Poštnina plačana v gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
s ■
' ■
Težava je v tem, da misli : večina ljudi s svojimi upi, s svo-: jim strahom, s svojimi željami— l rajši kakor s svojim razumom.
Walter Duranty,
!	ameriški	publicist
Leto X.
Ljubljana, 31. marca 1938.
štev. 13.
»DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja vsak Četrtek. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Telefon St. 33-32. PoStnf predal it. 346. Račun PoStne hranilnice v Ljubljani It. 15.393. — NAROČNINA: za */a leta 20 din, */* leta 40 din, a/i leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2*/s dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore le priložiti za 3 dinarje znamk. — CENA OGLASOVt med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in Širina 65 milimetrov) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. — Notice: — vsaka beseda din 2*—. Mali oglasit vsaka beseda din 0’50. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
Danes:
Tragični 12. februar I
Prvo verodostojno poroiilo o dramatskem sestanka v Berchtesgadnu \
(Gl. str. 4)	1
Žalostni Časi
NAPISAL ANDRE MAUROIS
.Nekateri ljudje pravijo: »Čas, ki v njem živimo, je veličasten. Res je, da ima svoje nevarnosti — toda ali ni mar človek ustvarjen za nevarnosti? In ali je svet poznal kdaj zanimivejša leta od teh zadnjih tridesetih let? Samo pomislimo, da smo bili priče in udeleženci vojne, hi je temeljiteje preoblikovala zemljevid Evrope kakor poprej cela stoletja bojev; da nismo doživeli samo ene revolucije kakor ljudje ob koncu XVIII. stoletja, ampak tri, štiri, da, deset revolucij; da bomo zaradi napredka letalsiva priče popolnega Prevrata v umetnosti bojevanja in zaradi spopolmtve radia, zvočnikov in vseh drugih, novih propagandnih pripomočkov v umetnosti vladanja; da izvemo vsako jutro, ko razgrnemo časopis, več novic, kakor so jih izvedeli naši dedi v štiridesetih le-ih, če so živeli med leti 1870. in im Vse to je neznansko zanimivo in ne bi za noben denar — tudi če bi mogli — menjali z našimi predniki, ki so tako mirno živeli tjavdan — in tudi ne z našimi vnuki, ki se bodo rodili po preteku sedanjega velikega časa:«
Priznam, da poslušam takšno govorjenje samo z grozo v srcu in da za svoio osebo bridko, a zaman obžalujem, da sem se rodil v tej prevratni dobi. Da, vroče hrepenim nazaj po času, ko je mož, ki je vse svoje življenje garal, lahko naposled dejal: »V starosti se bom oddahnil.« Hrepenim po času, ko niso hiše, ki si jo zgradil, nikoli ogrožali letalci. Hrepenim po tistih dneh, ko se je mogel govornik, ki je hotel razbi-čati strasti množice, obrniti kvečjemu do dveh tisoč poslušalcev, ker za več njegov glos ni zalegel. Želim si nazaj čas mirnih in praznih juter, ko časopisi še niso prinašali drugih novic kakor poročila, kako drevje cvete in kako se lastovke poslavljajo. Žalujem za svobodo in za mirom. Ne morem niti več verjeti, da ie hrušč in trušč današnjega časa res zanimiv. Tako sem sit klanja in grozot, vseh teh neštetih govoranc in laži, da me med vsemi temi neizmernimi katastrofami morejo ganiti samo še tiste skromne, pa pristne malenkosti, ki so v onih srečnih dneh mogle presunjati ljudi.
»Ni mogoče!« boste rekli, »niste še dočakali starosti, pa že trobite v starčevski rog? Ali hvalite preteklost, ker ste bili takrat sami mladi? Ali nimate nikakršnega smisla za trpki čar nevarnosti našega časa?«
Na to odgovorim, da sem pogosto skušal izraziti poezijo našega časa, a da ima tudi človeška potreba po spremembi svoje meje; da smo te aicje dosegli; da potrebujemo zdaj nekaj desetletij, da prebavimo izume naših učenjakov in jih pošteno izkoristimo; da utegne negotovost imeti svoj Car, nikakor pa ne gotovost 'elike nesreče; da preživlja človeštvo prehodne dobe in dobe ravnotežja, in da imam rajši ravnotežje. Na to mi boste odgovorili, da je moje obžalovanje jalovo, ker so me bo-9ovi pač poslali na zemljo v prehodni dobi. Že res; toda prav je, da ne dodajamo neizogibni nesreči še nomantične želje, da bi bili priče, hako se bo preprečljiva katastrofa 2grnila na nas. Vrni nam, o Gospod, naša mirna jutra, naše enolične, Prazne dni in našo lahkomiselno veselostl
RAZGLED PO SVETU
»
INDIREKTNI NAPAD NA (SR
Ker bi bil oborožen napad na Češkoslovaško preveč tvegan, so se Nemci odločili za politiko .trojanskega konJa“. Pri tem Jim krepko
sekundira slovaški pater Hlinka
V Ljubljani 30. marca
V četrtek je govoril Chamberlain. Od njegovega govora je bilo skorajda odvisno, ali bomo imeli v doglednem času novo evropsko vojno ali ne. Chamberlainov govor je srečno minil: vojne še ne bo.
Nekateri so upali, da se bo predsednik angleške vlade odkrito izrekel za pomoč Češki, ako bi jo Nemci napadli. Ti optimisti so razočarani. Drugi spet — Nemci — so se bali, da ne bi šel Chamberlain predaleč naproti Franciji hi njeni srednjeevropski zaveznici; ti danes (vsaj na videz) triumfirajo. Oboji po krivem.
Kajti: zahtevati od Chamberlaina, da bo svojo tradicionalno cincarsko politiko obrnil kar za 180" in jamčil z dejanjem nekaj, česar še pred 14 dnevi niti z besedami ni maral — takšna zahteva je absurd. Kdor tako misli, velja zanj Durantyjev izrek, ki ga prinašamo na čelu današnje številke.
Chamberlain je dejal: »Ne moremo se formalno obvezati, da poj-demo avtomatsko in brezpogojno v vojno za obrambo države (ČSR), kjer naši življenjski interesi niso neposredno ogroženi. Toda če pride do vojne, se ne bo mogla omejiti zgolj na države, ki so se obvezale, da bodo druga drugi pomagale... Interesi Francije in Velike Britanije so tesno zvezani med seboj. Zato smo pripravljeni izpolniti svoje obveznosti in se boriti za obrambo Francije in Belgije, če ju kdo neizzvan napade.
»Vojni zapletljaji v Srednji in Vzhodni Evropi,« je še poudaril Chamberlain, »bi najbrže pri priči potegnili Anglijo na strani Francije v konflikt.«
Te besede pomenijo skoraj isto kakor formalna obljuba, da bo Anglija prihitela češki na pomoč, če bi jo Berlin napadel. Na tem ,skoraj1 temelji vsa angleška politika zadnjega stoletja, zato tudi zdaj ni šlo brez njega. Samo da je to pot — hvala Bogu! — špranja v priprtih vratih mnogo ožja, kakor je bila zadnjih 20 let; predvsem mnogo ožja kakor pri siru Edwardu Greyu leta 1914. Zato Nemci nimajo vzroka za triumf, Čehi pa ne za obup.
*
Voditelji tretjega rajha najbolje vedo, da ČSR ni Avstrija. Zato je smel Goering mirne vesti izjaviti, da Nemčija ne misli na napad na češkoslovaško, ne da bi se bil s tem kakor koli pregrešil zoper vse-nemško poslanstvo Velike Nemčije.
Napad na ČSR je namreč lahko tudi indirekten. In ta je — prav zato, ker je zakrinkan — še dosti nevarnejši. Zato ker takrat ne bi bilo nujno, da stopijo pogodbe v veljavo; in zato, ker bi svetovna javnost kaj lahko prezrla pomen takšne indirektnosti — ko bi se je zavedela, bi bilo pa že prepozno.
Potrebno si je ogledati možnost takšnega indirektnega napada. Izvršil bi se (ali bolje: izvršuje se že) natanko po avstrijskem vzorcu. Takole:
Hitler izjavlja v Londonu, Parizu in Pragi, da mu gre zgolj za miroljubno ureditev sudetskega vprašanja. Hkrati z njim izjavlja njegov sudetski zaupnik Henlein v Pragi, da ne misli na nasilen razplet sudetskega problema, ne na solucijo zunaj sedanjih meja; zahteva »le« avtonomijo. Prvi namen takšne politike je osamitev tako imenovanih sudetskih aktivistov (t. j. pristašev sodelovanja s praško vlado) in vpoklic
Dr. Milan Hotiza,
predsednik češkoslovaške vlade, je v ponedeljek govoril po radiu. Izjavil je, da bo češkoslovaška republika prostovoljno razširila manjšinske pravice (kakor jih postopno že vsa zadnja leta v čedalje večjem obsegu koneedira), in odločno poudaril, da si ne bo dala od zunaj po nikomer ničesar diktirati.
5?
Konrad Henlein,
voditelj sudetske nemške stranke in nekak Hitlerjev namestnik na Češkoslovaškem, zahteva avtonomijo sudetskih Nemcev.
Henleinove stranke v vlado. Prvi del tega cilja je že dosežen: nemška. kmetska zveza in nemški krščanski socialni so že izstopili iz vlade, razpustili svoji stranki in se pridružili Henleinu, tako da je stranka sudetskih Nemcev tako rekoč čez noč narasla na najmočnejšo skupino praškega parlamenta. Kaj naj bi se zdaj zgodilo? Dvoje: Henleinov vstop v vlado ali pa nove volitve (kakor jih Henlein tako oblastno zahteva, češ da se je razmerje med strankami tako spremenilo, da sedanja koalicija ni več pravi izraz ljudske volje). Oboje pomeni kapitulacijo Prage pred Henleinom, pomeni konec njene avtoritete v Sudetih, ne glede na to, ali vlada prizna Nemcem avtonomijo ali ne; pomeni začetek konca republike, kakor je vstop Seyss-Inquarta v dunajsko vlado pomenil začetek konca Avstrije. Zato mora Praga obe zahtevi v imenu demokracije, enakopravnosti in svobode zavrniti.
Nikarite vendar tako modrovati, porečejo zmagoslavno nacisti in fašisti; kam ste pa na lepem vrgli svoja demokratska načela, ki jih imate drugače zmerom na jeziku?! Ali vam mar veljajo samo tedaj, kadar vam prinašajo korist?
Počasi, gospodje sofisti. Namen demokracije gotovo ni, da bo svo-
jim načelom na čast drvela v samomor; njen namen je, da dostojno živi. Demokracija, ki na podlagi svojih demokratskih načel dovoli svojemu nedemokrat-s k e m u nasprotniku, da jo demokratsko ubije, samo zato, da bo potem uveljavil svoj nedemokrat-ski sistem — takšna demokracija je tuberkulozna v možganih. Kajti za sleherno razumno bitje je na dlani, da velja v boju za biti ali ne biti z nasprotnikom, ki ne izbira sredstev, ista pravica tudi za drugega. Praktičen primer, kam pripelje drugačna logika, so nam dali nemški socialisti in krščanski socialci: po načelih demokracije so dovolili Hitlerjevi stranki (in zraven še v trenutku, ko je bila ta stranka tik pred finančnim polomom!) prevzem vlade — s posledicami, ki jih vsi poznamo.
Cehi so drugega kova kakor raj-hovski socialni demokrati, zato smemo biti prepričani, da ne bodo drveli v harakiri. To se pravi, da ne bodo sprejeli Henleina v vlado, vsaj ne tako in ne takrat, kakor bo Henlein hotel; in tudi volitev ne bodo razpisovali na diktat.
S tem seveda kriza češkoslovaške republike še zdaleč ni odpravljena. Tem manj, ker je smatral slovaški pater Hlinka za umestno, da se v tem kočljivem trenutku pridruži Henleinu in Madžarom in zahteva enako samostojnost tudi zase. če kdo razume slovaška kulturna in upravna stremljenja, jih razumemo mi Slovenci; če kdo ne razume Hlinkove taktike, je spet mi Slovenci ne razumemo.
Kljub vsemu verujemo, da bo češkoslovaška republika, otok demokracije in človeškega dostojanstva v Srednji Evropi, premagala vse sedanje izredne težave. S ChambeiTainovim govorom je verjetnost direktnega, oboroženega napada tako rekoč skopnela; dogodki v Avstriji so pa odprli svetu oči zastran skritih nevarnosti indirektnega napada. Kot Slovani želimo svojim najkulturnejšim bratom, da bi čim prej srečno preboleli krizo, ki je niso sami ustvarili; kot Srednjeevropci pa upamo, da bo Praga ostala tudi v bodoče tak svetilnik svobode v tem delu Evrope, kakor je postal Pariz leta . 1789. za narode sveta. Observer.
DROBIŽ
»New York Herald« piše, da pričakuje London dokončno zmago španskih nacionalistov še pred koncem prihodnjega tedna; zato se je baje na tihem dogovoril z Nemčijo za tole kupčijo: nevmešavanje Francozov in Angležev na španskem za nevmešavanje Nemčije na češkoslovaškem...
Francove čete prodirajo v Katalonijo, njegova letala ubijajo Barcelon-čane na debelo. Kaj neki si mislijo danes katalonski anarhisti, komunisti in socialisti, če se spomnijo, da so še pred dobrim pol letom s prekrižanimi rokami gledali, kako valencijska vlada s poslednjimi močmi zaustavlja naval nacionalistov in obupno a zaman prosi Barcelono pomoči?
Bran smo, da so dunajskega krvnika Langa zaprli, ker je kot krvnik obesil Planetto, morilca kanclerja Dollfufla. V zaporu »se* je bivši krvnik obesil.
če bi se bilo to pripetilo v srednjem veku, bi zadeve nihče niti na znanje ne vzel. Danes se nam pa zdi ta »samomor« (tudi če mu ušesca izpustimo) tako značilen za lažno pro-svetljenost 20. stoletja, da mislimo, da odtehta debele knjige o njej. Qu.
Zjutraj seveda, posebno pa zvečer:
Chlorodont-zobna pasta
(jlaswi časaftisfa
domačega in tujega
Po anšlusu
KMETSKI LIST. Ljubljana: Razvoj svetovnih dogodkov je čisto drugačen, kakor smo ga mi pričakovali in želeli. Živimo v stiski, ki je hujša od srednjega veka. Zakaj? Kdo nam more odgovoriti na to vprašanje? Lahko bi nam odgovorile ljudske množice, pa so brez glasu. Kdo bo izvojeval pravico resničnega ljudskega glasovanja in s tem možnost, da pride volja naroda in narodov res do izraza? Ali je kje med nami stranka, struja ali gibanje, ki bi si upalo odkrito na plan? Ako je, naj se pokaže, če ga ni, obmolknimo vsi. Slovenci smo po svojem zemljepisnem položaju postavljeni na ozemlje, ki pomeni sporno točko za ves svet v Evropi. Zato potrebujemo velikih in izredno sposobnih ljudi. Bije se l>oj za veliko razdelitev sveta in za opredelitev na to ali ono stran. Sredi tega boja smo mi. Po čigavi zaslugi ali krivdi? Boj za novo razdelitev sveta se je začel nenapovedan, nepričakovano in se razrašča v vedno bolj strahoten požar, ki objema polagoma vso zemeljsko kroglo. Toda odporna sila svobodoljubnih narodov je prevelika, da bi jo bilo mogoče streti. Japonski imperij se trese danes v mrzličnih gospodarskih naporih, da bi zmogel ogromne stroške, ki jih povzroča nepričakovano dolgotrajna vojna.--------Naša moč je v zdru-
ženih silah vsega slovenskega naroda, ki je vrgel med staro šaro vse tiste, ki vede ali nevede vrše kravje kupčije z našim narodnim obstojem. V tem boju za naš obstoj nam morajo biti zavezniki pošteni Hrvatje in Srbi, ki se zavedajo, s kolikšnimi žrtvami so sami zagotovili svojo zvestobo. Zavezniki nam morajo biti bratje če-hoslovaki, ki bodo svojo samostojnost znali prav gotovo braniti in spričo svoje žilavosti in velike življenjske odpornosti tudi ohraniti. Prav gotovo je, da bo iz današnje svetovne vojne vzklila naposled svoboda mnogo večjemu številu narodov, kakor se je to zgodilo v prvi svetovni vojni. Ne gre tu za morebitne napade s kake zunanje strani. Prepričani smo namreč, da nas od zunaj nihče noče napadati, sami pa tudi prav gotovo ne želimo dajati povodov za pritožbe. Saj je v našem lastnem interesu, da smo z narodi, ki so nam sosedje, v dobrih, res sosedsko prijateljskih odnosih. Glavni črv je marveč v nas samih. Notranja, domača razcepljenost in medsebojna zagrizenost sta naša največja sovražnika. Samo poglejmo, kaj je v slogi dosegla Nemčija. Nihče ne more tajiti in zanika-vati njenih uspehov, ki bi skoraj gotovo ne bili mogoči, če se ne bi bilo Hitlerju posrečilo strniti vsega nemškega naroda v enotno voljo in hotenje. Kar je bilo tam dosegljivo v velikem, je pri nas izvedljivo vsaj v malem. Zbuditi in poživiti enotno zavest, skupno enotno voljo v Jugoslaviji, to je danes naša poglavitna dolžnost in najboljše sredstvo, da ne bomo kakor koli prišli v območje takšne ali drugačne krize, ki jih je svet; tako zvrhano poln.
Po Chamberlainovem govoru
PRAGER TAGBLATT (demokratski) : Avtomatsko, t. j. prisiljena zaradi pogodb kakor zaradi strateške nujnosti pojde Anglija v vojno, če bi kdo napadel njeno lastno ozemlje ali pa Francijo, Belgijo in Nizozemsko, ker bi zasedba teh dežel uničila varnost Anglije same. Dalje, če bi kdo napadel Portugalsko, Egipt ali Irak: Egipt in Irak zaradi sredozemske pomorske zveze in letalske proge v Indijo ter zaradi petrolejskih vrelcev na Bližnjem Vzhodu; Portugalsko zaradi zveze Atlantik—Cape-town na Vzhod, zveze, ki velja po morebitnem zaprtju Sueškega prekopa za rezervno zvezo Velike Britanije z Vzhodom. — Poleg teh avtomatskih primerov vojne je predsednik angleške vlade priznal, da bi vojni zapletljaji v Srednji in Vzhodni Evropi »najbrže pri priči« potegnili Anglijo v vojni inetež na strani Francije.
Jki ASE MITNICE so stvar zase.
IV	Tisti, ki vsak dan pridejo v Ljubljano peš, z avtobusom ali ( tlakom, bi o tem poglavju znali to in mio povedati.
Če se torej, dragi čitatclj, o priliki pelješ iz Tržiča ali Kranja v Ljubljano, boš imel priložnost občudovati lepo, čeravno ozko cesto, obenem ti bo pa dana priložnost, seznaniti se z mitnico. Na meji Ljubljane se mora ustaviti vse »kar leze ino grede«. Če se torej voziš v avtobusu, se bo ustavil avtobus. Vsa prtljaga mora s strehe avtobusa, da jo naši mitničarji pregledajo! Če nosiš s seboj kak zabojček ali »cekar«, je treba tudi zabojček ali cekar pregledati in pretipati.
Ta natančni pregled traja 15 minut. Danes, ko imamo vsi toliko časa, je teh 15 minut prava malenkost. Saj se nam nikamor ne mudi — kaj ne?
Nekaj drugega se mi pa čudno zdi. V Zagrebu me ni še nikoli ustavil mitničar, da bi mu pokazal svoje kovčege-. Na Dunaju tudi ne, ne v Parizu, ne v Italiji, ne na Češkem. Prepričan sem, da v teh deželah za mitnico in njene lepe dohodke še ne vedo; zato sem jim namenjen pisati in jih poučiti. Zakaj se ne bi tudi velika mesta česa naučila od bele Ljubljane!
Mitnica, takšna kakor je danes, je kajpak umeštna. Zakaj neki bi si vi, dragi prijatelji, prinesli od doma dva para klobas zastonj, če lahko plačate mestni občini par dinarjev zanje! Zakaj neki bi revne ženice prodajale poceni jajca, maslo in druge stvari, če lahko zanje odrinejo dac, Ljubljančani pa pridejo do dražjih jajc, dražjega masla, itd.
Res, z vseh vidikov pametna stvar je ta naša mitnica!	H.	K.
Politični deJen
Proračun je definitivno sprejel tudi senat. Zanj je glasovalo 53, proti njemu pa 16 senatorjev. — Po kratkem bolehanju je umrl za pljučnico ban vrbaske banovine dr. Todor Lazarevič.
*
Volitve v Bolgariji še vedno niso dale jasne slike o sestavi bodočega bolgarskega sobranja. V vladnih krogih zatrjujejo, da je popoln uspeh vlade že zagotovljen. — V največji madžarski opozicijski stranki malih poljedelcev pod vodstvom Tiborja Eckhardta je prišlo do razkola. Sest poslancev je izstopilo iz stranke in vstopilo v novo ustanovljeno narodno stranko. — Finska vlada je predložila poslanski zbornici zakonski predlog z zahtevo po 2.710 milijonov kredita za oboroževanje. — V Aragoniji se te dni bijejo odločilni boji španske državljanske vojne. Francovci so že prestopili katalonsko mejo in se bližajo tudi morju. — V vladni koaliciji na češkoslovaškem so nastale spremembe. Iz vlade sta izstopila zastopnika nemških agrarcev in nemških krščanskih socialcev. — Na obeh straneh železniške proge v Tiencin—Pukao so te dni divjali hudi boji med kitajskimi in japonskimi četami, vendar pa nobena stranka ni imela kakšnega pomembnega uspeha. Vse kaže, da se pripravljajo Kitajci na odločilno bitko z Japonci. — Angleški ministrski predsednik Chamberlain je v spodnji zbornici izjavil, da sta Anglija in Francija za ohranitev miru, odločeni sta pa tudi z orožjem braniti skupne interese in ideale demokracije in svobode. Za neposredno in takojšnjo po-
NEKAJ DNI POZNEJE...
Prvi dnevi narodno-socialističnega Dunaja
II
Ljubljana, 29. marca 1938.
Narodno-socialistična aneksija Avstrijo me je zalotila v Pragi. Mislil sem že potovati čez Madžarsko 'nazaj, mikalo me je pa vendar videti Dunaj v drugi — novi psihozi. In tako sem imel čast priti na Dunaj isti dan zvečer, ko se je Fiihrer zjutraj začasno poslovil od njega. Na obmejni češki postaji Breclavski sem prvič videl avstrijske obmejne uradnike, carinarje in financarje, kako so se pozdravljali z dviganjem desne roke in: »Heil Hitler!« Vsi so imeli na desni roki trakoye s kljukastim križem, videti jim je pa bilo, da se v novo vlogo še niso docela vživeli. Lahko si mislite, da so vsi potniki, ki so s tem vlakom potovali, sloneli na oknih in opazovali. Naš vlak je bil slabo zaseden, zato je bil pa brzi vlak čez Bratislavo proti madžarski meji nabito poln.
Čakali smo precej dolgo. Z veliko zamudo smo naposled krenili proti nacionalsocialističnemu Dunaju.
Pregled ni bil posebno strog. Zlasti pri nas Jugoslovanih ne, ker nismo bili Židi in tudi denarja nismo izvažali. Uvažaš ga v vsako državo lahko, v narodno-socialistično Veliko Nemčijo pa posebno lahko — le njihovega denarja ne.
Bilo je že precej mračno, ko je naš miro> vlak vozil po novem ozem-
Kronika
moč češki se Chamberlain ni hotel izreči. — Nemška vlada je obvestila glavno tajništvo Zveze narodov, da je Avstrija po priključitvi k Nemčiji nehala bitd članica ZN. — Slovaška ljudska stranka (pater Hlinka) je izrabila zadrego češkoslovaške vlade in zahteva avtonomijo Slovaške, drugače se bo pa pridružila narodnim manjšinam. — Pod vtisom Francovih zmag napovedujejo v Londonu skorajšnji konec državljanske vojne v Španiji. —• Položaj med Tokijem in Moskvo se je znova zelo poostril, ker je Japonska odpovedala plačevanje 6 milijonov jenov za vzhodno kitajsko železnico v Mandžuriji,
Drame in drageJije
d V hlevu je povila otroka in ga
potem zapustila služkinja Apolonija črenovškova iz Nove Štifte. Dekle je prišlo prosit posestnico Ano Trbov-škovo v Pristavi pri črni za prenočišče, drugi dan je pa posestnica zagledala v stelji otroka moškega spola. Odnesla je nebogljenčka v hišo, zadevo je pa prijavila orožnikom. Otrokova mati je dejala, da je otroka pustila v hlevu zato, ker ne more zanj skrbeti.
d V preplitvo vodo je skočila mlada obupanka Olga K. iz Maribora. Drava ji je segla samo do kolen in medtem, ko je premišljevala, ali bi šla v globljo vodo, ali bi rajši zlezla na suho, je prišel stražnik in ji zagrozil, da jo bo pri priči aretiral, če ne gre iz vode. Tega se je dekle tako ustrašilo, da je mirno zlezla na suho in skesano odšla domov.
d Na cesti je napadla moževo ljubico Milka Vojnovičeva iz Smedereva. Njen mož se je pogosto sukal okoli lepe mlade vdove Leposave Popovičeve. To je mlado ženo dolgo grizlo, ko je pa ondan videla Leposavo in svojega moža, kako prihajata skupaj iz kavarne, se ni mogla več premagati. Ogorčena je stopila k bivši prijateljici in ni trajalo dolgo, ko sta ai bili ženski v laseh. Milka je Leposavo tako pretepla, da so jo morali peljati k zdravniku.
d Pod vlak je skočil mladi graverski vajenec Andrej Milankovič Macen-ko iz Beograda. Fant se je pogosto pritoževal nad svojim mojstrom. Pred kratkim se je ustrelil njegov najboljši tovariš, ondan je pa šel za njim še sam. Vlak mu je odrezal obe nogi in glavo.
d Za plotom so našli mrtvega Kolenčevi na Lavi pri Celju 671etnega berača Štefana štamola iz Velike Pi-rešioe. Komisija je ugotovila, da je mož umrl zaradi starostne onemoglosti. Na obrazu se mu je poznalo, da je podlegel v hudem trpljenju. Pokopali so ga na celjskem pokopališču.
Naš napredel*
n V kopališču Laškem bodo kmalu začeli graditi nov sanatorij za zdravljenje revmatizma. Zgradili ga bodo čisto na znanstvenih temeljih. Vodstvo sanatorija bodo poverili strokovnjakom zagrebške medicinske fakultete.
n Vse zapreke za zidavo Bafeve palače so že odstranili in tako začno v kratkem nasproti pošte podirati staro poslopje, če ne bo vreme nagajalo, bo sedemnadstropna palača do jeseni v surovem stanju že pod streho.
lju Hitlerjeve Velike Nemčije. V vagonu smo utrnili luč in gledali skozi okno, toda izvzemši eno postajo, in še ta je imela samo avstrijsko zastavo, nisi nikjer videl zastav.
•	* *
Dunaj je bil ves v zastavah, ljudje so nosili zastavice na rokavih, avtomobili so imeli zastavice, in na v s e h hišah so plapolale narodno-sociali-stične zastave. Opazoval sem skozi avtomobilsko okno hiše z zastavami in ljudi po cestah. Malo jih je bilo, in še ti so bili zvečine nemški vojaki v vojaških in rekviriranih avtomobilih ali pa navdušeni nacisti z na-rodno-socialističnim trakom okoli rokava, S. S. v črnih uniformah in
S.	A. v rjavih uniformah.
Dunaj je bil ves v novem oblačilu
—	v uniformah.
Nehote sem se spomnil, kako je bilo nekaj dni prej. Redkokje si videl kakšno uniformo, zastav pa sploh ne; spomnil sem se tiste otroške demonstracije. Fantje so hodili po Kiirntnerici in vpili:
»Rot, weiss, rot bis zum Tod!
Heil Hitler!«
Takrat mi to ni bilo razumljivo. Ni mi namreč šlo v glavo, kako sc to ujema: narodni socializem in avstrijska zastava.
Zdaj, ko je bil Hitler na Dunaju, ko smo	videli	samo nemške	in	niti
ene avstrijske	zastave, zdaj	pa	Du-
najčanom ni bilo razumljivo tisto, kar je bilo meni popolnoma. Ni jim namreč	šlo v	glavo, da so prišli ob
zastave	in ob	samostojnost	Ne	mo-
pre
n Meščansko šolo zgrade v Črnomlju. Temeljni kamen so že položili na »Kaplanici«.
n Nov parnik je dobila naša trgovska mornarica. Znani splitski ladjar Evgen Matkovič ga je nedavno kupil v Severni Ameriki in ga krstil na ime »Ljubica Matkovič«. Parnik je opremljen z najmodernejšimi kotli. V Splitu bo v kratkem naložil svoj prvi tovor, 5000 ton koruze za Anglijo.
Nesreče
č Velik požar je izbruhnil te dni v št. Vidu nad Ljubljano. Gorelo je pri posestniku ln žganjarju Ivanu Zaletlu. Kljub vestnemu in požrtvovalnem« gašenju domačih in okoliških gasilcev je gospodarsko poslopje pogorelo do tal, v stanovanjski hiši so se pa vdrli že vsi stropi. Zaletel ima najmanj 150.000 dinarjev škode, le delno krite z zavarovalnino. Požar je nastal naj-hrže zaradi kratkega stika, ali je pa začelo goreti v dimniku.
č Vlak je povozil v Brežicah kletnega Karla Krašovca iz Dolgega Gradišča pri št. Jerneju. Fant se je pripeljal iz Kamnika in je bil namenjen v št. Jernej, kjer je hotel kupiti vola za svojega gospodarja. V temi mu je na postaji spodrsnilo. Padel je tako nesrečno, da je z nogami prišel pod tovorni vlak, ki se je prav takrat začel premikati. Ponesrečenca so po odhodu obeh vlakov našli železniški uslužbenci in so ga prepeljali v bolnišnico v Brežice, kjer so mu takoj odrezali desno nogo pod kolenom.
č Pol vasi bi bilo kmalu pogorelo v Bohinjski Bistrici. Goreti je pričelo v gospodarskem poslopju Jožeta Urbanca in na mah je bilo vse poslopje v plamenu. Požrtvovalni gasilci so še o pravem času priskočili na pomoč, da so požar omejili, sicer bi bilo pogorelo pol vasi. Posestnik Urbanec je zavarovan za 13.000 dinarjev, pogorelo mu je pa 20 m dolgo gospodarsko poslopje, vsa klaja za živino in mnogo gospodarskega orodja, škoda še zdaleč ni krita z zavarovalnino.
č Z rogom je krava sunila v usta 91etnega posestnikovega sina Cirila Lavriča iz Hrastja pri Moravčah in mu prebila ustnice in čeljusti. Fanta so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
č V tovarni konoplje v Sekiču v Bački je nastal te dni velik požar. Zgorela je vsa tovarna in vse bližnje naselje. Pogorelo je tudi več hiš revnih delavcev.
č Umreti je moral tesarjev sin Rudolf Florjančič iz Binklja pri Škofji Loki, ker ni o pravem času povedal doma, da mu je tovariš vrgel kamen v glavo, ker je ukradel pečen krompir. Fant se je bil s tovariši igral na starološkem Kamnitniku. Kmalu potem, ko je prišel domov, mu je postalo slabo in tretji dan so starši po-
KOLESA
in iivalni siroti
prvovrstnih znamk malo rabljena in nova od din 450’» naprej, samo pri
'.Promet'*
(nasproti Križanske cerkve)
rem reči, da bi bil slišal, da so proti Hitlerju. Narobe! Pač pa sem slišal, kako jim je hudo, da so prišli ob svojo samostojnost.
Zastava je šla — krvi in ljudskih žrtev, z izjemo Židov, pa ni bilo! Hvala Bogu!
*	* •
V	mojem hotelu se ni nič izpre-menilo. Vsaj pomembno ne. Prvi ljudje, ki sem jih v hotelu srečal, so bili trije nemški oficirji iz Rajha. Vratar nas je sprejel prijazno, a niti zdaleč ne tako gostobesedno kakor prej. V dvigalu nam je strežnik povedal, da ima hotel zdaj večji »Be-trieb« kakor poprej, okrog 70 nemških oficirjev stanuje v njem in tudi Hitlerjeva sestra je med gosti.
Plačilni v restavraciji nas je bil vesel; od sreče je kar sijal.
— Ali ni nevarno hoditi zvečer po cesti?
— Narobe. Vse je mirno! Opozarjam vas samo, da se ne ustavljate in ne kupujete v trgovinah, kjer je zapisano: »Jude«, ali kjer ni nič zapisano. Kupujte le tam, kjer visi zunaj, v izložbi, Hitlerjeva slika ali kljukasti križ. Prav tako je s kavarnami.
— Kako to, da nikjer ne vidim avstrijske zastave?
— Kaj nam bo avstrijska zastava, ko imamo nemško! Saj smo vendar Nemci!
— Kako je z dunajskim velesejmom? Najbrže ga ne bo več, kaj?
— Dogodki zadnjih dni so velesejem čisto potisnili v ozadje, čemu nam tudi bo poslej dunajski velesejem, ko imamo vendar lipskegal
a tedna
klicali zdravnika. Le-ta je ugotovil, da ima pobič prebito lobanjo. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, a tu je kmalu umrl zaradi vnetja možganske mrene.
Nevsakdanjosti
* Klub zakrknjenih samcev-musli-manov so ustanovili v Sarajevu. S prispevki bo podpiral siromašne šolarje (samo šolarje, ne šolark!) in jim nabavljal knjige. Seveda ima klub svoja pravila; najstrožje je tisto, ki organiziranemu samcu prepoveduje poroko.
* Jagnje s sedmimi nogami in z dvema glavama je skotila ovca kmetu Ludviku Elfori v Indjiji. Elfora je jagnje zaklal in je ves začuden našel v njem tudi dve srci.
Osebne vesti
0 Poročili so se: V Ljubljani: Alojzij Goričar in Angela Ponbrtova. —V Zagrebu: Anton Ogrizek in inž. Marica Guiketta. — Novoporo-čencem mnogo sreče!
t Umili so: V Ce 1 j u : 641etni upokojeni preglednik finančne kontrole Andrej Klemenc in Ruža Cizelova. —
V	Dravljah pri Ljubljani: Jožef Žagar, posestnik in mizarski mojster.
— V Framu pri Mariboru: 821etna Antonija Pristanikova. — Na Golniku:	231etna Angela Omerzova, roj. čučnikova iz Ljubljane. — V G o -riči vasi pri Ribnici: 801etni Štefan Bolha. — V Kamniku: Josip Gerlovič, graščinski oskrbnik na Zapricah.
— V Klečah pri Ljubljani: Terezija Lenčejeva. — V Ljubljani: Marija Pavla Kavečičeva, trgovka z zelenjavo; Franc Tesnar, bivši prodajalec sadja; Marija Klemenčičeva, roj. Strehovčeva; Franc Brodnik, upokojeni orožnik; 491etni Ivan Možina, banovinski računski uradnik; Mimica Tomažičeva, dijakinja; Frančiška Sta-rinova; 171etni Marijan Jesenko. — V Mali vasi pri Ježici: 691etna posestnica Marjeta Skerlepova, roj. Vodnikova. — V Mariboru 831etna šivilja Kristina Paulova; 611etni upokojeni poštar Friderik Černec; 351etni zasebnik Ivan Kraner; 411etna usnjarjeva žena Ana šmidova; Slletni Gjuro Ilič; 641etna Elizabeta Kočijaževa. — Na Ostrožnem pri Celju; 661etni posestnik Jakob Videnšek. — V R a -d o v 1 j i c i :	791etna Marija Meršo-lova, roj. Koblerjeva. — V Raki pri Krškem: 541etni župan Matija Cemič.
— V Slovenskem Javorniku: Ernest Rabič. — V Škofji Loki: 541etna Katarina Božnarjeva. — V Šmartnem pri Kranju:	331etna elektromonterjeva žena Pavla Žirovnikov a. — V Trbovljah: Matilda Jagrova. — Žalujočim naše iskreno sožalje!
Po krivih potili
p 51etnega otroka so ukradli cigani
bogatemu kmetu Nikoli Ogorelici iz Kusonje pri Daruvarju. Otrokova roditelja sta šla v gozd po drva, medtem so se pa cigani vtihotapili v hišo in odvedli otroka s seboj. Obupani oče je šele po treh dneh izvedel, da so mu otroka ukradli cigani.
p Nož je dobil pod rebra zaradi golobov posestnik Lojze z Dolenjskega.
Na cesti sem videl mnogo uniform. Ulice so bile dosti mirnejše kakor par dni poprej. Po cestah so švigali tovorni in luksuzni avtomobili z nemškimi vojaki in oficirji, oddelki S. S. in S. A., oboroženi do zob. Tudi tanke sem videl. Razpoloženje je bilo tipično revolucijsko.
V	teh dneh si šele videl, koliko Židov je na Dunaju. Na vseh izložbenih oknih židovskih trgovin je bilo z velikimi črkami zapisano »Jude«. Videl si tudi nekaj razbitih šip; na nekaterih oknih so Židje sami zapisali, da je trgovina nearijska, t. j. židovska, na drugih oknih si pa bral, da je vstop Židom prepovedan. Tako je bilo z manjšimi obrati. Na vseh velikih obratih se je pa bralo, da jih je prevzelo nameščenstvo...
Pri Židih so naredili preiskavo v trgovinah in na stanovanjih, zaplenili so jim imetje in prepovedali izvrševanje državnih služb in poklicev kakor zdravniških, odvetniških, novinarskih, igralskih...
Avstrijski Židi so stopili na trnjevo pot, ki ji ni videti ne konca ne kraja...
*	• ♦
Na cestnih vogalih ni več videti prodajalcev časopisov kakor par dni poprej. Le tu pa tam je še kakšen stal. Na časopisih je bil natisnjen kljukasti križ in postali so nezanimivi, drug podoben drugemu, kakor Židje na cestah. Vse je bilo v uniformi, celo časopisi.
Na vogalih so stali ljudje in so namesto časopisov ponujali kljukaste križe:
Lojzetovi golobi so namreč gnezdili v Antonovem podstrešju in njegovi otroci so jih zmerom hodili gledat. Antonu to ni bilo po volji, zato je stopil k Lojzetovi ženi in jo celo udaril. Zena je možu vse povedala in Lojze je stopil k Antonu, da bi se sam z njim pomenil. Začela sta se ruvati in Anton je Lojzeta pošteno dregnil z nožem v trebuh. Domači so ga hitro poiskali in ga prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Zdravniki upajo, da bodo nevarno ranjenemu možu rešili življenje.
p Uro z verižico, vredno okoli 1000 dinarjev, je izmaknil spreten žepar mizarskemu mojstru Ferdinandu Korenu iz Brezna pri Mariboru. Mož je prišel v Maribor po opravkih in je stopil na kosilo v neko tamkajšnjo gostilno. Kmalu se je z nekim neznancem zapletel v živahen pogovor in to ga je stalo lepo zlato uro. Žeparja zasleduje policija.
Razno
r Zahodna Hercegovina je v prosvetnem oziru zelo zapuščena, Slabe šolske razmere so vzrok velike nepismenosti. Tako je na primer samo v Ljubuškem okraju več ko 70 % nepismenih prebivalcev.
r Najnovejši izkaz Državne hipotekarne banke za mesec februar kaže znatne spremembe. Gotovinska sredstva so do konca februarja nazadovala za 851 milijonov dinarjev. DHB je namreč del svoje obilne gotovine naložila v državne papirje, kajti postavka vrednostnih papirjev je v tem mesecu narasla za 199 milijonov din.
r Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi. Nobenega kuhanja čajev, niti požiranja kroglic ali grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom. Dobite ga v vseh lekarnah. Reg. 25.801/37.
r živahnost od kolodvora do Miklošičeve ceste ni več redek pojav. Vsak dan hite ljudje z vsakega vlaka proti Miklošičevi cesti. Kaj neki iščejo tam? Kam se jim tako mudi? Na isti cesti štev. 36, blizu kolodvora, je namreč trgovina za lake, barve in druge mizarske in pleskarske potrebščine, R. Hafner. Ljudje z dežele teh stvari mnogo potrebujejo, pripeljejo se v Ljubljano, nakupijo v omenjeni trgovini potrebno in se takoj nato že s prvim vlakom vračajo. Tako pridobe na času in denarju.
»Nationales Abzeichen! Nur 30 Groschen!«
»Nationales Abzeichen! Nur 20 Groschen!« je na drugem koncu vpil konkurent.
*	• *
Pot nazaj je bila manj zanimiva. Preden smo stopili na Dunaju v vlak, smo morali v čakalnici odpreti kovčege. Med Gradcem in mejo smo jih že enkrat odprli, da so jih prebrskali. Temeljito prebrskali! Še kuverte, pisma in časopise so pregledali, da se ne bi kak šiling izmuznil v Jugoslavijo! Najbolj neprijetno se je pa godilo damam. Vse, brez izjeme, so se morale v vlaku sleči — zaradi deviz.
» * *
Danes, ko to pišem, se je marsikaj že izpremenilo. Šiling bo le še prav kratek čas v veljavi. Ko smo se peljali nazaj, ga tudi nihče ni maral sprejeti. Neki Avstrijec, gotovo Žid, ki mu za njegov lOšilinški bankovec nihče ni hotel nič dati, ga je od jeze na meji raztrgal.
V	Ljubljani sem pa bral obupno pismo mladega industrijca z Dunaja, katolika, ki je pisal svojim znancem in jih milo prosil, naj mu pomagajo do kakršnega koli zaslužka. Imel je trgovino na Dunaju, obvlada štiri jezike, inženir je — in vendar stoji pred samomorom. Veste zakaj? Zato, ker se je njegov oče, čistokrven Arijec, pred leti »spozabil« in se poročil z Židinjo...
Žalostno, kaj?	H.	K.
Prihodnjič:
TN KAJ PRAVI PRAGA?
LEPOTCI NE MOREJO D00I1I SLUŽBE
Svojevrstna ideja Američana, ki je ustanovi! »Klub lepotcev«
(nOi) Newyork, februarja.
Ali more biti moški tako lep, da ga nikjer ne vzamejo v službo? Nenavadno vprašanje je sprožil Američan Bill Halborne, ki je menda to resnico pre-bridko občutil na lastni koži. Bill Halborne je pred nekaj meseci ustanovil nov, svojevrsten klub, in sicer »Klub lepotcev«, tistih obžalovanja lepih moških, ki zaradi svoje lepote ne morejo nikjer dobiti službe.
Morda bo kdo oporekel, da ta trditev ne drži, vendar pa Billovo življenje dokazuje, da njegove pritožbe proti lepoti niso iz trte Izvite. Bill Halborne je dovršil trgovsko šolo v nekem zahodnoameriškem mestu s prav dobrim uspehom; bil je mlad, podjeten, bister in zelo lep mladenič. Imel je torej vse lastnosti za dobrega trgovca, in vendar ga niso nikjer hoteli v službo.
Vsi gospodarji so Billa odklonili takoj, ko se je prišel Bill osebno predstavljat. Nekateri so mu tudi kar v obraz povedali, da je preveč čeden in da bi se vse uslužbenke zagledale vanj, to pa podjetju gotovo ne bi bilo v korist. Nekateri gospodarji so bili pa spet ljubosumni na Billovo lepoto in so ga odklonili kar brez utemeljitve, vendar je Bill zmerom uganil, kam pes taco moli.
Naposled se je Bill te tlake naveličal in je odpotoval naravnost v Newyork, upajoč, da mu bo tam sreča bolj mila. Skušnje so pa pokazale, da se je spet zmotil, kajti povsod so se ga otepali, češ da je prelep. Tedaj se je Bill lepega dne naveličal In se je odločil za
'"''i čisto novega.
isajsvojevrstnejši klub na svetu
V newyorških časopisih je pred meseci zbudil pozornost svojevrsten oglas, ki se v njem neki čudak obrača do ljudi, ki so zaradi svoje lepote že imeli v življenju težave. Ta čudak ni bil nihče drugi kakor Bill Halborne. In res se je nabralo okrog 15 moških — kajti Bill je iskal samo moške lepotce — ki so bili že vsi do grla siti svoje neplodne lepote. Ti tovariši v nesreči so se zedinili v trditvi, da lep moški dosti teže dobi službo kakor povprečen moški, kajti zavidni tovariši in
prijatelji mu nalašč mečejo polena pod noge, kjer le morejo. Kajpak lahko lepotec pri filmu in v finančnih krogih naredi kariero, vendar potrebuje zato lepe obleke, nekaj denarja itd. Za vse to naj bi torej skrbel novi klub; takoj ko bi ta ali oni član tega kluba nekaj dosegel in postal, bi moral plačati v klubsko blagajno nekaj denarja in s tem denarjem bi si pozneje njegovi tovariši pomagali navzgor.
Izkazalo se je, da Billova ideja ni bila slaba, kajti že kmalu po ustanovitvi novega kluba sta dva člana tako napredovala, da se je eden poročil, drugi pa dobil službo pri filmu; zdaj je prišla vrsta na samega Billa.
Bill si je namreč z denarjem iz klubske blagajne kupil lepo obleko, z dobrimi zvezami se je pa prerinil v najvišjo newyorško družbo. Tamkaj je spoznal mlado, bogato Američanko, edinko nekega dolarskega »kralja premoga«. Ljubezen ne pozna ovir in tako sta se mlada človeka zaročila in tudi že določila dan za poroko. Vse je šlo po sreči, le Bill je moral še bodočemu dolarskemu tastu zaupati svojo skrivnost glede kluba, ki mu je predsedoval.
Težave so bile pa večje, kakor jih je slutil podjetni mladenič, kajti strogi dolarski očka je bil mnenja, da je Bill njegovo hčer osleparil, češ da lepota sama še ne odtehta tako težke neveste. Zaroko so torej razveljavili, po vrhu vsega je pa še dolarski magnat Billa šel tožit zaradi sleparije.
Sodišče je bilo pa bolj usmiljeno kakor trdosrčni bogataš. Ko je Bill razložil sodnikom svojo zgodbo in zgodovino svojega kluba, so ga ti po kratkem posvetu docela oprostili. Billov problem je med Američani, posebno pa še med Američankami zbudil ogromno pozornost, in kmalu po procesu je prišla k Billu neka lepa, bogata gospa in mu ponudila službo ravnatelja v svojem podjetju. Tako je lepi Bill sicer izgubil svojo nevesto, pridobil si je pa simpatije ameriške javnosti in naklonjenost lepe, bogate in svobodne mlade gospe. Tako bo z njeno pomočjo tudi svojemu klubu lahko poravnal pravdne stroške.
Poboj na poroki zaiadi poljuba
(roC) Atene, marca. V vasi Limini se je poročil mlad, bogat kmet. Po Poroki v cerkvi so na nevestinem domu priredili veliko gostijo. Jedli so, pili in se zabavali. Posebno dobre volje je bil ženin; svojo mlado ženo je na lepem poljubil vpričo vseh gostov. Nevesti se je pa zdel ta poljub žalitev in napad na njeno deklištvo, zato je svojemu možu prisolila toplo zaušnico.
Le-ta je tedaj jezen vstal in se zahvalil vljudni ženi s tremi klofutami. Položaj je postajal nevaren. Nevestin brat je iznenada potegnil nož in je ženina napadel. Hotel ga je ubiti. Mladi mož je v strahu zbežal in se skril za gručo gostov. Ti so hoteli napadalcu iztrgati nož in tako je nastal pretep. Bilanca; petnajst bolj ali manj nevarno oklanih ljudi.
ženin je zbežal in nevestini starši so jo ogorčeni ucvrli za njim. Sele tedaj se je nevesta zavedela, da je vsemu kriva ona. V obupu je skočila v vodnjak. Iz njega so jo izvlekli nevarno ranjeno.
Koj drugi dan sta mladoporočenca Vložila tožbo za ločitev zakona.
Postrežba v ameriških bankah
(nsl) Newyork, marca. V Ameriki se trgovci 5e posebno prizadevajo, da bi kar najbolje ustregli in postregli svojim kupcem; vsaka trgovina si izmisli kaj svojevrstnega in novega, da bi privabila čim več ljudi k nakupu. Za veletrgovinami pa nočejo zaostajati banke, in med njimi velja posebej
ALI STE ŽE NAKAZALI
NAROČNINO ZA *DRUŽINSKI TEDNIK«
II. ČETRTLETJE (APRIL, MAJ IN JUNIJ) 1938.?
Če še niste, bodite tako prijazni in storite to še danes!
če ste položnico izgubili, dobite ^ 25 par novo na vsaki pošti; Napišite na njej »Družinski tednik« — uprava, Ljubljana, številka 15.393. Na srednjem delu po-ožnice, na hrbtni strani, napišite se. kaj vam v »Družinskem tedniku« ,,e ugaja. Hvaležni Vam bo-111 0 za to sporočilo!
omeniti pikevillsko banko v zahodno-ameriški državi Kentuckyju.
Njene najnovejše novosti so tako originalne, da ljudje kar drve v to banko. V vseh bančnih prostorih igra v času poslovanja godba, in sioer radijska ali gramofonska. Zdaj se človek ne dolgočasi s čakanjem pri raznih okencih (kakor v nekaterih naših denarnih zavodih; op. ured.), kajti vesele In zabavne melodije že poskrbe za razvedrilo. Vendar pa ni poskrbljeno samo za ušesa, ampak tudi za oči; po prostorih so zasajeni cvetlični nasadi in okrog pisarniških okenc se vzpenjajo zimzelene rastline.
Kakor vidimo, delo v takšnih prostorih ne more biti neprijetno in tako so zadovoljni tudi uslužbenci, kolikor jih ne moti godba, ki jim zmerom brni v ušesih ln ki se je naposled tudi naveličaš. Da ustrežeš ljudem, moraš pa tudi to potrpeti.
Pozimi dobiš v tej banki tople, poleti pa hladilne pijače.. Banka se mora za vse te nove naprave zahvaliti svojemu podpredsedniku Johnu J. Vostu,
us*'0"
\e
SARGOV
KALODONT
J PROTI ZOBNEMU KAMNU
Gospodična Tarzan
Bela lepotica — kraljica divjih rodov v džungli
Kupon štev. 15
Ali fltate veliki ljubezenski roman ..MIGLJAJ USODE", ki ga prinašamo na 7. strani 1
Odgovor ........................
(Odgovorite samo J3a‘ ali ,Ne'l)
Koliko ljudi mislite, da redno lita naie romane?
Odgovor ...........................
(Napišite številko)
Ime in priimek  .................
poklio  ............................
kraj in zadnja pošta  ...........
Ne pošiljajte nam že zdaj kuponov, ampak počakajte, dokler ne objavimo v listu, kdaj jih pošljite.
Vse podrobnosti o tekmovanju s kuponi in o naših velikih nagradah gl. lansko božično številko in prve letošnje številke!
UREDNIŠTVO »Družinskega tednika«
(rnl) Sydney, marca.
Ko so v Hollywoodu iskali najprimernejše igralce za film o Tarzanu, so se spomnili slavnega plavača John-nyja Weissmiillerja. In Johnny, nekdaj najhitrejši plavač na svetu, je imel kot Tarzan velik uspeh. To romantično umišljeno osebo z zamorskimi hlačicami je izvrstno igral in kmalu je bil zelo znana in priljubljena osebnost. V Weissmiillerju so zares našli idealnega igralca poldivjaka, ki je v raju pragozda živel sredi divjih živali kakor med svojimi vrstniki in je bil strah in trepet tamkajšnjih domačinov.
Najbrže ni znani raziskovalec doktor Donald Thomson niti sanjal, ko je pred kratkim odšel s svojo ekspedicijo v Severno Avstralijo, da Im trčil ob — ženskega Tarzana. Znanstveno potovanje je angleškega učenjaka privedlo v neraziskano pokrajino severne avstralske obale med Ti-morsklm morjem ln Carpentarijsklm zalivom. To je pokrajina Arnhem, do malega še neraziskano področje Severne Avstralije, kamor je le redko stopila belčeva noga.
Nenavadno srečanje
Nekega dne je dr. Thomson srečal tampak naspol nago belko. Govorila je prav tako kakor on angleški, obvladala je pa tudi narečje tamkajšnjih prebivalcev, ki se raziskovalec z njimi ni mogel sporazumeti. Le-ti so stanovali v stožčastih kolibah, imeli so razen kamenitih sulic kopja z nazaj zakrivljenimi kavlji, a po reki so se vozili s čolni iz lubja. Kot božanstvo so častili boga sonca in njegova podoba jim je bila sveta. Posebno spo-
Čez noč je postal zakonski diktator...
(rsč) Berlin, marca. Erich Horn je ob strani svoje žene živel dokaj klavrno življenje. Kadar koli se je zvečer vrnil iz pisarne, Je moral vselej po več ur čakati ženo. Le-ta te je v ženskem klubu bolj brigala za bridge kakor pa za moževo lakoto. Vsakega prvega v mesecu je moral Erich izročiti ženi vso plačo, ona mu je pa od nje odrinila le toliko, da si je komaj kupil dvajset cigaret.
Posodo je kajpak pomival — Erich. če je pa kdaj razbil kakšen krožnik, mu za kazen žena dolgo ni hotela dati niti pfeniga.
Pred kratkim je Erich spet izpustil iz rok lep krožnik. Zena je tedaj divje skočil« s stola in ga oklofutala. Zraven ga je kajpak še obkladala z lepimi priimki. Tedaj je pa možu mera prekipela. Zgrabil je še nekaj krožnikov, jih vrgel v ženo, potem je pa odšel zdoma.
Gospa Ema si tega ni prav nič jemala k srcu. Možev nastop Jo je sicer malce osupil, vendar je upala, da se bo kmalu vrnil, krotak ko jagnje. Njegovo posteljo je brez žimnic in brez odeje privlekla v predsob je, misleč, da ga bo tako kaznovala aa upor.
Ko se je možlček o polnoči vrnil, K« je ženica dočakala s toplo zaušnico. Erich se to pot ni prav nič razburjal, ampak je ženi prlsolil tri klofute. Potlej je odšel v sobo in zaklenil vrata za seboj. Tisto noč je spal v mehki postelji in se ni aa ženino grožnje prav nič zmenil. Nežna ženica je pa morala spati v predsobju.
Odtlej Erich ni bil več copatar, čez noč je spoznal svojo moč in jo je v zakonu pošteno uporabljal. Zenl je vzel ves denar in ji je dajal le toliko, kolikor je nujno potrebovala za gospodinjstvo. Za večerjo je vselej sam prinesel domov jetrca ali sir. Zena se je hočeš nočeš morala brigati za dom in zase. Končno pa le ni mogla več prenašati moževe diktature in je vložila tožbo za ločitev zakona. Kot vzrok za ločitev je navedla moževo okrutno ravnanje.
štovanje je uživala tuja ženska, ki je že nekaj let živela med njimi. Kako so jo klicali, dr. Thomson ni mogel ugotoviti; njemu je rekla, da je Klara. Bila je njihova kraljica in angleški raziskovalec se je lahko sam prepričal, kako slepo so jo ubogali.
Dr. Thomson je skušal Klaro pregovoriti, da bi se z njim vrnila v civilizirani svet. Spočetka se je temu predlogu zelo upirala. Sklicevala se je na to, da se med divjaki zelo srečno počuti in da prav nič več ne hrepeni po svojem prejšnjem življenju. Odkod je, ni hotela po nobeni ceni povedati. Čeprav ji je angleški raziskovalec vztrajno prigovarjal, se ni hotela omečiti In izdati svoje domovine. Dr. Thomson je sodil, da je Klara brodolomka neke ladje, ki se je skoraj pred petnajstimi leti razbila ob severni avstralski obali.
Beg; iz civilizacije
Nazadnje je raziskovalcu vendarle uspelo Klaro pregovoriti, da jo vzame s seboj. Pripeljal jo je v prvo večjo naselbino in »gospodična Tarzan* je tamkaj kajpada zbudila veliko pozornost. Vendar se ji je pa kmalu oglasilo hrepenenje po Amhemski deželi, po tamkajšnjih prebivalcih in po neskrbni prostosti, ki jo je tamkaj uživala. Zato je večkrat skušala uiti, a vsak poskus se ji je Izjalovil. Nekega dne je pa Klare vendarle zmanjkalo. Iskali so jo vsepovsod, a zaman. Gospodična Tarzan se je vrnila nazaj v divjino, kjer je spoznala tako srečno življenje; hrepenenje po neskaljeni svobodi je bilo preveliko. V civiliziranem svetu Ji očitno ni tako ugajalo kakor med divjaki...
Najtežji mož na svetu umrl
(nll) Newyork, marca. Te dni je v
Pocmotoc-Cityju umrl v svojem 37. letu najtežji mož na svetu Grancille W. Hall. V Združenih državah se ga je prijel priimek »najtežji mož štev. 1«, kajti tehtal ni nič manj ko 700 ameriških funtov ali 350 kil.
2e kot mladenič je Grancille Hall zaradi svoje debelušnosti, ali bolje zamaščenosti, zbujal veliko pozornost v znanstvenem svetu. Večkrat so ga preiskali sloviti ameriški zdravniki, vendar pa niso mogli ugotoviti, kaj je vzrok njegovi nenavadni debelosti. Hall Je moral spati v postelji, podprti z železnimi traverzami.
Telefonski razgovor »Queen M aryz
(nsl) Newyork, marca. Popotniki na ladji »Queen Marj'« so te dni lahko ugotovili, kako izborno deluje telefonska služba na tej ladji, in sicer celo na odprtem morju med Ameriko in Anglijo.
Sredi Atlantika se je neki potnik spomnil, da bi rad govoril s svojim prijateljem v Hampshiru. Ko Je radijska postaja sporočila, da se poklicani ne oglasi, je ladijski telefonist poklical njegovega soseda in povprašal, kaj Je.
In res je sosed odgovoril, da se klicani ravno pelje * avtom v London. Poklicali so garažo in ta je povedala
številko njegovega avtomobila. S pomočjo skavtov avtomobilskega društva so avtomobil ustavili, njegov lastnik J«! pa skočil do bližnje telefonske celice In od ondod se je lahko pogovoril Sl svojim prijateljem, ki ga je tako nestrpno čakal na veliki ladji sredi oceana.
Sirom po svetu
v 69 vrsticah
Na svoj 105. rojstni dan je umrl t» dni v Budimpešti učitelj Adolf Szabo.
— Dvakrat po sto hektarjev gozda je zgorelo pri Saint Germulnu in pri Neversu na Francoskem zaradi ne-\ previdnosti Izletnika, ki je vrgel na suha tla tleč ogorek. — Splav se Je razbil in utonilo je sedem ljudi v VViliamsportu, v Pensylvanijl; na splavu je bilo 48 izletnikov. — Nov višinski rekord 7500 metrov zn športna letala je te dni dosegel češkoslovaški letalski major Brazda. — Grobnico za generala Ludendorffa V Tutzlngu na že zgradili in bodo te dni vanjo prenesli pokojnikove telesne ostanke. —
Zvočnik, glasnejši od Niagare, M zgradili pred kratkim v Združenih državah; uporabljali ga bodo za signale ladjam, ki so se že zelo oddaljile od luke. — Novo krizantemo, v barvah francoske trobojnice, je vzgojil francoski vrtnar Raoul Ardat; te krizanteme bodo odalhinal uporabljali za okras pri narodnih praznikih. — Angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta bosta letos v juniju obiskala Bruselj in Pariz. — štirimolorno letalo, ki bo lahko preletelo 4000 km brez pristanka, so te dni na Angleškem prvič spustili v zrak; letalo bo vozilo med Evropo in Ameriko s po-vprečno hitrostjo 320 km na uro. —• Število zločinov jo v Ameriki od lanskega leta ijoskočilo za 6 odstotkov: tako ugotavlja statistika ameriškega pravosodnega ministrstva. — Z zajčjo pečenko so se zastrupili trije ljudje v italijanski vasi Triggiano, in sicer zato, ker so pekli zajca v bakreni posodi. — 134 milijonov prebivalcev živi v Združenih državah po pravkar objavljenih podatkih lanskega junijskega ljudskega štetja. — Mesec dni je spal ined gadi mlad pastirček pri nekem danskem kmetu; gadi so imeli gneado pod slatnnjačo in so se ponodi splazili k dečku gret. — Nov* letala, ki se bodo lahko navpično dvigala, pa tudi obračala okrog svoje osi, bodo pričeli graditi v Združenih državah.
— Maharadža iz Patiale Je te dni umrl v svoji prestolnici Lahore; bil je eden najlmovltejšlh indijskih knezov, — Predsedstvo vrhovnega sovjeta v Moskvi je odlikovalo člane Pap&njl-nove odprave z naslovom » Junaki sovjetske Rusije s; vsak član odprave j# dobil po 30.000 rubljev nagrade. — Ameriški časopisni kralj Hearst gre v pokoj; svoje podjetje je izročil sv®, jemu najstarejšemu sinu in posebnemu koncernu, ki mu bo na čelu neki notar. — Tri milijone gobavcev živi na svetu; tako so pred kratkim ugotovili na mednarodnem kongresu za zatira« nje gobavosti. Največ gobavcev Sivi v Afriki, Aziji in na otokih Tihega ooe-ana.
Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednika!
Pritoževanje
»Pravim ti, z mojo ženo je križ! Vsak dan si natakne drug klobuk na glavo.«
»Moja pa vsak dan drugo glavo.c
R
\
»- krii ščiti od ponarcjcnja
Oglas j« reg. pod S.8rum od L*Ul 1937
DNE 12. februarja ob 9. zjutraj sta kancler dr. Schuschnigg in avstrijski zunanji minister dr. Schmidt prestopila prag Hitlerjeve vile v Berchtesgadnu.
TRAGIČNI UVOD V ZGODOVINSKE MARČNE DNI
ICalto je pofeleel
Vendar zdaj spremeni svoj ton. Poprej je bil njegov govor obtožnica, zdaj je genljiv zagovor. Sem in tja se govorniku glas omehča in zdi se, da se bo raznežil; podčrtava svojo zve-
DRAMATSKI SESTANEK V BERCHTESGADNU
Oba oblečena v črno, stisnjena v trde ovratnike in z aktovko pod pa-zduho, Okrog njiju same uniforme; straže napadalnih oddelkov prihajajo in odhajajo; mimo hite višji častniki. Ob vhodu v park so ju pozdravili, zdaj ju pa nima nihče več za mar. Ko sta stopila v vežo, sta se začutila bolj osamljena kakor pa sredi katerega docela tujega jima velemesta.
Nemški poslanik na Dunaju ju je bil prosil na razgovor s Hitlerjem v Berchtesgadnu, da bi uredili vsa nerešena vprašanja med Avstrijo in Nemčijo. Poslanik ni menda niti pomislil na možnost, da bi utegnila to povabilo odkloniti. Ali je pa bilo to v resnici povabilo? Ali ril bilo morda povelje? Državnikoma je tesno pri srcu. Horda bo razgovor, ki ju čaka, odločilen aa usodo šestih milijonov Avstrijcev.
Generalštabni zemljevidi
Neki častnik je strumno tlesknil s petami. Vrata so se zaprla za njim. Kancler Schuschnigg in dr. Schmidt sta se znašla sama v velikem salonu. Častnik jima je bil dejal:
»Vse, kar potrebujeta za orientacijo in premislek, bosta našla na mizi.«
Schuschnigg se s slabo slutnjo skloni nad mizo: na njej vidi samo zemljevide! Generalštabne zemljevide! Vsa avstrijsko-nemška meja v merilu 1 :40.000. Rdeče številke pomenijo zbiranje čet, modre puščice smer, v katero naj bi korakale. Na vogalu mize je pripet šop papirjev: vojaška povelja. 30.000 nemških vojakov je pripravljenih, da prestopijo avstrijsko mejo.
To je vse. Kancler Schuschnigg in dr. Schmidt zaman vzdigujeta zemljevide. Vse, kar jima je na razpolago, je samo teh nekaj črt, številk in povelj.
Preteklo je pol ure. Fiihrer jima je bil torej blagohotno dal čas za premislek.
O poli desetih se odpro vrata v salon. Vstopita general von Keitel in Heinrich Himmler, šef nemške policije. Hladen pozdrav. Tleskanje s petami.
»Gospod Hitler vaju bo kmalu sprejel,« oznani Himmler, »vendar želi, da vama poprej vse razložimo, kar bi želela vedeti zastran papirjev, ki sta jih bila dobila na vpogled.«
Kancler Schuschnigg in dr. Schmidt stojita. Ničesar nimata odgovoriti.
Medtem pristopi general von Keitel k mizi in prične razlagati zemljevide.
V svoji razlagi računa z možnostjo avstrijskega odpora, in koj nato popiše, kako bo nemška armada ta odpor strla.
»V 24 urah bi bilo vse gotovo,« konča svoje izvajanje.
In Himmler poudari:
»Ne govorimo tjavdan. Garniziji v Monakovem in Regensburgu sta že pripravljeni.«
In tako mine pol ure, ne da bi bila avstrijska državnika izgovorila eno samo besedico.
Največji Nemec vseh časov
Deset je ura. Straža napadalnih oddelkov javi, da kancler Schuschnigg lahko odide k fuhrerju.
Hitler stoji, okrog njega so zbrani general von Brauchitsch (ki od 4. februarja deli poveljstvo reichswehra s von Keitlom), general von Reichenau, oče načrta o vdoru v Avstrijo, in Ha-bicht in Frauenfeld, nekdanja voditelja avstrijskih nacistov, izgnana po umoru kanclerja Dollfussa iz Avstrije,
V Hitlerjevem spremstvu so še Himmler, general von Keitel in Rudolf Hess.
Nasproti njim stojita bleda in odrevenela kancler Schuschnigg in dr. Schmidt.
Nobene besedice v pozdrav.
V tej smrtni tišini spregovori Hitler svoj prvi stavek:
»Gospoda, pred vama stoji največji Nemec vseh vekov. Nihče drugi se ne more primerjati z njim.«
In znova moreča tišina. Kancler Schuschnigg se niti ne upa pogledati dr. Schmidta In zdaj, škripanje stolov; posedli so.
Takoj prične Hitler govoriti, vendar ne s tonom, kakor navadno govori z državniki ali diplomati. Govori, kakor bi stal v reichstagu ali na tribuni pred zbrano množico. Preračunljivo uporablja razne govorniške efekte, tu in tam na lepem vzroji, ob koncu stavkov povzdigne glas v hripavo rjovenje. Brez prenehanja govori celo poldrugo uro, Ze po desetih minutah je bil vstal, pričel korakati po dvorani sem in tja in krileč z rokami pod-irtava važne besede.
Kaj je povedal? Najprej tisto, kar smo že pogosto slišali v radiu, v reichstagu, v Berlinu, v Monakovem, v
med Hitlerjem in Schuschniggom
Velezanimivi članek posnemamo po poročilu »Paris-Soira«. Največji pariški list izrecno poudarja, da jamči za verodostojnost vseh navedb v njem: poročilo je namreč napisano po podatkih, ki jih je dal sam kancler dr. Schuschnigg svojemu najintimnejšemu prijatelju in zaupniku.
ZRCALO NAŠIH DNI smo morali aktualnejšemu gradivu na ljubo danes hpustiti.	UREDNIŠTVO
Niimbergu; staro pesem o fašizmu in o demokracijah, o boljševikih in Židih. Našteval je uspehe tretjega reicha in obljube desetim milijonom Nemcem zunaj Nemčije. Samo poslednjih dvajset minut je posvetil Avstriji; našteval je svoje pritožbe:
»Ne morem dopuščati, da se avstrijska vlada ne zmeni za želje velikega števila Nemcev, živečih v Avstriji.
»Ne morem dopuščati...«
Drug za drugim so udarjali stavki iz obtožnice, težki in rezki, kakor obtožbe državnega pravnika, ki zahteva obtoženčevo glavo.
Ob vsakem stavku se je kancler Schuschnigg naspol dvignil s stola in se zganil, zahtevajoč besedo. A vselej je Hitler z gibom roke terjal tišino in nadaljeval.
Zdajci se je zazdelo, da se je utrudil; na lepem je obmolknil in sedel.
Znova je vstal Schuschnigg, hoteč spregovoriti. Tedaj je pa pristopil Rudolf Hess, držeč v roki neki papir.
Hitler je povzel, a tokrat nekoliko tiše:
»Da olajšam naše posvetovanje,« je dejal, »vama izročam svoje pogoje. Prosim, da jih podpišeta še danes. Pustil vaju bom pol ure v sosednji sobi, da bosta pretehtala razne točke mojega načrta o sodelovanju z Avstrijo, mojo rodno deželo, ki hite k njej moje naj iskrene j.še želje.«
Vsi, ki so sedeli okrog fuhrerja, so hkrati vstali. Vstala sta tudi kancler Schuschnigg in dr. Schmidt. Himmler jima je namignil; neka vrata so se odprla in spet sta se znašla v dvorani z generalštabnimi zemljevidi.
Ves čas, kar sta v Berchtesgadenski vili, še nista imela priložnosti, spregovoriti eno samo besedo...
Zgolj gledalca
Kako naj si razložita to, kar sta ravnokar doživela? Prišla sta pred skrbno zrežiran teater, kjer sta imela igrati samo vlogo gledalcev.
Zdaj je pričel kancler Schuschnigg na glas čitati fiihrer jeve zalite ve:
1. Razširitev Schuschniggove vlade z zastopniki avstrijskih narodnih socialistov;
2. Odstranitev marksističnih strank iz domovinske fronte;
3. Dovolitev vstopa SA in SS v avstrijsko policijo;
4. Izstop Avstrije iz Zveze narodov, po zgledu Nemčije in Italije;
5. Pridružitev Avstrije k protikomunističnemu paktu;
6. Napoved plebiscita v primernem trenutku;
•7. Izločitev vseh pravi nemški domovini škodljivih elementov iz domovinske fronte;
8. Carinska unija z Nemčijo in skupna devizna politika.
»To je hujše od vsega, kar smo si predstavljali,« zamrmra dr. Schmidt.
»Nesprejemljivo,« pritrdi resno kancler.
Pol ure je minilo. Avstrijska državnika niti trenutek ne mislita na možnost sprejema takšnih pogojev. Toda generalštabni zemljevidi na veliki mizi govore s strahotno zgovornostjo...
Dvanajst je že minilo, ko stopita državnika spet pred Hitlerja; fiihrer je še zmerm obdan s svojim generalnim štabom. Avstrijca sprejme leden molk.
»Ne morem pristati,« izjavi mirtno kancler Schuschnigg. »Priznavam nemške pravice v Avstriji, ne morem pa dovoliti ustanovitev nacistične stranke. V Avstriji je samo še domovinska fronta; vsem Nemcem so odprta vrata vanjo. V moji deželi so nacisti v manjšini, zato jim ne morem priznati pravice večine.«
Skoraj pol ure razvija to tezo. Na koncu zagotavlja svojo dobro voljo za sodelovanje z reichom.
Zdaj je Hitler na vrsti, da odgovori. Spet povzame fiihrer svoj strastni samogovor. Spet prične z velikimi koraki begati po dvorani sem in tja.
stobo in ljubezen do nemškega naroda v Avstriji, do Avstrije same — svoje domovine, kjer počivajo kosti njegovih staršev.
človek se nehote spomni nenavadnega dvogovora med papežem in Napoleonom, kakor nam ga je popisal Alfred de Vigny:
>Comediante,«
»Tragediente,« je po vrsti zamrmral najvišji cerkveni dostojanstvenik. Toda ono je romantična povest. V Berchtesgadnu pa katoličan Schuschnigg ni mogel drugega, kakor da je z očmi, razširjenimi od groze, strmel v diktatorja, ki je izpovedoval svojo voljo.
In vendar je ponovno odgovoril: »Nemogoče, ne morem pristati.«
Pristanek
Hitler spet odide. In v tretje ostaneta avstrijski kancler in njegov zunanji minister samž. v sprejemnem salonu, prepuščena svojim mislim. Samo nekoliko potrpljenja. Na koncu bosta že odnehala; drugo jima ne bo kazalo.
Vse do mraka se je ta prizor ponavljal. Kakor da bi policijski komisar zasliševal aretiranca. Ob vsakem novem sestanku je moral kancler Schuschnigg za novo točko odnehati. In ob vsakem novem umiku so ga generalštabni zemljevidi opomnili, da mora odnehati v vsem.
Ob šestih zvečer. Solnce je zašlo za bavarske Alpe. Tamkaj, daleč na vzhodu že tonejo avstrijske gore v temo. V gorskih vasicah prižigajo prve luči.
Nekajkrat je avstrijski kancler našel patetske besede v obrambo svoje domovine. A vselej ga je sprejel leden molk. Vsakokrat je ta ali oni general povzel besedo in ga opomnil, da nemške čete lahko vsak trenutek odkorakajo iz Monakovega in Regensburga proti avstrijski meji. Ali bo po nepotrebnem dopustil prelivanje krvi svojih rojakov? Koga naj pokliče na pomoč? Mussolini se je skril in je dal po telefonu sporočiti, da ga ni doma. Pariz in London cincata in nočeta tvegati dreganje v osje gnezdo Srednje Evrope. Naposled mu ni ostalo drugega, kakor da je odnehal v vsem. Podpisal je berchtesgadenski dogovor.
Noč je, in oba državnika se bližata svoji domovini. Avto ju v hitrerh tempu pelje proti Salzburgu. Avstrijski carinarji ju pozdravljajo.
»Na meji smo,« pravi dr. Schmidt.
»Na meji...« zamrmra sanjavo dr. Schuschnigg.
Kancler avstrijske republike je ravnokar prestal prvo postajo svoje križeve poti...
MEDICE] ČE V A LJUBICA
Resnična ljubezenska zgodba iz časov beneške republike
15. nadaljevanje
V veliki sprejemni palači je odposlanstvo pred množico povabljenih visokih gostov poklonilo Bianchi Cappel-lovi poročno darilo:	prekrasno de-
manino ovratnico, vredno osem sto tisoč zlatnikov.
Nadvojvodinja in nadvojvoda sla bila nekoliko presenečena; tako dragocenega daru vseeno nista pričakovala. Bianca je vstala e svojega vzvišenega mesta in z ljubeznivim smehljajem nagovorila darovalce:
»Zahvaljujem se republiki iz vsega svojega presrečnega srca! Darilo je res neprecenljivo! Nosila ga bom zmerom kot prič« in opomin, kaj vse dolgujem svojemu rodnemu mestu. Vendar pa ljubim Benetke tako globoko in iskreno, da bi z istim prekipevajočim veseljem sprejela namesto te dragocene ovratnice tudi samo skromno cvetko, ki bi mi jo poklonili njeni sinovi k
Odposlanec ji je vljudno odgovoril, da je prejela že pač najiepšo cvetlico, kar jih je mogoče dobiti v dar — prelepo florentinsko lilijo...
- *
12. oktobra tistega leta je stopila Bianca eredi dveh odposlancev beine-ške republike v veliko sprejemno dvorano stare palače. Pred njo je koraka) papežev nuncij, za njo pa oglejski patriarh.
Bianca je sedla poleg svojega moža pod široko razpeti vojvodski baldahin.
Dvorni komornik ji je ponudil na zlatem pladnju nadvojvodsko toskansko krono. Odposlanec na Bianehini desnici jo je vzel v roke in pričel s slovesnim glasom:
»S to krono, Bianca Cappellova, te kronamo za nad vojvodi n jo florentinsko, in to v znamenje vsemu svetu, da si postala prava in izbrana hčerka beneške republike!«
Zadonele so fanfare in po dvorani je zaoril klic veselja in zmagoslavja.
Zdaj je podelil novi nadvojvodinji svoj blagoslov papeški nuncij.
In spet se je Florenca lahko veselila razkošnih gostij, turnirjev, javnih iger, nočnih žarometov in razsvetljav, slavnostnih sprevodov in živahnega vrvenja na velikem semnju.
Prezgodnji konee
Beneški poslanik pri toskanskem nadvojvodu je pisal svetu desetorice:
Naša republika je imela nedvomno srečno roko, ko je imenovala Bianco Cappellovo za hčerko svetega Marka.
Benetke so lahko ponosne na toskansko nadvojvodinjo. Bianca Cappellova je pravkar podpisala z nami novo trgovsko pogodbo. Pogajanja so bila precej napeta; naša hčerka namreč ve ceniti prednosti svoje nove domovine.
Vtis imam, da je nekdanja ljubica kot vojvodinja res idealna žena za Medičejca. Vojvodova nesamostalnost ima zdaj ojioro v njeni močni roki, ki vodi skoraj ve e. Don Francesco, ki je bil zmerom tako nepreračunljiv, ima namreč raj« kiselkasto ozračje svojega laboratorija kakor pa z duhom po orumenelih aktih prepojeni zrak v državni pisarni.	,
Vsak dan presedi Bianca Cappellova nekaj ur. ob svoji pisalni mizi, v palači Pitti Tamkaj sprejema tuje odposlance in duhovnike. In od ondod odhajajo v svet posebni 6li z važnimi naročili in pismi; njeni tajniki imajo zmerom dela čez glavo. Bianca vodi in nadzira finančne gospodarstvo države in dvora.
Res, nenavadna in nadarjena ženska!
Tudi trgovino in zveze z Vatikanom ima v rokah pretežno le ona. Sporočiti vam moram še, da ji je papež pred kratkim poslal po svojem legatu kot najvišje apostolsko priznanje zlato cvetlico.
Kakor sem zvedel pozneje, je la nenavadna čast plačilo za njeno prizadevanje, da bi spravila nadvojvodo Fraricesca z njegovim mlajšim bratom, kardinalom in nadškofom Ferdinandom; to se ji je tudi posrečilo. Dolgo je medicejska hiša trpela zaradi ne-složinosti svojih vodilnih mož, zdaj je pa Bianchiua nežna roka ugladila tudi 1o nasprotje.
Človeško in plemenito ravnanje te žene je vredno občudovanja, njene diplomatske in državniške sposobnosti hi pa bile v čast slehernemu poslaniku.«
In v svojem drugem pismu je napisal beneški diplomat:
»V Italiji se Sirijo govorice, da je Bianca Cappelova zakrivila ali pa vsaj pospešila smrt malega prestolonaslednika, princa dona Filipa Toskanskega. Rad bi to nesramno obrekovanje že v kali zatrl, in sem 6i v tem edin z vsem diplomatskim zborom.
Kot pisana mati sedmih otrok je Bianca zmerom pravično delila ljubezen, energijo in razumevanje; zrtie-rom je kar najskrbneje nadzirala vzgojo otrok, ki doraščajo v palači Pitti.
Z ganljivo skrbnostjo je skušala omiliti hude napade vročice, ki so ogrožali življenje malega princa. Tudi ponoči je bedela pri njem in komaj smo jo pripravili, da »1 je privoščila nekaj uric počitka. Princ je pa po svoji materi, nadvojvodinji • Ivani podedoval šibko, neodporno telo, ki se ni moglo upirati zavratni bolezni.
Njegovih šest sestric je pa samo zdravje in smeh; vesele so in srečne in Bianco Cappellovo ljubijo kakor svojo pravo mater.«
V tretjem sporočilu je beneški poslanik sporočal svetu desetorice:
>Nadvojvoda Francesco de Medici je danes zakonito posinovil dečka dona Antonija. V pismu, ki so mi v njeiu
iVsak
nima toliko denarja, da more potovati v kopališče
Toda vsakdo
bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito:
Radenski zdravilni vrelec
onega s rdečimi srci iz
Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci
(pri Mariboru) Zahtevajte gratls prospekte!
sporočili to novico, je opomba, da mladi princ nima pravice do prestola.«
Tuda tokrat je držal don Francesco svojo svečano prisego Priznal je mladega Antonija — Bianca je dečka slepo ljubila — za svojega sina.
Francesco in njegova soproga Bianca Cappellova še nista bila stara, ako štejemo starost po letih. Telesno sta bila pa že oba hudo postarana. Pre-stra6tno sta uživala sladkosti življenja in zdaj je prišlo maščevanje preteklosti.
Vse, kar sta zdaj užila, sta morala od življenja izsiliti; na pomoč sta morala^ poklicati vse mogoče Francescove praske in kroglice, najčudovitejša zdravila, ki jih je nadvojvoda sam mešal.
Nadvojvodo Francesca so pogosto napadale hude bolečine, ki so mučile že tudi njegove prednike, vendar šele v poznejših letih. Ko Francesco ni mogel več prenašati neznosnih bolečin, si je medicejski par izbral novo bivališče v medicejsk’ vili Poggio a Caiano ob znožju Albanskih gora. Prestolonaslednik je upal, da si bo tamkaj spet pridobil zdravje in moč.
Ko sta se Francesco in Bianca hotela odpeljati, sta neprijetno presenečena opazila, da se je tudi kardinal Ferdinand, ki je bil v Florenci v gosteh. pripravil za odhod.
Zato torej je dal osedlati svojega vranca, tako očitno je hotel pokazati, da so mu želje njegovih sorodnikov deveta briga. Ferdinand je še nekaj naročil zastran prtljage, potlej se i' zavihtel na svojega konja, se na kra k poslovil in oddirjal pred Francescoii! in Bianco skozi mestna vrata.
Pogio in čisti zrak v gorski pokrajini sta Francescu in Bianchi očitno prijala. Franeescove bolečine so kmalu ponehale; zakonca sta se vsak dan po več ur sprehajala po prostranem parku; pogosto sta zašla z bele poti na zapuščene stezice; utirala sta si pot skozi gosto grmovje, da sta prišla na svetlo jaso, kakršnih je bilo v ta* mošnji h gozdovih dovolj. Tamkaj sta sedla in počivala v hladni senci visokih borovcev.
Francesco je spet pričel jahati, kakor da ne bi bil nikoli bolan. Ob kri-, stalnočistem gorskem jezeru se je navadno ustavil, se slekel, skočil v vodo in plaval in čofotal, kakor njega dni. Zdelo se je že, da se je v njegovo telo spet vrnila sveža iskra mladost.
Tedaj se je pa lepega dne bolezen vrnila; bolečine so postajale še hujše in neznosnejše kakor poprej.
Nadvojvoda ni več prihajal h kosilu in večerjam; zatekel se je v laboratorij. ki ga je opremil njegov oče v Poggiit a Caiano. Tamkaj je skušal sredi epruvet, vseh mogočih skodelic in lončkov vsaj nekaj trenutkov pozabiti žgtčo bolečino, ki je razjedala njegovo telo.
Ko je drugi dan nadvojvoda hotel jesti, je takoj prič<<4 bljuvati. Moral je leči ,in poklicali so zdravnika; ta je ugotovil, da se je lotila nadvojvode huda vtočica. Popoldne se je bolezen na lepem še poslabšala in zdravnik je poslal v Florenco po svoje slovite tovariše, ki naj bi visokemu bolniku vrnili zdravje.
Med tem je Bianca vsa v skrbeh bedela pri svojem možu; vso noč ©e ni genila od njegove postelje, požrtvovalno mu je stregla in lajšala bolečine Drugo jutro je tudi sama morala leči in zdravnik je ugotovil isto bolezen kakor pri Francescu.
Zdravniki, ki so prispeli iz Florence, si niso znali pomagati. Takšne bolezni še svoj živ dan niso videli, ne zdravili. Posvetovali so se, učeno stikali glave, naposled so pa le povedali svojo skrivnostno diagnozo: huda vročica, vzrok neznan.
Bolezen se je od dne do dne slab šala.
19. oktobra 1587. leta je začutil Fran-eeseo, da se mu bliža konec. Prosil je za sveto popotnico; do poslednje ure je ostal pri zavesti, tako da se je še lahko'pogovarjal s svojim bratom kardinalom Ferdinandom.
Bianchi niso hoteli povedati žalostne novice, da je njen ljubljeni mož umrl, kajti tudi njej se je že bližala zadnja ura; spovedala se je in prejela svete zakramente.
Dvorni kaplan ji je podelil sveto popotnico. Nadvojvodinja je med solzami in ihtenjem zaupala duhovniku svojo zadnjo prošnjo-
iProsim »poročite mojemu možu, svetlosti donu Francescu de Medici, da sem mu bila zmerom zvesta, da sem ga nad vse ljubila in spoštovala in da je bila njegova bolezen tudi moja
Konec na S. strani
btri že od din
NOVA TROC
TVRSEVA (OUNDISR«)
nasproti Gospodorsl
Med oblogam* *ob delujejo Škodljivi bacili in kisline, ki zobno aklervino raataroje ter povrzročajo neozdravljivo gnitje (Karies). Zaradi tega je dolžnost vsakega kultiviranega človeka da dnevno večkrat očisti zobe. — Uporabljajte penečo in preizkušeno ODO Lovo sobno pesto!
Zaključek našega nagradnega tekmovanja
Tlazddiicv Hci^cad
.Danes smo zaključili naše gospodinjsko nagradno tekmovanje in izbrali^ srečne nagrajenke. Na naše vprašanje smo dobili celo kopico do Pisov in odgovorov; kajpak smo natisnili samo najdoslediiejše. Med temi dopisi smo izbrali pet najboljših, tako da bo lahko vsaka čitateljica sama presodila, ali smo izbrali in nagradili pravično.
Na splošno smo bili z odgovori naših gospodinj in deklet zadovoljni, Vendar smo pričakovali tu in tam več Jasnosti, izkušenosti in znanja. Zelo smo bili zadovoljni z natančnimi odgovori in nad vse radi smo čitali, ako je ta ali ona natanko opisala, kaj kuha in kako, kako si uredi pospravljanje itd. Razumljivo je torej, da smo izbirali med takšnimi odgovori in ne samo med suhoparnimi Poročili, kako je mogoče na mesec porabiti bore 1.200 dinarjev.
Opazili smo pa, da se prav nobena gospodinja ne zanima za vprašanje smotrne prehrane z znanstvenega Stališča. Morda bo ta ali ona menila: »S 1.200 dinarji pač ni mogoče Paziti čisto na vse in naposled tudi nismo kemičarke,« vendar naj ji odgovorim, da v njenem odgovoru ni dovolj prepričevalnosti.
Tista, ki se zanima za vse pereče sodobne 'probleme, bo morda vedela, da se vprašanje smotrne prehrane ne neha ob dobro zabeljenih žgancih. Vedela bo tudi, da nas znanost uči, da ima ta jed več beljakovin, druga več ogljikovih hidratov, tretja več tolšče, itd. In še bo vedela, da govorimo tudi v preprostem jeziku o .izdatni* in ,neizdatni‘ hrani. Vsaka gospodinja naj bi si torej zadala vprašanje, kakšen in kako sestavljen jedilni list bi bil tudi s tega stališča najprimernejši za njeno gospodinjstvo. Vedeti bi morala, katere jedi bi bile najcenejše, hkrati pa najizdat-nejše za vsako delo in za vsak letni čas. Saj menda veste, da spomladi in poleti jemo več zelenjave kakor jeseni in pozimi, ne sanao zato, ker je je več na trgu, ampak tudi zato, ker naše telo to zahteva. Pozimi in jeseni imamo pa rajši mastne ^ in sladke jedi, ker dajejo več kalorij in Kas lepo «podkurijo», da nas ne zebe.
Nekako takšen ali pa še bolj točen odgovor sem zaman iskala med našimi dopisi. To me pa ni oplašilo, kajti po drugi strani sem našla v njih toliko praktičnosti in dobre volje, da sem tudi te nedostatke lahko spregledala. Omenila naj bi samo, da je treba tudi na takšne stvari paziti, čeprav se na prvi pogled zde samo teoretske.
Nagrade po 100 dinarjev bodo dobile tele gospe in gospodične:
Gospa Angela Kopičeva, Maribor, Nasipna ulica 78; njen dopis je izšel v štev. 40. »Družinskega tednika«, z dne 18. nov. 1. 1.
Gospa Marija Špendetova, Stožice 86, Ježica pri Ljubljani; njen dopis je izšel v štev. 49., z dne 9. dec. 1. 1.
Gospa Vera Darinova; njen odgovor je izšel v štev. 48., z dne 2. decembra 1. 1.
Gospodična S. R.; njen dopis je izšel v štev. 2., z dne 13. januarja t. 1.
Gospa Milket Zadnikova, št. Vid nad Ljubljano; njen dopis je izšel v štev. 11., z dne 17. marca t. 1.
Upamo, da boste z razdelitvijo naših nagrad zadovoljne vse, tudi tiste, ki jim to pot sreča ni bila mila. Upamo tudi, da se boste v prihodnjem nagradnem gospodinjskem tekmovanju odzvale v ravno tako lepem številu in še z boljšimi in popolnejšimi odgovori kakor tokrat! Kakor doslej tako se bomo tudi odsihmal na 5. strani našega lista, ki je posvečena samo ženam in dekletom, prizadevale, da bomo s skupnimi močmi korakale navzgor, vse Vi še in više. Pri tem nam morajo pa pomagati tudi bralke same, bodisi * zanimanjem za naše delo, s sodelovanjem, s pohvalo ali pa z upravičeno kritiko! Vas vse prisrčno pozdravlja	Urednica
Ako je katero stvar premalo, drugo pa preveč visoko napisala, bo morala v resnični računski knjigi pač črtati ali dodati. Kaj ni pri nas ravno tako? Ko-Kkokirat človek deda lepe račune: to bom kupila, to se bo popravilo, ono .preuredilo, pa pride vmes kakšna malenkost ali pa bolezen, in moraš črtati to ali ono, ali pa oboje. Takšno je pač življenje.
Glede mojega odgovora in proračuna pa vidim, da ga je gospa Zadnikova kljub pazljivemu Sijanju premalo pazljivo prečrtala. Moj uvod ji mora dokazati, da je to res, ker sem omenila in da moj odgovor ne bo ustrezal tekmovanju. Opisala sem svoje izdatke tako, kakor jih v resnici izdajam. Ni-kakSnih fantazij, jemljem namreč življenje kot tako. Ce sem napisala, da sem poročena 7 in pol let in ta leta vedno sama gospodinjim kljub službi in brez služkinje, si mora pač vsaka misliti in nii lahko brez posebnega dokazovanja verjame ,da je resnica. Drva dobim zdaj, ko smo premeščeni, po 40 dinarjev kubični meter, priponi-, nila sem, da jih dobim od sorodnika — j to pa zato. da si ne bi kdo drugače razlagal. V prejšnjem kraju sem jih plačevala tudi po 40 dinarjev, pa tudi po 37 dinarjev. Krompir po 50 par (pripomba: v jeseni kupujem; takrat je cenejši, zlasti pri množini. Seveda za 1 ali 2 kg je cena druga.) Informirala sem se, po kakšni ceni je zdaj. Sosed v Šmarju ga je kupil po 80 do 85 par kilo za seme. Sicer je pa v splošnem najbolj pereč proračun zaradi stanovanja. Vsaka ga visoko računa in kritizira drugo, ki stavi nižjo postavko. Čudno 1 Iz tega sklepam, da so samo meščanke pisale, me deželanke naj bomo pa iar lepo tiho. Sicer pa mislim,
da imamo kar wi pravico do tekmovanja.
Želim vsem naročnicam, Id že vodijo gospodinjstvo, kar največ teka pri denarju, neporočenim pa kličem: le z veseljem v zakon in k štedilniku. 1.200 dinariev ni velika vsota, če jo pa dobro obrneš, le veliko zaleže na vseh straneh. Pridnost nn preudarnost sta gospodinji v veliko pomoč, in pa ljubezen, ki brez nje ni sreče ne zadovoljstva.
Prisrčne pozdrave uredništvu in vsem cenjenim bralkam in tekmoval kam	Eva	Igova.
ZENSKI RAZGOVORI
Odpot/ac na
Spoštovali« uredništvu!
Za presojo vprašanj, kako živita dva • 1200 dinami, je pač toliko odgovorov, kolikor družin ima mesečnih dohodkov po 1200 dinarjev, kajti vsaka go-•podinja si uredi življenje in izdatke Po svoji preudarnosti. Zato se nič ne čudim, da je grspa Zadnikova našla tflko malo stvarnosti in ;>resniČnos.ti< v doslej objavljenih odgovorih. Ciiala *em vse odgovore. Seveda so se me P> i tem lotevale različne misli in predstavljala sem si gospodinjstvo v takšnih in drugačnih opisanih razmerah, dede odgovorov neporočenih po se mi I>!! zdeli skoraj vsi kar dobri. Saj se •nora tista, ki m v praksi, precej za-**eti. da spravi takle proračun *kupai.
Gospa K. 6. Celje. — Priznati moram, da me je vaše vprašanje spravilo v zadrego, kajti še nikoli se nisem bavila 6 podobnimi problemi. Pregledala sem nekaj kozmetičnih in zdravniških knjig, a vendar nisem našla nobenega učinkovitega zdravila. Glede tolšče pod brado in ob straneh bi vam nasvetovala masažo, in sicer naj se hčerka masira vsako jutro in vsak večer. Na hrbtno stran prstov naj si natre nekoliko mastne kreme, potlej naj pa izmenjajo enkrat z levo, drugič z desno roko tolče po podbradku in gladi od srede nazven, torej od srede brade proti ušesom. Takšna masaža bo — posebno, če jo bo hčerka res vsak dan redno ponavljala — kmalu odstranila neprijetno tolščo. Opozoriti vas moram tudi, da je gospodična še v letih, ko se dekle razvija, in torej ni tako čudno, če je nekoliko debelušna; to se pozneje samo popravi.
Glede drugega vprašanja bi bilo pa najbolje, ako bi se obrnili do strokovnega zdravnika (do kozmetika), posebno ker je gospodična že storila napako, ki ste jo omenili v svojem pismu. Dlačice potlej še rajši poganjajo, zato jih ne kaže tako odstranjevati. Ako niso pregoste, jih obelite z vodikovim prekisom, ki ga dobite v vsaki lekarni ali drogeriji za nekaj dinarjev. Namočite v prekis kosmič vate in večkrat omočite dlačice, dokler ne bodo čisto svetle v barvi kože. Trdo, rjavo kožo ob kotičkih ustnic naj si hčerka vsak večer namaže s kakšno kremo, ki ima dosti hranilnih snovi in ki kožo pobeli. Iz lastne skušnje vem, da lepo omehča in pobeli kožo bela krema »Leodor«. Hčerka naj na splošno pazi na dobro prebavo, rajši več sadja in zelenjave kakor mesa, obraz naj si pa tudi primerno neguje. Zvečer naj si ga umije z mlačno vodo, potlej pa natre s kremo, ki je primerna za njeno. kožo. Umivanje zvečer je namreč ravno tako važno kakor zjutraj, ker se čez dan na koži nabere dosti prahu. Ako vse to ne bo pomagalo, je pa najbolje, da se posvetujete s strokovnim zdravnikom. Saška
Letošnja S
M.
Tako utegneš popraviti staro, ponošeno obleko, da bo videti kakor nova. Spredaj prerežeš, vstaviš svetlo svilo ali bariun, staro blago pa oblikuješ v bolero in ga prepntš s tremi ljubkimi baršmiaslimi pentljami. Takšno obli ko boš lahko nosila popoldne za vrve iz prebode
etošnja spomladanska Hloda
Ala splošno ni dosti drugačna od lanske, novosti so v malenkostih
Kostimi
Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos spomladi prevladovali kostimi, ki so nekakšna rželezna rezerva« v damski modi. Zapirali se bodo na splošno po sredi, mnogo bo pa tildi odprtih, da bo videti bluzo ali telovnik.
Kroj
Zelo ženski in nežen je, kakor ga že dolgo nismo bili vajeni; dosti okroglih črt, dosti gub in naborkov.
Jopice
Še zmerom bodo v modi jopice v obliki smokingov; tudi mlahave jopice bodo moderne, a priporočamo jih samo nežnejšim ženskam. Jopice, natanko krojene po moških jopičih, bodo dopolnjevale športne kostime. Nekatere jopice bodo precej dolge — saj ste morda že slišale letošnje modno geslo za kostime: kratka krila in daljše jopice — druge bodo pa krajše, in naposled bodo nosile še bolere.
Menda ne bo letos ženske, ki ne bo imela svojega bolera. Prikrojila si. ga bo iz »tare, ponošene jopice, iz obrabljene platnene obleke itd.
Najnovejša in praktična moda: ko-stimovo jopico oblečeš lahko tudi na »malo obleko« v isti barvi, pa imaš popoldanski komplet.
Krila
Krila so ravna in pogosto okrog in okrog drobno nagubana (plisirana); večkrat ste že slišale, da so letos krila tako kratka kakor še nikoli doslej; to pa ni res. Morda skrajšaš lansko krilo za dva centimetra in nihče ti ne bo mogel očitati, da nisi moderna.
Poletni plašči
Poletni plašči bodo na splošno podobni lanskim, ker se tudi letos ne. bodo zapenjali navzkriž, ampak samo z zaponkami ali enim velikim gumbom sredi pasu. Pogosto bodo brez ovratnika in brez reverjev, 111 sicer v nasprotni barvi kakor obleke. Torej k enobarvni obleki imprimiran plašč in narobe. Moderni bodo plašči z velikimi imprimiranimi vzorci; ali bodo tudi lepi. še ne vemo.
Obleke
Spet bomo nosile uiiprimirane obleke, vendar to leto ne bo toliko pisanih vzorcev kakor lani; posebno v modi bo črno-bel imprime, ki je od daleč videti nežno siv
Malenkosti
Moderni usnjeni i>asovi bodo letos ozki, pasovi iz blaga bodo pa široki in celo neenakomerni, sredi ožji, ob konceh pa širši. Glede pasov ne smem pozabiti omembe, da bodo Parižanke nosile kot najmodernejšo novost pa-hovke in pasove iz blaga okrog pasu,
kajpak zavezane v koketne pentlje, ki bodo segate pogoslo skoraj do rob-obleke.
V žepke pri kostimih bomo vtikaj« ljubke žepne robce, ki jih Kukajo iS v vseh mogočih pestrih modnih barvah.
Tenčice na klobukih bodo barvaste in gostejše ali redkejše, kakor so bile doslej. Saj veste, nekaj novetra si pač morajo izmisliti...
Barve
Modne barve eo: vsi toni sive od/ svetlosive, srebrnosive do temne, sivo-modre barve, dalje rožnatordeča barva, odtenek vrtnic, ki cveto v juniju, in še dalje zelenkasta — Parižanke ji pravijo vodenozelena — in rumena kakor žito. a ne kakor gorčica.
Kloituki
Kakršne želite- nos:le bomo majhne in velike, takšne, ki bodo podobni krožnikom z vegetarijansko zakusko, in takšne, ki bo<lo še zmerom podobni klobukom — kako žalostno, kaj ne? No, upam, da se bo še zmerom večina izmed vas odločila za preizkušene oblike — sicer bi se ta ali ona utegnila na naših ulicah osmešiti...
Upam, da ste z mojo modno brzojavko zadovoljne, zdaj pa le hitro h krojačem, šiviljam in modislkain!
Simona
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZIS Četrtek: Vlivanci na goveji juhi, ku. hana govedina, krompirjev pire, čebulna omaka. — Zvečer: Kokoš v obari, zraven krompirjevi cmoki.
retek: Zelenjavna juha, palačinke, nadevane z marelično mezgo, jabolka kompotu. — Zvečer: Radič in krompirjevi rezanci.
Sobota: Riževa juha, dušen krompir, jajčna omaka, ksliana govedina.
— Zvečer: Pljučna pečenka na način divjačine', zraven žličniki.
Nedelja: Možganova juha, krompirjeva solata, dunajski zrezki. — Zvečer: Goveji golaž.
Ponedeljek: Zdrob na juhi, vložene kumarice v omaki, krompirjev pire, kuhana govedina. — Zvečer: Kranjske klobase s kislim zeljem.
Torek: Goveja juha z vraničnimi cmoki, pariški zrezek, mešana solata.
— Zvečer: Oranžni cmoki*.
Sreda: Golaževa juha, dušen krompir, francoska solata. — Zvečer: Kakao in čokoladni kipnik.
Pojasnila
♦Oranžni cmoki: Skuhaj tri velike krompirje, jih olupi in še vroče pretlači. Zdaj osoli, dodaj en rumenjak in eno celo jajce, kosec presnega masla, 3 jedilne žlice kisle smetane in 20 dkg moke. Vse to zgneti v testo, razdeli v 35 koscev, polagaj vanje pomarančne krhlje, zvij in oblikuj podolgovate cmoke.
Na tej sliki vidiš pa že bolj lahno obleko, ki jo boš oblekla za prve toplejše dni. Pripraviš si jo lahko iz platna ali umetne svile, okrasiš jo z grobimi, na roko šivanimi širi. Obleka nima nobene gube, a ker jo boš nosila. za šport, je krojena bolj široko. K obleki nosiš širok florentinski slamnik t temnim trakom.
■ IIHIIMIIIItHIItlltllltMI’.
KOLESA!
damska in moška, nainovefši Z letošnji modeli v naivečii Iz- E že od din 550*— dalie S
TRGOVINA §
CIST« 36 =
zveze Z
7, a kolesa samo »D o r I i n I a k«!
PROBLEMI NAŠEGA ČAS A
Znanost pred novimi nalogami
. Pogovor z ameriškim avtomobilskim kraljem Ketteringom
Danes živimo v dobi tehnike. Na vseh poljih je znanost silno napredovala. Vsak dan izumijo kaj novega. Daljava ne igra nobene vloge več. Po brezžičnih valovih slišimo godbo in človeški glas iz še tako oddaljenih krajev sveta. Ali se pa doba tehničnega napredka res že nagiba h koncu?
Na to vprašanje je pred kratkim odgovoril v nekem intervjuju podpredsednik ameriške avtomobilske družbe General Motors Co., Charles J. Kettering, sam pomemben izumitelj. Po njegovem mnenju na polju tehnike ne smemo biti preveč konservativni, čarobna beseda, ki oživi sleherno državo in priskrbi njenim državljanom delo, se imenuje »sprememba«. Naša naloga je, da na vseh poljih spremembo pospešujemo, ne pa zatiramo. Pri raziskovanju in pri poskusih ne smemo preveč podlegati vplivom tako imenovanih. strokovnjakov. Inteligentni samouki so dosihmal dali svetu več izumov kakor pa razni izkušeni strokovnjaki. Pred tridesetimi leti je na primer uradna znanost trdila, da ne bo nikoli mogoče v avto vgraditi avtomatsko električno sprožilo (starta:), dnnes ga ima pa že sleherni avtomobil.
Najvažnejši problem
Kettering je nato povedal primer iz lastnega življenja. V otroški dobi avtomobilske industrije so potrebovali 17 dni, da so pološčili en sam avto. Kaj pa da je to zeio oviralo hitrost izdelave. Strokovnjaki so pa dejali, da tega ni mogoče popraviti. Slučajno so odkrili nove vrste loščilo, ki se je pa tako hitro sušilo, da za loščenje avtomobilov ni prišlo v poštev. Po dveh letih poskusov v laboratorijih avtomobilske družbe se je posrečilo sestaviti loščilo, ki je mogoče z njim po-toščiti avtomobile v tako hitrem času, da strokovnjaki ne bi nikoli verjeli.
Na vprašanje, kateri problem se mu zdi najvažnejši, a ga znanost še zmerom ni rešila, je Kettering odgovoril, da je to problem, zakaj je trava zelena. Nikakor ni dejal tega za šalo, narobe, tako je ves prežet z važnostjo tega problema, da je že več let sem žrtvoval ogromne vsote denarja za njegovo rešitev.
Kettering sicer ne upa, da bo učakal odgovor na svoje vprašanje, vendar se pa zaveda, da bo ravno razplet tega problema dobršen korak na poti navzgor. Zelenje v travi in v listju ima namreč čudovito zmožnost, da nakupiči v sebi solnčno energijo. Ako bi poznali to skrivnost, bi lahko gradili transformatorje, ki bi v njih sončno energijo spreminjali v elektriko ali toploto.
Amerika boleha danes za gospodarsko depresijo, ki jo vsako leto oškoduje a več milijard. Kettering je dejal, da lozna zanesljiv pripomoček, kako bi
to depresijo odpravili. Z eno milijardo dolarjev naj bi ustanovili in uredili kakšnih 500 do 600 novih raziskovalnih laboratorijev za nove izume. Bili bi gotovo presenečeni, koliko novih izumov bi zagledalo beli dan in koliko novih industrijskih panog bi se pojavilo na svetu. Kaj hitro bi potlej izginila nezaposlenost, ki je dandanes v Ameriki tako pereča. Kettering meni tudi, da bi moralo vsako industrijsko podjetje imeti svoj laboratorij za raziskovanje in izume.
Stroj za merjenje vročine
Kettering je sam v svojem rojstnem kraju Daytonu ustanovil sklad s področja medicine — torej tiste stroke znanosti, kjer sam sioer ni doma; iz tega sklada dobiva podporo posebno zmožni tamošnji zdravnik, Ta zdrav-
Kaj prav za prav govore ljudje v narkozi? Primarij neke velike new-yorške bolnišnice se je več let bavil s tem vprašanjem, zdaj je pa objavil svoje ugotovitve, kajpak v mejah poklicne molčečnosti.
Celo v narkozi igra veliko vlogo dobra vest, sicer se zločinci ne bi tako otepali operacij in se ne bi rajši odločali za nevarnosti zahrbtnih bolezni namesto za nenevarno narkozo. Boje se namreč, da ne bi med operacijo izblebetali stvari, ki jih rajši skrivajo na dnu srca, ker bi jim utegnile škodovati. Kajpak ne vedo, da je sleherna besedica, ki uide operirancu v narkozi, pod strogim ključem zdravniške poklicne molčečnosti.
Ljudje postanejo romantični
Primarij neke velike newyorške bolnišnice, ki je že leta in leta opazoval ljudi v narkozi, ve povedati marsikakšno zabavno »skrivnost«, ki je ljudem na operativni mizi v narkozni omami prikipela na ustnice. O vsem mogočem govore ljudje v narkozi, največjo pozornost pa kajpak posvečajo tudi v narkozi — ljubezni. Moški navadno šepetajo imena ženske, ki jo ljubijo, ženske pa spet kličejo imena tistih moških, ki so jim posebno pri srcu. Ljudje, ki so dolga leta skrivali kakšno srčno skrivnost s pretirano sramežljivostjo na dnu srca, jo na
nik ima nalogo, da redno pazi na vse nove izume na zdravstvenem polju namesto svojih poklicnih tovarišev, ki jim vsakdanje delo tega ne dopušča. Vsak teden pa ta zdravnik poroča o svojih ugotovitvah svojim tovarišem na posebnih znanstvenih sestankih.
Ketteringova ideja je imela sijajen uspeh. Pred kratkim so zdravniki v Daytonu iznašli nov stroj za merjenje vročine, ki ga uporabljajo že skoraj v vseh modernejših ameriških bolnišnicah in ki so ga na nekem mednarodnem zdravniškem kongresu označili kot nenadomestljiv pripomoček za merjenje vročine v modernem zdravilstvu.
Iz vseh teh primerov vidimo, da more samo pesimist napovedovati, da se doba izumov že nagiba h koncu.
operativni mizi izbrbljajo kakor molitvico.
Zeto radi operiranci v narkozi deklamirajo ali celo pojo ljubezenske pesmi in odlomke znanih šlagerjev; pod etrovo masko postanejo celo najresnejši in najsuhoparnejši ljudje sentimentalni in romantični.
Raztegnjeno poglavje v narkotičnih blodnjah je tudi poklicno življenje. Operiranec govori o svoji trgovini, hvali in graja svoje uslužbence, pošilja k vragu konkurenco in toži o svojih skrbeh. Pogosto kakšen uslužbenec ošteva svojega sitnega šefa, pove mu v brk vse, kar si v navadnem življenju komaj misliti drzne... Moški, ki v narkozi blodijo o ljubezni, se navadno prepirajo s svojimi tekmeci in jih oštevajo z vsemi mogočimi priimki.
Nihče ne laže
Ženske pod etrovo masko kajpak fantazirajo o oblekah; menda ni treba omenjati; da rade znašajo sveto jezo na svoje tekmice. Značilno je, da operiranke večkrat blodijo, da prekipeva mleko, da se je kakšna jed prežgala, da je ta ali oni pozabil v jedilnici utrniti luč itd. Same gospodinjske skrbi, ki pričajo, da so ženske tudi v podzavesti dobre gospodinje.
Zanimiva je okoliščina, da v narkozi nihče ne laže in da je vse, kar pripovedujejo operiranci, čista resnica. Najbrže ljudje v podzavesti nimajo dovolj duševne samostojnosti, da bi govorili neresnico. Tako pacienti na operativni mizi po pravici odgovarjajo, ako jih zdravnik kaj vpraša, kajpak samo ob pričetku narkoze, dokler se še ne pogreznejo v globoko, mirno spanje, (»N. W. Journal«, Dunaj)
Narodnosti
v
restavraciji
Natakar neke velike restavracije v Parizu je pred kratkim izjavil, da utegne že po načinu, kako si zakonski pari izbirajo svoje obede, sklepati na njihovo narodnost;
Svedje: gospod ponudi jedilni list dami, in ko izbere ona, naroči tudi on. Med obedom malo govorita in ne gledata drug drugega. — Francozi; najprej gospod prečita jedilni list, predlaga to ali ono svoji sosedi, potlej pa po tihem naroči obed, pogosto ne upoštevaje njenih opomb. Med obedom zakonca tiho kramljata, — Američani: dama izbira in naroči navadno zelo veliko, sama pa poje zelo malo in vse jedi prepusti možu. — Angleži: posebno važnost polagata angleška zakonca na udoben prostor; jedi izbira mož in jih tudi predlaga ženi. Oba jesta obilno in izdatno in sta po navadi vseeno vitka. — Nemci: žena izbere in naroči, mož izbere in naroči. — Madžari: posebno so natančni Madžari pri izbiri prostora: biti mora takšen, da ima razgled po vsem lokalu. Natakar mora dolgo čakati; mož važno prebira jedilni list in od strani opazuje svojo ženo; naposled naroči vse jedi, ki je pri njih ona prikimala, zraven pa še kakšno malenkost, ob koncu čitanja pa poljubi ali pogladi svoji spremljevalki ročico. — Avstrijci: ona in on si skupaj ogledata jedilni list, naročita skupaj in navadno zahtevata od vseh jedi, razen črne kave, po dvoje — Italijani: mož zahteva dva jedilna lista, oba VS malo izbirata,
hitro jesta; važna jima je črna kava in dobra pijača. — Poljaki:	mož
naroči večjidel že vnaprej izvrstno kosilo in ženo z njim preseneti. — Rusi: mož je otrok in prepusti izbiro jedil »mamuški« ženi. (»Pionicr«, Zlin)
Ali je res ali ne?
Nekatere trditve, ki smo jih spodaj zapisali, so resnične, druge pa ne; v zabavo in pouk vam bo, ako boste vsako posebej pretehtali in skušali ugotoviti, ali je upravičena ali ne:
1. če si veverice kupičijo na jesen veliko zalogo orehov, pomeni to, da bo zima ostra.
2. Missouri je najdaljša reka v Severni Ameriki.
3. Prve drsalke, ki jih je uporabljal človek, so bile iz kosti.
4. Pogosto zadošča samo -hitro padanje z letalom, da se vrne glušcu sluh.
5. Nekateri ne marajo prižgati treh cigaret z eno samo vžigalico; ta praznovernost temelji na stvarni podlagi.
6. V določeni globini je toplota v vseh morjih in v vseh zemljepisnih širinah ista.
Odgovori
1. Ni res: Množina zaloge je odvisna od veveričine moči, pa tudi od tega, koliko dobi živalca pod drevesi.
2. Res je: Missouri je dolg 4.847 km, Mississipi pa »samo« 4.620 km.
3. Res je: Po izkopaninah, ki so jih izkopali v Angliji, moremo ugotoviti, da so bile takšne drsalke v rabi pred XII. stoletjem.
4. NI res: Tako utegnemo ozdraviti samo tisto naglušnost, ki je posledica živčnega pretresa; prave naglušnosti pa ne.
5. Res je: Strah pred prižiganjem treh cigaret z eno samo vžigalico korenini izza časov burske vojne; tisti, ki si je zadnji prižgal cigareto, je bil namreč v nevarnosti, da ga ne zadene krogla sovražnika, ki je iz daljave opazil ogenj.
6. Res je: Celo v tropskih krajih ima morje v globini 1.500 m samo 2* toplote.	(noR)
Čarobna mol ultravijolifastih žarkov
Uporaba ultravijoličastih žarkov, ki je bila vse doslej omejena izključno le na medicino, od dne do dne raste in se razširja. Zdaj so začeli z njihovo pomočjo v newyorških kopališčih ubijati bacile in druge mikroorganizme, ki pridejo v vodo. V newyorškem mestnem laboratoriju delajo z ultravijoli-častimi žarki tudi poskuse za konser-viranje hrane. Dognali so, da se da s temi žarki zelo dobro ohraniti presno maslo.
Ultravijoličasti žarki vplivajo posebno nenavadno na alkohol: pod njihovim vplivom namreč alkoholne pijače hitro zavro, dobe aromo in postanejo močnejše.
(»Berliner Tageblatt«)
Se zmerom je zelo majhno število tistih japonskih deklet, ki si po do-vršitvi šole izbero kakšen samostojen poklic ali pa študij na univerzah ali tehniških visokih šolah. In še zmerom je glavna naloga mlade Janponke, da se kolikor mogoče hitro poroči in ustanovi svoj dom. Na Japonskem imajo zato veliko raznovrstnih šol za ambiciozne bodoče gospodinje, tako n. pr. šolo za ročno delo, za kuhanje, za glasbo, risanje in slikanje, za vpletanje in gojitev cvetlic, itd. če pa hoče biti bodoča japonska nevestica popolna, mora kajpak absolvirati tudi »šolo za neveste«. V tej šoli se japonska mladenka nauči prav vsega, česar potrebuje pozneje v zakonu.
Prve takšne šole so ustanovili nekako pred desetimi leti; zelo so se ob-
Banka Baruch
11. Rue Auber, PARIŠ (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu' sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-G4. Bruselles; Holandija: št. 1458-GG. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 59G7, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Gotovo ste tudi Vi prijatelj „Družinskega tednika" t Pomagajte nam zato pridobivati nove naročnike 1
__________ Prosimo	odložile ----—•
Pošljite 1 št. »Družinskega tednika na ogled na naslov;
________________ Prosimo	odrežite	  —
Ta odrezek denite v kuverto in jo frankirajte z znamko za 25 par. Na kuverto pa napišite: Upravi »Družinskega tednika«, Ljubljana, pošt. predal 345.
Požrešnost pajkov
Požrešnost pajkov je vredna občudovanja. S poskusi so dokazali, da je pajek menda najpožrešnejše bitje na svetu. Zjutraj poje štiridesetkrat toliko kolikor tehta sam, opoldne pa devetkrat toliko. Ravno tako izdatno tudi večerja in poje trinajstkrat toliko hrane, kolikor znaša njegova lastna teža. Zato pa tudi lahko sprede v nekaj dneh en kilometer dolgo nit.
če bi hoteli to požrešnost pajkov primerjati s hrano, ki bi jo moral pojesti osemdeset kil težak človek, da bi sorazmerno pojedel toliko kolikor pajek, potem bi bilo to nekako takole: za zajtrk bi moral pojesti šest stotov govejega mesa, opoldne in zvečer pa dva vola, osem ovc in štiri prašite.
(»Lidove Noviny«, Brno)
Kako Japonci pasejo losose
Po nekem naravnem zakonu * vračajo lososi ob drstitvi vselej nazaj v tisti kraj, kjer so se nekoč zlegli iz iker. To okoliščino znajo spretno izrabiti vladni ribolovni uradi na japonskem otoku Hokaidu.
Losose, ki ob drstitvi priplavajo s tokom, ulove, omamijo in sortirajo. Samicam vzamejo ikre in jih umetno oplode. Ribe nato ubijejo in razpošljejo po trgovinah.
V	velikih ledenicah hranijo oplojene ikre tako dolgo, dokler se ribice ne izležejo; teh »novorojenčkov« pa ne spuste koj v morje, ker bi jih utegnile večje ribe požreti, ampak jih hranijo v posebnih ribnikih, dokler se primerno ne razvijejo. Po približno enem letu jih naposled spuste v morje; lososi odplavajo na odprto morje, kjer se odebele in zrastejo.
Ko pride čas drstit ve, se kakopak vrnejo v isti tok, ki so po njem priplavali na odprto morje, in se nevede vrnejo k otoku Hokaidu, kjer jih čaka pa ista usoda kakor njihove starše. Vsako leto se milijoni in milijoni tolstih lososov vrnejo z naravnega »pašnika« v Oceanu naravnost v mreže hokaidskih lovcev, da pridejo potlej na mize Japoncev.
nesle in tako so kmalu nato v vsakem mestu in pozneje celo v sleherni vasi ustanovili »šolo za neveste«. Zmerom so polne nadobudnih japonskih mladenk, v cvetu 18. do 22. let. Takšna šola ti-aja navadno dve leti; v njej se dekleta uče splošnega političnega gospodarstva, prava, zgodovine, pravilnega vedenja v družbi in gospodinjstva. Kajpak tudi ne pozabijo na nego dojenčka, na vzgojo otrok, na kuhanje, šivanje, na lepotno nego, na glasbo, umetnost in še na mnogo drugih važnih stvari, ki jih mora obvladati vsaka poročena žena. Vsi predmeti, ki jih imajo na urniku gojenke teh šol, se pozneje v življenju praktično ponavljajo.
Učiteljica pelje gojenke svoje šol« na trg kupovat. Izmenično morajo dekleta kuhati in skrbeti, da vladata T vseh učnih prostorih red in čistoča in da je povsod dovolj cvetja. Pogosto narede gojenke tudi izlet v veleblagovnice, trgovine in tovarne, kjer se uče nakupovanja. Kajpak te vzorne bodoče gospodinje ne smejo pozabiti na umetnost in zato si pogosto ogle-dajo razne umetniške razstave, muzeje itd.
Vodilna misel teh šol je: odpreti bodočim ženam oči za težave vsakdanjega življenja. Podeželske šole za neVeste imajo pa še posebne tečaje, prilagodene življenju v tamošnjih krajih.
O ljubezenskem in spolnem življenju v zakonu pa v teh sicer vele-modernih šolah nikoli ne razpravljajo, ker zakon na Japonskem navadno še zmerom sklepajo starši.
In vendar so japonske žene vzor dobre zakonske družice, saj so ponižne; skromne, čednostne, inteligentne, ljubeznive in nenavadno ljubeče matere.
Zakaj je Jugoslavija siromašna?
Sami ne vemo, kako smo se navadili govoriti o bogastvu Jugoslavije, če primerjamo statistike drugih držav z našo, pridemo do spoznanja, da o kakšnem našem posebnem bogastvu ne more biti govora. Priobčili smo že več takšnih poučnih statistik, danes prinašamo že eno o rodovitnosti zemlje v raznih evropskih državah; številke smo posneli po zl inskem »Pionierju«.
Pridelek na hektar zemlje v letu 1935/36
Sladkor-
	Pšenica	Rž	Ječmen	Oves	Koruza Krompir na pesa		
Holandska Belgija	29,20	21,90	27,80	21,20			179,45	368,65
	25,55	22,45	25,45	26,00		193,05	306,00
Danska	28,80	16,80	28,30	25,30	—	165,75	368,10
Irska	24,10	16,50	25,95	24,20	—	187,35	258,40
Velika Britanija	22,00	—	20,90	20,25	—	160,60	236,60
Norveška	20,15	19,00	19,45	20,50	—	184,03	—
Švedska	22,20	17,80	20,00	18,75	—	135,83	395,40
Nemčija	21,70	16,45	20,95	19,55	—	157,60	297,40
Švica	20,75	19,40	17,75	19,30	28,00	133,93	405,00
češkoslovaška	16,90	15,20	16,30	14,65	15,55	121,95	270,95
Luksemburg	15,95	14,95	14,55	16,35	—	104,35	—
Avstrija	15,90	14,10	16,25	13,45	21,50	120,65	253,10
Finska	16,65	14,00	13,70	13,40	—	154,65	247,95
Francija	13,95	10,90	13,70	13,20	16,25	104,20	277,60
Madžarska	13,95	11,40	12,85	11,90	17,50	70,05	192,95
Bolgarija	12,95	11,40	14,70	10,75	14,35	84,10	177,35
Italija	13,65	13,45	10,05	11,55	18,85	57,95	235,00
Poljska	11,85	11,15	11,90	11,65	12,75	116,65	210,50
Litva	11,40	11..75	11,50	10,50	—	108,40	218,60
Letonska	11,40	12,30	9,65	10,00	—	126,30	201,25
Albanija	9,65	10,95	10,00	9,60	13,65	43,05	—
Estonska	10,00	11,95	8,70	8,95	—.	130,25	—
Jugoslavija	11,55	7,99	9,40	8,35	15,70	52,60	164,80
Španija	8,50	8,10	10,40	8,85	16,70	110,00	220,60
Romunija	8,90	9,55	7,80	8,95	10,55	90,75	158,70
Portugalska	10,80	8,80	7,50	4(60	6,20	158,60	—
Grška	8,05	7,35	8,60	7,20	14,35	56,50	—
Evropa povprečno	12,65	13,10	13,25	14,55	13,70	124,70	265,75
V gornji statistiki je Jugoslavija na 23. mestu. Rodovitnost naše zemlje je skoraj trikrat manjša kakor holandske zemlje. Drugi kriterij: v primeri z evropskim povprečjem je dober samo pridelek naše koruze; povsod drugod zaostajamo za evropskim povprečjem za 30—50 °/o, Ker je pa naša zemlja dobra, je to dokaz, da jo naš narod še precej primitivno obdeluje in da je ne zna tako izkoriščati kakor drugi narodi. To je hkrati dokaz, da potrebujemo, kakor v vseh panogah, tudi v poljedelstvu mnogo dobrih poljedelskih šol in večernih tečajev. Hkrati s pridnostjo rok in z bogastvom strokovne izobrazbe pri posameznikih raste namreč tudi bogastvo naroda.
MISLIM, DA BOMO RAVNO Z LJUBEZNIJO DO ŽIVALI NAPOSLED ZATRLI VOJNO. KAJTI KADAR BOMO DO VSEH BITIJ ČUTILI TISTO, KAR ČUTIMO ŽE ZDAJ DO DRAGIH NAM MAČK, PSOV IN KONJ, TEDAJ TUDI LJUBEZEN DO NASIII BLIŽNJIH NE BO MOGLA IZOSTATI.
Vojvodinja Hamiltonova v londonskem »News Chroniclu«.
Priznanje pod etrovo masko
Kal aovore ljudje v narkozi? Deklamiranje ljubezenskih pesmi In oStevanje sitnih predstojnikov
Šola za neveste
Kako •# na Japonskem pripravljajo za zakon
Sl. ni. 1938.
DRUŽINSKI TEDNIK
HI6UM USODE J
Po nemškem ievirniku priredila
9. nadaljevanje
S prav izrazitim gibom je razprla prste in si s palcem podaljšala nos. Mala razposajenka, ki jo Je resnost obšla le za kakšne minute, je bila zdajci vsa obsedena od te misli. S trdno odločnostjo je Pribila:
»Tudi jaz se bom poročila!«
Mlada žena se je zvonko zasmejala.
»To vendar ne gre kar na vrat ua nos. Koga si boš pa izbrala?«
»Tega še ne vem — in to mi je na koncu vseeno. Samo ven iz tega otroškega vzdušja moramo... Hudo je le to, da se z nikomer pogovarjati ne smem. Mama me zmerom spodi, kadar pridejo gostje, in še »a vaš jour fixe me noče vzeti s seboj. Toliko sem jo prosila in toliko moledovala, toda odpravila me je, rekoč: Elizabeta, otrok si še!«
»No, saj to si še res, mala Lizika,« je resneje povzela Hana, »sicer bi ne govorila takšnih otročarij.«
Te besede ji je pa mala gospodična hudo zamerila. Trmasto se je razkoračila pred prijateljico.
»Sedemnajst let bom stara čez dva meseca — in ti si jih štela osemnajst, ko si se možila... Leto dni pač ni besede vredno. Pri tem ostanem: poročila se bom* In na ženitovanjsko potovanje me mora tudi peljati, v Švico in v Italijo, kakor sta šla vidva.«
Skrivnostni ,on‘, ki jo bo moral Peljati na potovanje, in ki še ni imel ne imena ne oblike, je bil za tega otroka očitno postranska reč.
Prav tedaj je vstopila Hanina sobarica z novico, da je prišel ta-petnik, ki je bil za to uro naročen. Mlada gospa je vstala in se opravičila pri Liziki:
»Samo deset minut! V spalnici dobim nove zavese, in to moram sama ukazati kako in kaj. Potrpi ta čas!«
Lizika je ostala sama, toda bila je pri Hani že kakor doma, in si je znala najti zabave. Najprej je poklicala Bora in ga začela lepotičiti. Na glavo mu je posadila svojo kučmo, boo mu je ovila okrog vratu, potlej ga je pa zajahala kakor konjiča.
»Hop, Boro! V skok! Zdaj jezdiva na sprehod — na lov — hop, hop!«
Stari Lizikin prijatelj pri igri je bil vajen takšnega tiranstva: Pokorno je ubogal, toda zdajci je obstal in začel pritajeno renčati... Vrata so se bila po tihem odprla in na pragu je stal neki gospod, ki je z nepopisnim začudenjem opazoval to »pasjo ježo«.
Mala gospodična je brž skočila z Borovega hrbta in se vstopila poleg psa, rdeča ko kuhan rak. Na vso srečo je bil tudi prišlec ves v Zadregi.
»Ne zamerite mi,« je zajecljal. »Hotel sem govoriti z gospodom Brankovim... ker ga pa ni doma... sem hotel z gospo...«
Tukajle mu je beseda obtičala v &rlu. Par minut je stal molče, potlej je pa kar planilo iz njega:
»Lep pes, zares lep!«
»Za Bora ga kličemo!« je še vsa Zmedena izdavila Lizika.
Zdelo se je, da je gospod z velikim zanimanjem prisluhnil temu odkritju, toda beseda, da bi navezal pogovor, mu ni šla z jezika. Čez nekaj minut se je vendar toliko opogumil, da je vprašal:
»Ah imate radi pse, gospodična?«
»O, da!«
»Tudi jaz.«
In po tem globokoumnem pogovoru sta oba obmolknila, ker nista Jflogla za ves svet ziniti pametne besede.
Kakor naročena se je prav tedaj Vrnila Hana — in je brž seznanila gospodično Arnikovo z gospodom Ebertyjem.
Mlada gospa je sprejela obiskovalca prijazno in zaupljivo. Saj so b*li vsi graščaki iz domačega okrožja prijatelji med seboj in so Prihajali kljub precejšnjim razdajam med posameznimi graščinami pogosto drug k drugemu v go-?te. Gospodična Dankmarjeva in J^ton Eberty sta si bila pa že izza Vladih nog dobra prijatelja.
Oton ji je na dolgo in na široko ^čel pripovedovati, kako je kaj ?°ma, kako napreduje posestvo in *;aj počenja babica. Ko jo je bil 3* slovo obiskal, mu je še naro-'•'ia za vnukinjo prav prisrčne pozdrave.
» Lizika je molče poslušala in je ® zmerom sramežljivo pobešala tiavo. No, saj to ni bila majhna vi r’ k° 3° ie Pa ta ljubeznivi no-j znanec presenetil pri tolikanj tročji igri — in prav danes, ko je laio prej svečano izjavljala, da se "o kmalu poročila. Da, in še prej,
1 je ni spoznal doktor Eckard
tudi v kočljivih okoliščinah? Toda »striček« je že star gospod, a ta, ta Oton Eberty, ta je vendar mlad in še čeden fant povrh! In kako mu zdaj jezik teče, ko se s Hano pomenkuje! Lej ga, lej, saj zmerom in zmerom škili k njej... In ona, Lizika, se mu mora pač zdeti še popoln otrok, ko pa jezdi psa in je oblečena v takšno kratko krilce!
Na vso srečo se je prav tedaj vrnil Brankov in povabil svojega prijatelja v delovno sobo. Toda komaj sta bila gospoda sama, je Oton brž povprašal Brankova:
»Prijatelj, kakšnega živega hudička pa imate to pri vaši hiši? Ko sem stopil v salon, sem uzrl tega čednega dekliča, kako ti psu na hrbtu jezdi po sobi.«
»Arnikovo Liziko misliš? To ti je še pravo pravcato otroče!« je smehljaje se odvrnil Ervin. »Takšnih prešernih domislekov sem pri njej že vajen. Toda kaj hočem, ko je pa tolikanj navezana na mojo ženo. Pa pustiva to! Povej mi rajši, ali si že končal vse delo na polju?«
»Vse je gotovo in pospravljeno! Zdaj si bom lahko z mimo vestjo privoščil nekaj veselih tednov v Berlinu.«
»Da, da, zdaj pride spored tvojih pustolovščin na vrsto! Saj si mi že zadnjič pravil, da se hočeš kot samec še poslednjič iznoreti, preden pride — katastrofa...«
»Katastrofa? Ne zbijaj šal.«
»Ne morem si pomagati. Po mojem okusu je Mica Jagova — katastrofa! He, zdaj mi pa še povej, ali si jo že zasnubil?«
»Kaj še, saj se mi ne mudi,« je Oton jezno odgovoril. Toda precej nato je z nenadejano razjasnjenim obrazom dodal: »Zdi se mi, da se bom tokrat v Berlinu prav posebno imenitno zabaval.«
Komaj je to spregovoril, se je s tolikšno energijo spustil v globok naslonjač, da je kar zahre-ščalo.
*
Doktor Eckard je bil mož nezlomljive delavnosti, no ih tak je tudi moral biti, ako je hotel uspešno načelovati velikemu političnemu časniku. Že uradne ure v uredništvu so bile naporne, da je kaj. Sleherni dan so ga obsipavali s sto in sto vprašanji, poročili in kdo ve s čim še vse, skratka s samimi takšnimi stvarmi, ki je moral o njih prav osebno odločati. A tudi lastno časnikarsko delo mu je vzelo več ur na dan. Poleg vsega dela je moral pa še občevati v vseh mogočih družbah, zakaj javni poklic mu ni dopuščal, da bi se ognil marsikateri neprijetnosti in dolgočasni zabavi. Povsod je pač moral biti navzočen, in povsod je moral zastaviti svojo vplivno besedo. Za tak poklic je treba železnih živcev in nezlomljive volje. In doktor Eckard je bil mož na pravem mestu! šest tednov dopusta na leto mu je vrnilo vso porabljeno energijo.
Le poslednjo pomlad, po izredno hudih političnih bojih v zimskih mesecih, so mu živci popustili. Pošteno besen je bil sam nase, ker ga je strlo, toda pomagalo ni nič. Moral je na morje — in solnčna pomlad na jugu ga je pozdravila. Ko se je vrnil, je spet z železno roko zagrabil krmilo in vodil svoj list po preizkušenih načelih.
V poslednjih tednih se je razmerje med njim in njegovim nečakom kar vidno ohladilo. Ervin se ga je ogibal kolikor se je le dalo, kadar se je pa moral v stiski zateči k stricu, je storil to vselej tako, da po možnosti ni bil sam z njim, in vselej v takšni naglici, da ni bilo časa za prav osebne pomenke. Nekaj ga je grizlo in žgalo — in pogovora o tem »nečem« se je bal kakor hudič križa.
Danes je pa naneslo drugače.
Mladi mož je obiskal svojega strica doma v njegovem stanovanju. Bila je nedelja — in v uredništvu bi ga ne bil našel — in vendar je bila zadeva uredniška; zakaj šlo je za važno politično stvar...
»Rad bi slišal tvoje mnenje,« je začel Ervin. »Ne morem se znajti, tako sem še zmerom presenečen. Saj, pri moji veri, nisem nikoli nameraval slediti stopinjam svojega očeta. Drugačne misli so mi zmerom rojile po glavi, drugačen cilj sem si bil postavil, toda ponudba somišljenikov mojega pokojnega očeta je res nad vse resna. Hočejo mi vsiliti njegov mandat pri bodočih volitvah. Tebi stvar menda tako ni neznana?«
»Da, slišal sem že nekaj zvoniti,« je odvrnil Eckard. »Gre zdaj samo za to, kaj praviš ti k temu?«
»Glavno vprašanje je pač to, ali sploh kaže, da utegnem uspeti. Ako rečem: da, bi mi bilo na moč neprijetno če pogorim.«
»Korajža velja! Kdor ne tvega, ne zmaga! Pridušiti bi se seveda ne mogel, da postaneš poslanec, to pa vem, da je ime tvojega pokojnega očeta znano v vsem volivnem okrožju. Ljudje so bili dolga leta vajeni, da jih je zastopal mož z imenom Brankov. Nu, in ker si sin svojega očeta, ti bo njegov sloves bržčas utrl pot do uspeha. To je
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. fikrobi in gvetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo- Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
AI&uč
Ucpe*tUMW6' mifo vatufa Vaše fledfo!
vse, kar ti lahko rečem, ne da bi tvegal, da se zagovorim.«
Stric je govoril malce posmehljivo, toda Ervin mu bodic ni zameril, saj ga je le predobro poznal.
»In še nekaj je važno,« je nadaljeval stric, »s poroko si postal veleposestnik. Tvoj pokojni oče je bil samo v Rodensteinu gospodar, ti si pa mogočnik še drugod, saj si priženil velika posestva Dank-marjevih...«
»...ki so za enkrat še pod žezlom moje pratete,« mu je skočil z neprikrito zagrenjenostjo Ervin v besedo.
»To so zgolj zasebne stvari, ki za volivce niso zanimive, ki zanje niti ne vedo. Zanje si edinole ti lastnik vseh posestev; za dve leti boš pa tudi res gospodar vsega imetja. To, prav to, da si premožen in mogočen, to je za volivce najuspešnejša vaba...«
»Prav, toda vprašanje je, ah me bosta ti in tvoj ,Prapor* neomajno podpirala, ako bom kandidiral?«
»Brez dvoma,« je odločno pritrdil doktor. »Nenadna smrt mojega svaka in nadomestne volitve so postale usodne za nas. Važno postojanko smo izgubili v korist socialnih demokratov. Storiti moramo vse, da se napaka pri novih volitvah popravi v naš prid. Sicer še res nimaš običajne .parlamentarne' starosti — s tridesetim letom po navadi človek ne pride v državni zbor — toda razmere kažejo, da si zaradi očetovega slovesa in po svojem imovinskem položaju res edini, ki ga smemo z nado na uspeh postaviti za kandidata.«
»Dokler se ne bo našel boljši...« je vidno razdražen siknil Brankov. »Takšno je pač mnenje stranke, tvoje pa menda še prav posebno!«
»Pokaži in dokaži nam, da si prav ti tisti ,boljši', pa bom gotovo prvi, ki ti bom uspehe priznal. Pe-snikovanje boš pač moral tačas na
klin obesiti, zakaj poezija in politika si nista nič kaj na roko.«
Doktor Eckard je govoril z nenavadno hladno zapetostjo, zadržanostjo, in nečaku Ervinu to kajpak ni bilo ušlo. Pri poslednji bodeči opazki je pa vzkipel:
»Ali se ti zdi poslanstvo pesnika za narod mar tolikanj nepomembno?«
»Narobe; posebno visoka odlika je za tistega, ki je izbranec svojega naroda, njegov prerok in zagovornik pred vesoljnim svetom. Toda dvema gospodarjema se ne da služiti. Presneto velika razlika je med tem, ali govoriš v državnem zboru, kjer preži prijatelj in sovražnik s kritičnim ušesom na sleherno tvojo besedo, in med tem, ah opajaš ozek krog sanjavo navdahnjenih privržencev v kakršnem si bodi salonu s svojimi pesniškimi razodetji...«
Ta neprikriti ukor je bil Ervinu huda zaušnica. Vgriznil se je v ustnice, potlej je pa besno bevsknil:
»Stric, zdi se mi potrebno, da se enkrat za vselej o tem vprašanju porazgovoriva.«
»Meni se zdi pametneje, da o tem molčiva, kakor sva molčala doslej!«
»Ne, krivico mi delaš! Vem, da si prepričan, da sem gospo Arnikovo jaz preprosil, naj pride v Berlin. Pa se bridko motiš! še sanjalo se mi ni nič o takem njenem načrtu. Verjemi mi, da sem bil sam na moč presenečen, ko sem izvedel, kaj namerava.«
Leden molk je bil stričev odgovor.
»Ne verjameš mi? In če ti dam častno besedo, ah boš mar potlej še zmerom dvomil?«
»Ne bom, toda uspeha to prav nič ne spremeni. Kakor si bil že v Nici, tako si tudi zdaj v Berlinu popolnoma v ukletju te lepe Kirke, pozabljaš pa pri tej stvari samo neko malenkost... To namreč, da si bil takrat še prost in da si bil trdno odločen, da zavržeš davni načrt svoje družine. Zdaj, prijatelj, si pa vezan, si oženjen in v tem je vendar — rekel bi — vsaj nekoliko razlike...«
»Dobro se zavedam, kaj sem svoji ženi dolžan,« je odsekano in uporno odgovoril Ervin. »Njenih pravic ji ne kratim in jih tudi ne blatim, zakaj razmerje med menoj in gospo Arnikovo je še današnji dan zmerom takšno, kakršno je bilo prvi dan, ko je prišla v Berlin.«
»Rad verjamem, toda vse to bo le tako dolgo ostalo platonsko, dokler se bo lepi gospe tako ljubilo. Pst, nikar se ne razpoči! Rečem ti tudi, da se ji celo bo ljubilo, to pa zgolj iz tehtnih vzrokov. Veš, dolgčas ji je namreč brez poeta, ki bi jo opeval, ki bi jo v vznesenih besedah oboževal. Prijatelj, ne verjamem pa, da se bo tvoja Hana še dolgo, kaj še celo za zmerom zadovoljila s svojimi .pravicami', ki jih ji res še velikodušno priznavaš, da ji bo zgolj tvoje doneče ime in takšno pasje življenje v tvoji hiši še dolgo všeč. V svoji skromnosti in neizkušenosti je do-
mi duhovitimi damami. Viš, s Hano se človek lahko od srca pogovori. Hm, to se ti seveda čudno vidi? Vem, da se ti z njo doslej niti skušal nisi pogovoriti, rečem ti pa, da celo dvomim, da bi se s teboj hotela pogovarjati, tako sproščeno in od srca namreč. Zdaj jo žulijo še spone njene enostranske vzgoje, ki ji je vcepila kot vrhovno zapoved pokornost. Babica, ki je sicer tako modra, je zagrešila pri njej veliko napako, čudim se, da ni v otroku zaslutila svoje lastne krvi, sicer bi jo bila vzgojila po svojem vzoru. Ko se bo pa dekle otreslo vsiljenih vzgojnih okovov, bo zrasla nemara še više kakor babica.«
Ervin je poslušal stričeve besede z nejevernim nasmeškom, ob poslednjih besedah se je pa zdrznil.
»Svojo lastno kri...? Mendar vendar ne boš trdil, da je Hana svoji babici podobna?«
»Boš videl, še na las ji bo podobna! Navzven sicer ne, ampak navznoter, že zdaj me marsikakšen njen gib, izraz njenega obraza, včasih njen glas, marsikaj me že spominja na babico. In kako hudo se je s starko bosti, menda sam še predobro' veš.«
»Vem, pa se kljub temu prav imenitno razumeva,« je hladno menil mladi mož. »Sicer sem resda že premnogokrat prišel v nemilost pri njej, toda nikoli še nisem bil tolikanj nepreviden, da bi se bil na smrt sprl z njo.«
»Zvit si ko kozji rog; kratko in malo ji uideš, še preden utegne, da bi te naučila kozjih molitvic. Tako je prav gotovo zelo udobno, toda tudi to ji bo začelo nekoč presedati. Preenergična je ta tvoja stara teta. Nekoč ji boš moral dajati odgovor — in ne da se vnaprej reči, s kom bo tvoja Hana potegnila.«
»Hana je vendar moja žena in nima izbire. Z menoj, ne zoper mene, mora biti!«
»Mora biti! Prijatelj, nikar tako gospodovalno!« se je ponorčeval Eckard. »Vzemiva, da ne bo s teboj... Kaj boš potlej storil? Nikar več ne misli, da si se poročil zgolj s podeželskim dekletom. Rajši se zavedaj, da imaš vnukinjo gospe Dankmarjeve za ženo. In če se le-ta v njej predrami, potlej se pošteno pazi!«
Ervin se je nejevoljno namrdnil. Ni mogel in ni mogel razumeti strica, ki je umel sicer tako na las pogoditi ljudi, da ravno njegovo tolikanj preprosto ženo popolnoma napačno sodi.
»Nisem strahopetec!« je odgovoril po kratkem razmišljanju. »Sicer pa, stric, imel si prav, ko si dejal, da o nekaterih zadevah rajši molčiva. Po nepotrebnem se prerekava, na koncu pa ostaneva tako vsak pri svojem. Danes so prav za prav volitve na najinem dnevnem redu, in kar se teh tiče, se razumeva. Zdaj vem, da se lahko nate in na tvoj ,Prapor* zanesem. To mi je dovolj, da se bom znal odločiti. Kakor hitro bom sam s seboj na jasnem, te spet obiščem.«
Poslovil se je in odšel. Doktor
srusfjs, 'ssltzs.S!?.» m »»?>,	■»	»*.
jo lastni mož prezira in omalovažuje, toda zdi se mi, da se ji oči z vsakim novim dnevom bolj in bolj odpirajo. Bodi na preži, zakaj videti je, da svoje ženice še ne poznaš.«
»Zato jo pa menda ti bolje poznaš...« je podsmehljivo menil Ervin. »Saj si se ji kar vsilil za svetovalca in vodnika, odkar je v Berlinu. Na moč si ljubezniv. Stvar mi pa le ne gre v glavo, ker vem, da si sicer od sile izbirčen...«
»Da, res sem, a priznati ti moram, da se tolikokrat dolgočasim pri tako imenovanih salonskih pogovorih z vašimi tako imenovani-
HERSAN
HERSAN ČAJ
DELUJE
dobro pr) obolenju želodca, Jeter In ledvic Pomaga prt poapnenju ill in hemoroidih
OLAJŠAVA
bolečine ln trpljenje pri revmatizmu In sklepnem protinu
OBLAŽUJE
bolečine pri mesečni čiSfl
ODSTRANJUJE
nepotrebno mast in pripomore do rltkost
jjjjiiitiiimiiiin imun
DOBITE GA V VSEH LEKARNAH
lumnHuiuimiimiiiiiiitmiiiiiui/
gova odločitev. Poslanski mandat je pač le prevelika vaba, da bi jo takšenle mlad možakar pustil v nemar. Da bo energično in smotrno zastopal interese volivcev in stranke, sicer od pesnika ni bilo pričakovati, toda končno tudi njegov pokojni oče ni bil kdo ve kakšna zvezda, pa je vendar leta in leta sedel na svojem poslanskem stolčku. Ime Brankov ima pravi zvok — in to je edino, kar utegne Ervinu pomagati do politične kariere. Nu, naj le poskusi fant, dokler ne najdemo boljšega...
Eckard je bil spremil nečaka do vrat, toda komaj jih je za njim zaklenil, je zaslišal popolnoma tuj mu in nenavaden glas.
Obstal je in prisluhnil. Ni dvoma, nekdo je pel. Verni Gunder-mann s svojimi petimi križi in pol menda ne prepeva s trezno glavo, vzorna gospodinja pa tudi nima takšne navade, da bi sl urila glas. In vendar — glasovi so prihajali prav iz njene sobe! Doktor je zmajal z glavo in se je odločil, da pojde pogledat. Odprl je duri. Pogled na prizor v gospodinjini sobi mu je do malega povzročil živčni napad. Gospa Wittichova se je sprehajala z belim punkeljčkom v naročju po sobi. Pozibavala ga je in pela ko razbit lonec prastaro uspavanko:	»Spančkaj detece,
spančkaj sladko!«
V dno duše ogorčen je gospodar nenadejano zarohnel:
»Kaj pomeni to; ali se vam je pamet skisala?«
Medkejčeva ljubica
Nadaljevanje s h. strani bolezen. Prosim, prosite ga v mojem imenu za odpuščanje, če sem ga kdaj razžalila!«
Tako je umrla Bianca Cappellova...
Vzeli so ji nakit in dragocene obleke, kajti niso pustili, da bi vzela kaj medicejskega s seboj v svoj grob.
Benečanki liianchi Cappellovi so pa pustiti samo eno okrasje:	majhno
školjko, obarvano kakor panterjeva koža, ki jo je Biancha nekoč nosila v ušf«u kot uhan in ki jo je pozneje zmerom nosila pri sebi kot svoj najljubši amulet. V njeno krsto so položili samo še majhno mehansko punčko, ki so jo našli pod njenim mrtvaškim zglavjem.
Don 1'erdinando de’Medici je zajahal svojega konja in oddirjal v divjen) diru po deželni cesti v Florenco. Presenečenim stražam ob mestnih vratih je zaklical medicejsko geslo, ki mu ga je na smrtni postelji zaupal don Fnuicesco. Nadvojvoda se je bit pred svojo smrtjo spet spravil s svojini bratom in je mirno umrl.
Kmalu nato se je dal Ferdinando okronati; očitno se mu je zelo mudilo...
Po Italiji so se razširile govorice, U ui«o hotele ponehati, da se je don VaKlinand svojega brata in svoje svakinje od križal z zastrupljenim Uola-4em. Novi nadvojvoda pa ni molčal, •mpak je velel trupli izkopati in pretakati.
Zdravniki so izvršili svojo dolžnost, a niso našli n-ikakSnega* strupa. Niso se upali, najti ga.
In vendar bi bili morali najti strup, kajti kemik Franeesco na nadvojvodovem prestolu je v očetovi zapuščini našel tisti skrivnostni recept, ki je postal zanj in za njegovo ženo Bianco usoden.
Bilo je kaj navadno zdravilo, a pomagalo je le pri protinu, ki je tako silno mučil starega nadvojvodo Co-Sima.
Bilo je olje — hudičevo olje.
Njegov sin Francesco je skrivnostno zviti pergament našel v majhnem pre-
skrbno pregledala zapisnik pred seboj, potem je pa pomignila staremu gospodu. Temnolasa mladenka je nepotrpežljivo skočila kvišku:
»Jaz čakam že tri četrt ure.«
Sprejemna dama jo je očitajoče pogledala :
»Gospod se je že pred dvema tednoma telefonsko najavil.«
Doktor Gluck, suh, vdrtih lic, s kratko pristriženimi sivimi lasmi, je vstopivšega klienta vprašujoče pogledal.
»Te stene,« je dejal, kimaje z glavo, »slišijo vse in ne morejo ničesar ponoviti. Mislite si torej, da sem jaz takšna stena. Tu naju sliši samo Bog.«
Doktor Gluck je gledal, kako hitro so nato privrele besede čez debele ustnice njegovega klienta. Mislil je na to, koliko besed se na svetu izgubi. Pravcat slap sočutja s samim seboj in tožba se je izlil iz obiskovalca.
Na doktorjevem obrazu ni trznila niti mišica. Tu in tam je pogledal v zrcalo nad govornikovo glavo, ki je v njem udobno lahko videl, koliko je ura. Pod uro je bila signalna luč, ki je zagorela, kadar je določeni čas potekel. Pol ure dva dolarja — a kako hitro mine takšne pol ure! Mož je očitno imel mnogo na srcu, ker si je bil rezerviral celo uro za tri dolarje! Ko bo čas potekel, se bo prikazala miss Sla-dova in mu ljubeznivo sporočila, da je ura minila; moral se bo domeniti za drugič. Doktor Gluck ga je pogledal.
Mož je umolknil in se s čudno pro-dirljivostjo zazrl vanj.
»Lahko mi poveste vse, kar hočete, in zamolčite vse, kar hočete,« je zamrmral doktor Gluck. »Saj nisem sodnik. Samo Najvišji nad nami lahko odloča, kje je pravica in kje je krivica. Samo poslušalec sem in nič drugega.«
Govornika je to opogumilo in spet se mu je iz srca izlila nova ploha besed. Obiskovalec je z očmi iskal pomoči pri doktorju Glucku. Tedaj se je zasvetila luč in vstopila je miss Sla-dova.
»še drugi ljudje čakajo,« je ostro rekla miss Sladova. »če želite, lahko pridete spet drugi četrtek ob štirih.*
Ko je doktor Gluck spet ponovil
BOHBOlil
niKERJjM
Mi
dalu iz ebenovine; trdno je upal, da (o zdravilo pomaga, omili bolečine in {podaljša življenje... Zdravilo iz koncentrirane žveplene kisline!
Z njo si je nadvojvoda sebi in Bian-chi pripravljal alkimistične obede za omiljanje bolečin... Ko ju je hkrati zalegla smrt, Francesco Se ni imel 47 let. Bianca je pa dopolnila komaj evoje W leto.
Vadrvojvoda Ferdinand Je velel svojega brata, ki ga je svet imenoval samo še »Francesca Čednostnega« pokopati v družinsko medicejsko grobnico.
Bog zna, kje počivajo Bianchane kosti, nihče ne ve, kje so jih položili k večnemu počitku. Njen grb — vrvi-čast klobuk — ao pa izbrisali in odstranili iz vseh javnih kamenitih in lesenih znamenj v mestu ob Arnu.
Florentinsko ljudstvo je spet pričelo zaničevati Bianco. V svojem sovraštvu je krstilo znamenite medicejske laboratorije za »Bianchino peklensko delavnico« in za strupeno »čarovniško jamo«.
Nekomu pa novi nadvojvoda vseeno ni mogel do živega. »Podtaknjenec« don Antonijo je rasel in uspeval v veselje vsem, ki so ga poznali, in postal je pozneje vojak in junak, kakor da bi bil pravi Medicejec.
KONEC
Sočutno sne
Napisal L. Zara
Na vratih je visela steklena plošča: »Sočutno srce«. Spodaj v kotu je bilo pa napisano: »Doktor Elder Gluck, poslušalec«.
V	čakalnici je vladala prijetna mračna svetloba. Na sinjih usnjatih naslanjačih so sedela mlada dekleta, stare gospe in neki starejši moški. Za mizo je kraljevala sivolasa sprejemna dama. Ko je zagorela rdeča luč, je najprej
svoje uvodne besede, si je začela olajševati srce temnolasa mladenka, ki ji je obraz zastirala tenčica. Ko je vstala, ji je doktor Gluck z vzdihom ponudil roko.
»Ubogo dete!« je dejal, »-našli boste pravo pot, zaupajte v življenje in vase.«
Ko je doktor Gluck odpustil šestega klienta, si je natočil kozarec vode. Ljudje hočejo govoriti, govoriti — a nihče jih noče poslušati. Uboge duše, koliko skrbi imajo na tem svetu! In dobro jim de, če se izpovedo. Skoraj nihče ga ni vprašal za svet. In vedel je tudi, da svetovati ne sme, da ne sme vplivati na usodo drugih ljudi. Bil je vesel, da je imel le še eno obiskovalko.
»Te stene,« je dejal in se obrnil k zardeli mladenki, »slišijo vse in ne morejo ničesar ponoviti. Mislite si, da sem jaz takšna stena. Tu vas sliši samo Bog.«
Vljudno jo je poprosil, naj sede.
Pomladne novosti vseh oblačil, športne, kamgarn, obleke, perilo itd. najceneje
Presker
Ljubi lana, Sv. Petra e. 14
FP. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI THO 0
Velika izbira vsakovrsiolh naočnikov, poveCevalnili stekel, daljnogledov, toplomerov, barometrov, barotermontelra«, higromeirov itd. - Raznovrstne ure, zlatnina in srebrnina. - Ceniki breiplabisi
,1.
Vso nesnago in vse madeže od rje boste z laliUoto odstranili, ne da bi se bilo treba bati, da ostanejo sledovi na emajlu.
»Morala sem priti k vam, gospod doktor,« je izdavila mladenka. »Nikogar nimam, da bi z njim govorila. Ne morem razumeti, zakaj Jerryjeva mati zahteva... tako krasno stanovanje ima zase in za služabništvo...«
Doktor Gluck je sedel in z roko tjavdan risal geometrične like na list, ki ga je imel pred seboj. Pobesil je glavo, Ko je poteklo pol ure in je zagorela rdeča luč, je videl, da so njene oči polne solz.
»Neskončno mi je žal, ljubo dete,« je nežno dejal, »če bi sedeli tu na mojem mestu in spoznavali vse skrbi in vso nesrečo drugih, potem bi vedeli, koliko moči vsakdo potrebuje in kako zelo se moramo truditi, da vselej prav storimo.«
*
Ko je odšla, je spet sedel in pomislil na vse obiskovalce tistega dne. Za jutri se jih je oglasilo dvanajst. In prihodnjih štirinajst dni je že vnaprej zasedenih. »Sočutno srce« je bila velika atrakcija.
Vrata so se odprla in na pragu se je prikazala velika in lepa gospa.
»Elder,« je vzkliknila, »če hočeva k Normanovim na večerjo, se morava zelo podvizati!«
Doktor Gluck se ni ganil. Gospa je stopila bliže in je s členki prstov ostro potrkala na mizni vogal.
»Elder!«
Doktor Gluck jo je začudeno pogledal.
»O!« je dejal. Hitro je segel v predal in si pritrdil za uho drobceno črno slušalko za naglušne; njena vrvca se je zgubljala v žepu njegovega suknjiča.
»Oprosti, dragica!« je zamrmral in se opraščal, »ali mi nisi nekaj rekla?«
rBI
Jlistn.Ua ucecUišk/a
M. L. Fata morgana. Sporočite svoj natančni- naslov.
M. A. iz K. Ne moremo objaviti, časi so preresni za aprilske šale!
Vse čitatelje, ki nam pošiljajo svoje prispevke za rubriko »Zrcalo naših dni«, prosimo, da pišejo svoje sestavke vedno čitljivo in s črnilom, da jih pišejo samo na eni strani papirja in da jih podpišejo s polnim imenom in natančnim naslovom. Brezimni prispevki gredo brezpogojno v koš.
Janez z Vrha in špelca. Žal ne moremo objaviti. Poskušajte še kaj napisati, mogoče bo bolj uspelo.
Radio Ljubljana
od 31. III. do 6. IV. 1938.
AMkdate
Slava
Puccini je nekoč dejal svojemu prijatelju: »Skoraj dvajset let sem potreboval za spoznanje, da nisem čisto nič nadarjen za glasbo.«
»In ali si tedaj opustil komponiranje?«
»Kaj še, tedaj sem bil že slaven.«
Dvomi zdravnik
Ves Oxford se smeje duhoviti norčiji nekega tamošnjega dijaka. Neki posebno strog vseučiliški profesor je napisal na tablo v univerzitetni veži: »Sporočam, da so me imenovali za osebnega zdravnika njegovega veličanstva.«
Neki šaljivec je pa napisal pod to sporočilo pričetek angleške himne: »God save the king!« (Bog obvaruj kralja!)
Zlobni Michelangelo in prebrisani papež
Michelangelo je na svoji znameniti sliki »poslednja sodba« v Sikstinski kapeli tako natanko narisal med pogubljene nekega kardinala, ki se z njim ni dobro razumel, da ga je vsakdo na prvi pogled spoznal.
Kardinal se je ogorčeno pritožil pri svetem očetu, papežu Klementu VII Papež je pa njegovo tožbo zavrnil in pripisal na rob: »Lahko sicer dušo rešim iz vic, nikakor pa ne iz pekla...«
ČETRTEK, DNE 31. M ARC V
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 18.40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: 10 minut zabave ■ 20.00: Koncert: Pevsko društvo *Lirac iz Kamnika — Radijski orkester — Plošče ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri.
PETEK, DNE 1. APRILA
11.00: Solslta ura ■ 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Radijski orkester ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Ženska lira ■ 18.20: Vesele in razigrane ■ 18.40: Francoščina ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: 10 minut za planince ■ 20.00: Tu imaš aprilsko JažI ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.30: Augleše plošče ■ Konec ob 23. uri.
SOBOTA, DNE 2. APRILA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 14.00: Napovedi ■ 17.00: Radijski orkester ■ 17.40: Strokovno šolstvo ■ 18.00: Citrašloi trio »Vesjiae ■ 18.40: Dvostranske pogodbe ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■
19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki ■ 20.30: Konec tedna bodi tak, da bo zadovoljen vsak! • 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: I! indijski orkester ■ Konec ob 23. uri.
NEDELJA. DNE 3. APRILA
8.00: Vese! nedeljski pozdrav ■ 9.: Napovedi, poročila ■	9.15: Prenos
cerkvene glasbe iz franč. cerkve ■ 9.45: Pcstni govor ■ 10.00: Plošče ®
11.00: Otroška ura ■ 11.30: Koncert Radijskega orkestra ■ 13.00; Napovedi ■ 13.20: Hajdrihove pesmi ■ 16.00: Prenos iz Dravograda ■ 17.00: Kmetijska ura ■ 17.30: Nadaljevanje prenosa iz Dravograda ■ 18.00: Slovenske narodne ob spremljevanjti Kmečkega tria, poje 1*. Zupanova ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nae. ura
■ 19.50: Slovenska ura ■ 20.30: Radijski orkester ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Znani plesni orkestri
■ Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, DNE 4. APRILA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi
■ 18.00: Zdravniška ura ■ 18.20: Operni napevi ■	18.40:	Kulturna
kronika ■ 19.00; Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti
■ 20.00: Prenos iz Maribora ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri.
TOREK, DNE 5. APRILA
11.00: Šolska ura ■ 12.00: Plošče
■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi
■ 13.20: Radijski orkester ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Radijski orkester
■ 18.40: Kapitalizem in judovska miselnost ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zabavni zvočni tednik ■ 20.00: Plošče ■ 20.15: Dvoboj ■ 22.00: Napovedi, poročila H 22.15: Zvoki v oddih ■ Konec ob 23. uri.
SREDA, DNE 6. APRILA
12.00: Pevski zbori ■ 12.45; Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče
■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: April v •naravi ■ 18.20: Pomladni zvoki ■ 18.40: Dolenjska srednjeveška mesta
■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Uvod v prenos ■ 20.00: Prenos iz opernega gledališča v Ljubi jami v I. odmoru:	Glasbeno predavanje; II. odmoru: Napovedi, poročila ■ Konec ob 23. uri.
NENZA KOLODVORSKA ulica 8
cenjenim gostom — vsakomur — VES DKH od 6, ure zjutraj do 21. ure zvečer
okusno obilno in coneno hiauo
Mleko, kavo, ka-abo, čaj, din 1—, 2'—, 2'50, 3’—; gulaž, vampe, obaro, jetrca itd. din 3'—.
Palačinke z marelično marmelado din 1‘—,
KOSILO od '/s 12. do 15. ure se kuha 2 krat: zakuhana goveja ali umetna juha, 2 prikuhi, goveje meso din 5-—, isto s pečenko ali močnato din 7'50, isto s pečenko in močnato din 9‘50, brezmesna hrana din 2'— do 5'—.
VEČERJA od ’/* 18. do 21. ure: Goveji ali telečji zrezki v omaki, dunajski ali pariški zrezki din 3'50, pečen rajželc, dušeno meso z makaroni ali špageti, goveji ali telečji jezik v pikantni omaki, jajčne klobase, sege-dinski gulaž, ogrsko zelje, pljučna pečenka v omaki, plška v papriki itd. din 3'50. Žganci koruzni, ajdovi ali beli, dušen riž, različni cmoki, kompoti in razne solate din 1‘50, mlečna jedila din 2'50, močnata jedila din 1— do 2 —.
TOČIJO SE BREZALKOHOLNE PIJAČE. ABONENTI SE SPREJEMAJO
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K, Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v LJuhlJani; za tiskamo odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.