoruik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN EERŽISNIK. Ill, nadzornik. Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: TAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4°"J4 P.l.tckberrv St.. Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC,- HI. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTEN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, I1L Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, B<>x 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pride.iani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". m mm KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 1. apr. se je odpeljejo z ju/.nega kolodvora v Ameriko 80 Slovencev in 50 Hrvatov. Zopet samomor prii 27. pešpolku. Velik.m ni dan zjutraj ob 2. uri se je v >trai.išr-u ustrelil v srce vojak A. Luttenberger, >tar 21 let, rodom iz Gradca. Zdrav kraj je župnija Sv. Planina nad Zagorjem. Od 8. sept. 1905 pa do dne 23. su vstajenju se je vozil zidar Miha Klobučar na cesti proti Ljubnem, kar naenkrat so ga potegnili raz \oz in začeli natepavati. Hudo ranjenega so prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Velikonočna kronika iz Ljubljane. Lepo vreme, piruhi, prostost, v žepu cvenk. volilni boj itd. so delovali z *(združenimi močmi". Politiki so na shodih obrazloževali svoje prinei]»e. otroci so turčali s piruhi, turisti so poleteli "nazaj v planinski raj", ve-1 Poljaki pa so sedeli-pri "čaši vinca rujriejra" in se tu in t aim pozabavali nekoliko z noži, bajoneti, steklenicami in drugimi pripravnimi objekti. — Ob eni ponoči sta v "Zeleni jami" pred neko hišo zabodla dva Laha kurjača Jožefa Jankoviča in pa tako ranila, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.— V neki gostilni v Trnovem je bil neki gost tako priljubljen, da so era morali postaviti pod kap. Gost jih je baje dobil med "ven metanjem" nekaj po ušesih, poleg tega pa se mu je celo razbila 2 K vredna pipa. Gost sam trdi, da se mu je to pripetilo brez pravega povoda, nekteri pa trdijo, da j*» bilo to času primerno. — Z bodalom je ponoči sunil na sv. Petra cesti ne-ki vojak noketrn čevljarja v glavo. Na polTcij^ki «f raznimi so ranjenca asa silo obvezali in ker je bila poškodba lahka, je sam dorrov. Povod je bil b:> ie prepir v neki kavarni. — Zvečer - jr na Hrn Wkrga cesti z nožem d- -1 i J rk-Iavec Ivan Mavec delavca Antona Pengova in pa tako zdelal, da «o jra HHirali z rešiln:rn vozom prep^ 2 jat i v deželno bolnišnico. — Is to t ako ** je izkazal hrabre-za na Poljanski ee-ti !»<•!<: d<*lavee. K< r ri n:or.ra pa v trlavo in ga tako ranil, da jc moral v trarnizijsko bolnišnico. — Zob izbil je na Dolenjski cesti neki mizar nekemu slikarju, ker ga je na eesti brez vsakega vzroka napadel. — Pri tem pa je prvo plačilo že dobil, j kajti v tem, ko je udaril po zobeh. 1 m je na roki tudi pam poškodoval. — Na otroke je imel "šarf" neki dela-" vw. Ko nru je na Cojzovi cesti prišel pod roko 11 letni šolski učenec Primoži*. PT* je začel brez vsakega povoda pretepavati, naposled ga je pa še par-krat vrgel v blato. — Voziti je naučil na Radeckega cesti neki voznik svo-je-j-a sovoznika. Ker se zadnji ni prvemu hitro ognil, je pozneje skočil k njemu, mu dal par krepkih zaušnic in šola je bila končana. — V Šiški so nekega t nničarja v neki gostilni tako pivmikastili. da so ga morali odvesti v garrl ijsko l>olnico. — Dobrota je sirota. K neki stranki na Ilovici je prišel neki Šcme in prinesel s seboj steklenico jeruša, kterega je ponudil tudi gospodinji. Ker pa ta "šampu-za" ne ljubi, ga je odklonila, a to je pa Šemeta tako spravilo v ogenj, da je začel preklinjati in razgrajati tako dolgo, da je prišel stražnik in ga od-vedel v zapor. PRIMORSKE NOVICE. Uboj. Nedavno zvečer je v Trstu zabodel neznanec v prepiru 31Ietnega zidarja Alojzija Marca. Prerezal mu jo vratno žilo in je Marc ui^r1 na iz-krvavljenju. Zaprli so dva osumljenca. ki -ta se takrat prepiral z Marci m. Nagla smrt. V sled otrpnenj-i -vca je nena-.loma umii v Trstu .'»O'-^tni finančni stražnik Peter foriinc.—Isto-tako je nenadoma preminul 071etni k- tiar Jožef Guzelj tudi v Trstu. Z voza js padel v Trstu "»filetni natakar Ivan Zupančič in si pri tem polomil več kosti. Moral je v boinišnico. V pretepu je bil hudo ranjen 17-letni klepar Marij Vrabec v Tr»tu. V sled težke rane na sencu so ga prepeljali v bolnico. Utopila se je v Trstu v vodnjaku 301etna Antonija Fučik. Satir. V Trstu so aretirali 461etne-sra čevljarja Antona R. iz Ljubljane, ker je hotel zlorabiti dve 121etni deklici, ki sta ž njim skupaj stanovali. V pretepu so zlomili rebro 331etne-mu delavcu Rajmundu Urbančiču v Trstu. Nogo je zlomilo kolo teškega voza 241etnemu Karlu Dekle vi v Trstu. Isto se ej zgodilo 171etnemu mehaniku Marija Erliču tudi v Trstu. Oba so prepeljali v bolnišnico. ŠTAJERSKE NOVICE. Ogenj. Na velikonočni poudeljek ob pol 11. uri dopoldne je naznanil čuvaj v Mariboru ogenj v smeri Breste-nica. Požarna hramba pa se ni odpeljala, ker se je izkazalo, da se je zmotil. Ljudi je priletelo mnogo skupaj, ki so rekli, da je — 1. april. HRVATSKE NOVICE. Nesreča pri streljanju z možnarjem. Ko je na velikonočno nedeljo v t'u-čerju na Hrvatskem streljal z mož-iiarjem pred cerkvijo 23letni Nikolaj T.ilan, laztetel >e je možnar in kos železa j<* streljalcu s tako silo butnil v čelo. da je ta nezavesten obležal. Težko »la bi ostal pri življenju. Dva medveda je ubil z lopato 25-letni Vujo Glumac iz Lipovega polja na Hrvatskem, ko je šel v gozd in ju našel speča. Ko je potolkel prvega .1 edveda. zbudil >e je drugi in tudi tejra se je rešil tiluniac na enak način' BALKANSKE NOVICE. Justične reforme v Macedoniji. Carigrad, 2. apr. Komisija, ki je bila zaradi justienih reform poslana v Makedonijo, se je zjeiinla z vrhovnim nadzornikom Ililmi pašo za sledeče reforme: 1. Aktiviranje mirovnih sodišč, ki so v turških zakonih že določena, a do sedaj še neizvedena. 2. Za civilnopravne stvari pri terjatvah izpod 250 pijastrov se pristojbina opusti. 3. Pri 40 sodiščih se nastavijo 1»- vrševalni uradniki. 4. Vfeem sodnim uradnikom se zvišajo plače, a za sodnike se nastavijo le Osebe, ki so aib-solvirale pravno akademijo v Carigradu. 5. Za vsak vil a je t se nastavi po eden justični nadzornik mohamedan in narobe. Vsa sodišča se morajo vsako leto po dvakrat nadzorovati. 6. V Solunu se ustanovi kazensko sodišče prve inštance. 7. Vse sodnike imenuje sultan. Grško-turški spor? Zadnji čas so se ohladile razmere med Turčijo in Grško. Turčija namreč zahteva, naj Grki izženo Albanca, bivšega državnega svetnika in generalnega guvernerja v TripohVu, Izmael Kernel be-fra, ki je pobegnil leta 1900 na neko angleško ladjo. Kernel bega so Grki že enkrat izgnali, a zdaj biva zopet že tri mesece v Atenah. Srbija. Belgrad, 2. apr. Srbska vlada naroči 170 železniških vozov za 1,123,000 dinarjev v ogrskih tovarnah. — Belgrad, 2. apr. Iz Ri-stovca se poroča, da je 30. marca napadla večja bolgarska četa vas Rudnik ter jo ipustošila. Več Srbov je bilo ubitih in ranjenih. Bolgarska četa je napadla vaše a ne, ker se niso hoteli priznati za Bolgare. RAZNOTEROSTL Oklopni policijski avtomobil v Pe-terburgu. Ker so bili bombni in drugi napadi na policijo v Peterburgu na dnevnem redu. uvedla je oblast takozvane oklopne avtomobile, sedaj za poizkušnjo enega. Avtomibil je obložen z del>elimi železnimi ploščami. ki so sivo pobarvane in ima v sredi stolpič, v kterem se nahaja majhen brzistrelni top. V avtomobilu se vozi policijski prefekt pri nadzorovanju. Upajo, da bo tako zavarovan pred napadi. Če se obnese, uvedejo še več takih avtomobilov. 32 dezerterjev je imel meseca marca ogrski polk št. 32 na Dunaju. Ukraden cesarjev spomenik. Izpred garnizijske bolnišnice v Budimpešti sta dva delavca ukradla doprsni cesarjev spomenik iz brona, ga razbila ter prinesla kise pridajat v neko trgovino. Delavca so sedaj zaprli. Bogata dedščina. Bankirjeva žena Spever je zapustila mestu Frankfur-tu za znanstvene namene tri milijone mark. Od 11. moža je ločilo sodišče v Londonu 651etno Leopoldino Baker. Eden njenih mož je umrl naravne smrti, eden se je obesil, od ostalih devet pa se je ločila. Stranke v novem parlamentu. Dunaj. 1. apr. Dosedanje volilno gibanje še ni prineslo jasne slike o tem, kako bo bodoči parlament politično sestavljen in kakšna bo bodoča taktika velikih strank in malih skupin. Nemška ljudska stranka se najbrže več ne zbudi, temuč se sestavi ali "narodno - svobodomiselna" ali "nemško-narodna stranka" v znamenju spojitve narodno ali proti-klerikalno mislečih poslancev. V to zvezo vstopijo tisti nemški poslanci iz Moravske, Češke in Šlezije, ki kandidirajo sedaj na programu nemške napredne stranke in Vsenemeev. Nadalje pristopijo k zvezi tudi nemški iaj*rarci, ki pa si ustanove poseben klub za zastopanje agrarnih interesov. Vsekakor bo imel dr. Gess-mann v svojem klubu najmanj 70 poslancev. — Bodoči načelnik imJa-dočeškega kluba najbrže ne bo več Kramar, temuč dr. Srb, ki pripada sicer Istaročeški stranki, a je kompromisni kandidat. Svobodomiselni Čehi dobe svojega voditelja v osebi profesorja dr. Masaryka, ki z uspehom kandidira na Moravskem. Tudi poljski klub ne bo več združeval vseh poljskih poslancev. Predsednik novega parlamenta bo skoraj gotovo deželni glavar dr. Ebenhoch. Statistika ruskih žrtev. Ruski list "Perelom" je priobčil statistiko žrtev revolucije od februarja 1905 do novembra 1906. V tem času je bilo umorjenih in težko ranjenih 67 gu-bernatorjev in mestnih nacelnikiv, 372 policajev in policijskih častnikov, 347 policijskih agentov, 47 o-rožniških častnikov, 124 častnikov redne vojske in garde, 382 vojakov. 215 uradnikov, 53 duhovnikov. 72 trgovcev, 117 tovarnarjev, 72 bankirjev. skupno 2110 oseb. V tem "času je bilo ubitih in ranjenih 32.7i'(i drn-ješ poštno znamko za d Ta centa za poštnino. Knajpova zdravila so poznata in odobrena | o celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. Knajpova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človešt o in nikaka sleparija, katerih je dandanes n nogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSENIK, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y. Eojaki, naročajte m na "Glas Naroda". največji in najcenejii dnevnik. Pripcuo^a roja'»ciii §roja izvrstn« vina, kterf t kakovosti nadtriijo j jejo vs* drutf* »rrerisk« vil.a. i Rndcč* vinti (voneord) prodajan p(■ 60c eraloao. b=lo vino (Catawba po 7Qc galon o. najmanjše naroČilo za vino JE 50 GALON. . BRXNJEVEC, za kterega sem ul portirai oritj« iz Kranjske, vtija steklenic ^edaj $13.00. T&OPINOVL, $2.50 gaiona DROŽNIK $2.70 a* Iona. — Najmanje posode ea žganj so galon«. Naročilo* js priložiti denar. Za obila naročila m priporoča JOHN KRAKER Euclid, O hI*. ROJAKI SLOVENCI PI5ITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO = »ZDRAVJE" = Novih 50.000 iztisov se zastonj razdeli med Slovence zkhlntctigka. „zjd:E^/V^TIE" katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Iz te kniige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ,,ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa-čitali. Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starolu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni j ostane tajno. Ozdravljen: reumatizma v rokah, nogah in križu. V dokaz nekaj najnovejših zahval: MIKE NOVAK, 1253 Mchlen Avenue, Pueblo Ljubi moj prijatelj Dr. E. C. COLLINS M. I. Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivsi Vašo željo Vam pošilam mojo sliko? katero Vas prosim da st ivite v časopise in se Vam ]<-po zahvaljujc-m za V.i t. zdravila, kateia ste mi po'ila-i, ker jaz s :ii sedaj popolnoma zdrav, da no potrebujem več zdrav il. Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakciru \ ,s p; ipcroee.ioč ostajam Vaš prijatelj MIKE NOVAK Zatoraj rojaki, ako ste bo'ni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njtt;a za svet, predno se obrnete rs a družeča zdravnika ali zdravniški zavod. Na.unko in bez sramu opišite svojo boleZ' n v materinem jezikUj n^znapite l.oliko ste stari, koliko časa tra]a boh-z* n in v>e dru^e podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoli o poštnih zdamk za poštnino. Pi^ma naslavljajte ij.i sledeči naslov: r-p r ^ p um Mrwfipi ii.fi \'J i-r V V v .• V ■K-U i i • uniii vl» 5 'Ji it ti* J- ter)? sn: jzdrav'.]. nja. irnr.'p duše biti rrepričari v krati. Čast mi je naznaniti slavnemu vočinstvu s* Cliicagi, I«., kako« tudi rojakom po Zjed. državah, da sem o tvoril novo urejeni seloon pri "Triglavu", 617 s. Center Ave., Chicago., I1IM blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas* pivo, izvrstni whiskey. vina in dišeče smodke so pn meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kep* Ijiiče in ijtrzlna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča IVloHor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L KOLIKO JH URA? To Tam Elgin ali Watham ure vedno najtočnejše kažejo ! Veliki ce-liik, opremljen z več sto slikami teh nr in druge različne zlatnine po naj-nižih eenah se dobi brezplačno in poštnine prosto od "SLAVIA" Watch & Jewelry Co. 27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y. Piiite takoj po njega! Rojakom MATH. KAPSCH, ELY, MINN. Rojakom Slovencem la Hrvatom priporočam veliko zalogo vsakovrstnega blaga. Prnilaiam aa>bo|i*e P,vo v sodčkih ali steklenicah iz pivovarne VaL Blatz I I uUUJUlll 4 Co., kakor tudi raznovrstno žganje in vino po jako nizki ceni. Prodajam možko, žensko in otročjo obleko po najnižjih cenah. Iz-i i UUUJUlll bere s j vsakdo lahko lepo obleko do najnavadnejšega do najboljšega blaga. » Prodajam Prodajam v Pittsburgu, Pa. in okolici naznanium, da j« za tamoŠnji okraj moj edini pooblaščeni zastopniK za vse posle JAKOB ZABUKOVEC? 4824 Blackberry Allejr Fittsburg, Pa. cbuvala-bodisi za moške, ženske ali otroke. Tudi naj-boljie majnarske črevlje je mogoče le pri meni dobiti. vedno svežo grocerijo in skrbim, da je vsakdo zadovoljno postreže n. tudi mesoter tudi tu nezaostanem v nobeni potrebi za drugim. Poskus j« prepričanje ! Iiiilil nUHam"^—|M"—fr3!" »tiilfartitfcliiiillllll.......... nuji milil, Velika zaloga vina in žganja Matija Grill; Prodaja belo viuo po gi .'Ion „ črno „ „ 5()c „ Drožnik 4 p'llono za.......fll.OO Br;D.ie\ ei; 12 rff«*k1wi512.00' »li 4 gjtll. (dta, sadili drevje in lovili bizone. Njihov je bil svit solnca in dež. N j bo ve so bile reke in jezera. Njihov je bil gozd, gorovje in vse savane prostrane zemlje. Imeli so svoje žene in hčere, brate in M'.«>ve, ter .hi bili srečni. Prišli pa so bledolieniki, kterih barva je kot sn< tr, a kU>i ih ?-ree je kot saje. Ker jih je bilo malo, so jih vzeli rdeči možje v *\oje wigwame. Prinesli so ognjeno orožje in ognjeno vodo. Prinesli so seboj druge bogove i" druge duhovnike. A prinesli so tudi izdajo, mnogo bo.t zriij in smrt. Vedno več jih je prihajalo čez veliko vodo. Njihovi jeziki »o bili lažnjivi, njihovi noži ostri, lideči možje so jim vrjeli, zato so bili ogoljufani. M« rali so izročiti zemljo, kjer so gomile njihovih očetov. Pregnali so rdeče može iz lovišč in wigwamov. Ce so se branili, so jih pomorili l>a bi jih lažje premagali, so bledoličniki zasejali prepir med rodove, da se napadajo medsebojno in poginjajo kot coyoti v puščavi. Prekletstvo bledoličnikom, toliko prokletstva, kot je zvezd na nebu in listja na drevju!" Vsi pritrjajo glavarju, ko se oddahne. Potem nadaljuje: "Jeden izmed bledoličnikov je prišel v wigwame eomanške. Ta beli ima barvo lažnjiveev in jezik izdajie. Toda rdečniki hočejo poslušati njegove liesede in ga soditi pravično. Naj govori!" Sede; za njim se dvignejo drugi trije glavarji. Vsak govori v podobnem smislu. Ja/ sem med govori izvlekel malo beležnico in začnem slikati glavarje z ozadjem. Ko ueha četrti govornik, mi pomigne To-kei-chun: ''Kaj je delal beii mož medtem, ko smo mi govorili?" "Naj veliki glavar raeurraški sam pogleda." "Uff!" zakliče glavar presenečeno, ko pogleda. "Iff! Uff! Uff!" zakliče jo za njim ostali trije; To-kei-chun pripomni: ''To je velika medicina! Beli mož je začaral duše eomanške na to belo kožico. Tukaj je To-kei-chun, poleg so njegovi trije tovariši, tam pa vojniki in Šotori. Kaj hoče s tem bledoličnik?" "Rdeči možje bodo takoj videli!" Vzamem mu li>t iz rok in ga pokažem tistim, kteri so za menoj; ti so tako presenečeni kot glavarji sami. Potem ga z vijem pod prsti v krogljo, kterw deneui v cev moje puške. "To-kei-chun, sam si rekel, da sem pričaral vaše duše na ta papir. Zil a j jih utaknem v cev svoje puške. Ali naj jih izstrelim v zrak, da jih bodo vetrovi raznesli in da ne pridejo nikdar v večna lovišča?" Utis te šale je hujši kot sem mislil. Vsi štirje glavarji poskočijo, kroginkrog se slišijo glasovi strahu. Jaz jih mirim: "Naj sedejo rdeči možje in kade z menoj calumet; če postanejo moji bra'je, jim hočem vrniti duše!" Hitro p -cut jo; To-kei-chun prime pipo. Domislim se nekaj, kar mi jih mogoče še bolj omeči. .Teden izmed glavarjev ima namreč na svojem sedlu pritrjena dva kot dolar velika gumba iz medenine, ktera mu služita v okrasje. Grem k njemu. "Naj nii posodi moj rdeči brat to okrasje; takoj mu ga hočem vrniti!" Prodno se mi hoče braniti, mu odtrgam oba gumba in grem nekaj korakov nazaj, ne da bi se brigal za njegovo prepadenost. "Moji rdeči bratje vidijo gumbe med mojimi prsti, v vsaki roki po jednega. Naj natančno pazijo!" Zamahnem, kot bi vrgel gumbe v zrak in jim pokažem prazne roke. "Naj pazijo moji bratje! Kje so gunrbi?" "Jih ni!" zavpije lastnik precej jezno. "Da. ni jih. Odleteli so gori proti solueu. Naj jih moj rdeči brat odstreli!" "Tega !ie more ne bel, ne rdeč človek, ne čarovnik!" "Potem hočem storiti jaz. Naj pazijo moji bratje, kdaj bodi padli!" Ne vzamem svoje puške, ker je v njej slika, ampak primeru staro, nabito d voce v ko, ktera leži poleg To-kei-chuna ter namerim naravnost v zrak. Par sekund pozneje pade nekaj trdega na tla. Lastnik dragocenih gumbov plane in začne kopati na tistem mestu z nožem. "Lir, tukaj je!" Vsi občudujejo čudovit predmet, jaz pa denem medtem gumb v drugo, še nabito cev. Strel poči; vse pogleda v zrak. Kar zakriči Bob in si drgne ramo, skakajoč po jedni nogi. "Oii, oh, Ma>-a, mene zadeli, niggra Boba ste zadeli v ramo!" Kt-s mu je padel gumb na ramo ter odletel na tla. Glavar |x>bere še tega in spravi, l'ri tem kaže v svojih očeh neko odločnost, najbrž da ne bode izpostavljal svojih gumlxtv nikdar več kaki nevarnosti. Ta mala igra spretnosti napravi r/reden utis. Dva gumba st-m v igel na solnce in jih potem odstrelil. Gotovo sta morala biti gori, ker bi se drugače ne zapicil prv1 J tako glolxtko v zemljo. Tudi drugi bi ne mogel provzročrti tako bulo na j Bob »vi rami. če bi ne bil res gori. Glavarji sede tiho in ne vedo, kaj bil storili: ostali vojniki čakajo z nestrpnostjo, kar pride. Skušam razrešiti | to napetost na malo drzen način. Poleg To-kei-chuna je pipa, zraven pa mešanica, ktera se kadi pri sklepanju medsebojnega miru. Primem calumet, natlačim ga, postavim se ponosno in začnem: "Moji rdeči bratje verujejo v velikega duha in prav imajo. Njih Ma-nitou j»- tudi moj Manitou, on je gospod nebes in zemlje, oče vseh narodovi in želi, da žive v>i narodi v miru in sporazumnosti. Rdečih mož je kot i trav med šotori, bledoličnikov pa kot bilk v prerijah in savanah. Prišli so j čez veliko vodo in pregnali rdeče može i/, njihovih lovišč. To ni lepo od njih. Toda zakaj sovražijo rdeči možje vse bledoličnike? Ali ne vedo i rdeči možje, da živi silno veliko belih rodov in da so rdeče vojnike pregnali >amo trije rodovi? Ali hočejo biti rdeči vojniki nepravični in so-j vraziii pravične - krivičnimi vre.l ! Old Shatterhand pripada ponosnemu, j velikemu narodu, kteri ni Indijancem nikdar ničesar prizadejal. Moj rod i sovraži tiste, kteri >i delajo pravico s >ilo, zato niso nasprotniki rdečih mož. j Naj pogledajo moji bratje Old Shatterhanda, kteri stoji pred vami! Ali i vidite za njegovim pasom kak skalp rdečih mož? Ali vidite na njegovi ■ulici, logging it in mokasina la.-je vaših bratov?. Ležal je s svojimi prijatelji \ -ozdu, ko so rdeči bratje kadili calumet z dvema njegovima sovražnikoma. a nikomur skrivil lasu. Vjel je Ma-rama. sina velikega glavarja To-kei-chuna; toda ni ga umoril, ampak imu vrnil orožje in ga spremil v wigwam svojega očeta. Šest vojnikov racurraških bi bil lahko umoril, a jim ni ničesar storil. Samo jednega je zvezal in pustil, da ga dobe pozneje njegovi bratje. Ali ni mogel slediti vojnikom v gore, pobiti jih dosti in onečastiti gomilo mrtvega glavarja? Ali ni streljal na oba bledoličnika, ktera sta pomorila jtražo eomanško in ušla z zlatom? Ali ni ime! duše eomanške v svoji cevi, a jih vendar neče uničiti? Ali ne pomeče lahko vs:: medicine raeurraške na solnce, ne da bi jih zo|>et odstrelil? On želi postafi conianški brat in kaditi /. njimi pijm miru. Glavarji Comanški so pogumni, ' modri in ptavični. Kd- r tega ne vrjanie, ga zadene kroglja iz Old Shatter-| hamlove puške, kteia tla li <<"• in več strelov; zato hoče piti ž njimi dimi miru!" Psi/liem pip . pihne n dvaktat proji nebu m zemlji, štirikrat proti štirim stranem ter dam potem pi|n» To-kei-ehunu. lies se mi posreči zmotiti ga Vzan e ealumet, napravi šest dimov in ga da. dalje. Zadnji glavar mi ga vrne. na kar sedem mednje. "Ali nam l*";. vini! beli brat naše duše?" vpraša skrbno jeden izmed glavarjev. Odgivoriti moram comanški sin ?" "Old Shatterhand je na* brat: on je prost. Prejme jedno kočo in dela lahko, kar se mu poljubi!" "Ktero kočo mi odkažete?" "Old Shatterhand je velik vojnik; zalo dobi tisto kočo, ktero si sam izbere." "Naj gredo moji rdeči bratje z menoj, da si lahko jedno izberem!" Dvignejo -e in mi siede. Korakam med vrstami, dokler ne pridem do neke koče, pred ktero je stala straža štirih mož. Denem roko na usta in oponašam coyota; takoj mi odvrne jednak glas. Jaz skočim k vratom in pravim: "Tukaj je Old Shatterhandovo stanovanje!" (balje prihodnjič.) Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško do inače zdravilo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, zamorete se vedro boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih in hrbtu. Ono ima 351etni rekord svojega v«peha. JklA Brez varnostne znamke ^^^ "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. (F JOHN VENZUL, 1017 E. 62nd Street. N. E.. Cleveland, 0U« izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $4 5. Plošče so iz najboljšega cinka. Iz-deluj em tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80. Nižje podpisana priporo- • čara potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe......*...... stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New York. Za vsebino inaeratov ni odgovorno ne uredništvo niti npravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda". papie Generale Tiansatiantlgue. (Francoska parobrodna družba.) FRANK SAKSER CO., PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E., CLEVELAND, O. cANTON BOBEK, vodja. DIREKTNA CRM DO HAVRE, PARIZA, SViCE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. Postni pamiki so: "La Provence" na dva vijaka............. "La Savoie" „ „ ,, .................12,000 "La Lorraine" ,, ,, ,..................1-2,000 "La Touraice" „ „ „ .................10,000 "L'Aquitaine" „ „ „ .................10,000 "La Bretagne"............................. 8,000 "La Champagne"........................... 8,0 12,000 12,000 9,000 ,; 9,000 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Chesebrough Building. Parniki oil pin jejo od sedpj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopoludne iz pristanišča št 42 North River, ob Morton St., N. T. 18. apr. 1907. *LA SAVOIE 9. maja 1907. 20. apr. 1907. *LA TOURAINE 16. maja 1907. 25. apr. 1907. La Gascogne 18. maja 1907. 2. maja 1907. *LA PROVENCE 23. maja 1907. La Bretagne 4. maja 1907. "LA LORRAINE 30. maja 1907. Parnika z zve/do zaznamovani imajo po dva vijaka. Al- w. Kozminski, generalni agent za zapad. 71 HeRhnrn St.. Chicago, III. Pošilja v zvezi z glavno pisarno DENARJE V STARO DOMOVINO najhitreje lr» najceneje. Denarne poŠiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila. PRODAJA PAR0BR0DNE LISTKE za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah. e----- Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in. je to velike vrednosti. oA< Dobj se v podružnici »Glas Naroda*1 po 1 cent številka. •LA SAVOIE La Gascogne •LA PROVENCE •LA LORRAINE ROJAKx, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČ!JI IN NA.HKNEJfil DNEVNIKI j Za vsebino inseratov ni odgovorno I XOJAJLL, NAitOČAJTE s K > j. no uredništvo niti npravništvo. j "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN Upravništvo "Glasa Naroda". | NAJCENEJŠI DNEVNIKI P MSTBNBEBICAS LINE Regularni potni parnlkl "Francesca" odpluje 20. aprila. "Giulia" odi>luje 4. maja. "Eugenia" Odpluje 11. maja. "Sofia Hohenbe/g" odpluje 15. maja. L»arlJ«» meo Mew Yorkt»m, TrstomjiniReko. ISajpnpravnejša in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. C& Co., General Agents, 3 Washington St., New York:. -Li a I--- 1 previdno: 4 Ali sem med rdečimi sinovi kot CUNARD LIN PARNIKI PI.UJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW YQBK0M. PARNI KI IMAJO i\K0 OBSKŽfcN I'OklEl I PROSTOR NA K KOVU ZA ŠETANJF. POTNIKOV TRETJEGA IS Z REDA. odpluje iz N*-n> York a dn*- 25. aprila. odpluje iz New Torka dne 2. maja. odpluje iz New Yorka dne 16. maja. ULTONI V. SLAV0X1 ANOXIA no j ki ru i ki 11:1 d fa vi- jaka. Ti parniki uapravjeui najnovejšem kroj 1 in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra iu potnikom trikrat na dali'pri :;*»izi j »ostre ž na. Vo?ne listke prodajajo pooblaščeni a .en t je m Tie Ciari Steamsliio Co., Lid, BOSTON s A" INNEAFC Llfit CHICAGO u Stat« St. Guaranty Bulldlrg. 67 Dearborn St. 31-2-4 STATES ST.* NEW YORK. Of R 0 S 1 BOLNIKOM NA ZNANJE. CARPATH1A haši po celem s vem slavni profesorji. Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili naših zdravnikov zdravila. $500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime iu naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati ,,Orosi" zdravila. čP Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje I iP Orosi zdravila so pripravljena po propisih. največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih iu kroničnih boleznih preučavali skoz iiiuogo let, da so znašli zdravila po katerih se rnzue teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo iu take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co. r ■ Kdo Yam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi? . Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Yašo bolezen in ml Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila iu zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas, tobeden drugi zdravnik Vam necnore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako debrih zdravil poslati kakor mi I Zato bolniki pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete oidratili. Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastaraui bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tu«li sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila iu se še ne počutite bolje iu ne vidite da Vas bodo nuša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s doz volbo pregledan ja iu ako niste porabili več od ene tretiuje, povrniti Vam hočemo takoj denar. - TistiiA katen trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih! ^ Mnogi ljudje trpijo ua tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ak^ se v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vara svetujemo, (la Inez kakšnega odlaganja na nas pišete .11 naši gospodi zdravniki Vam bodo garautii'ali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da t:i bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in ]>.-,iva zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zoi»et popolnoma ozdravili, liavno t.iko žene katere trpijo na uiat< r niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol« P'>ma ozdraviti morejo. * * • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! * • * Samo še kratek čas iu naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse moJ goče bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zamenljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da se v človeku razširi iu kako da človeško telo propade ako 6 r>usti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati ali popisati Še nobena Zdravniška knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bodo sam spoznal kako bolezen da ima Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse ozneniu. kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Mi pošiljamo tudi v staro domovino zdravila in a^j o dravili samo v mesecu Novembru 2 sto 54 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo a liuzr ga stanu iz stare domovine tn to je dober dokaz, da bo naši zdravili neprekoslivi in da 60 prispel, do največjega človeškega znanja Vsaki kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. PIŠITE NA SLOVENSKI ODDELEK . . « AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. / r» m. od A. as* Ad popakWa ft. mr*. T ^Mjo od lb. u» da 1 popcldaa.