if. 83.
V Gorici, dne 8. avgusta 1899.
Izhaja dvakrat na teden t štirih izdanjlli, in sicer: vsak torek in petek, zjutranje izdonje opoldne, rečemo izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom« in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom poŠiljana:
Vse* leto.......gld. 0-—
pol leta........»   3—
" četrt let&.»>,.„, ..  •.¦.!,*.»    1#B0.
\ Posamične Številke stanejo 8"ti.'"  '"   ' """"
Naročnino sprejema upravništvo v GospoBki ulici štv. 9 v Gorici v .Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Nji naročilu brez doposlaue naročnine ho ne oziramo.
»PUIMOKEC« izhaja neodvisno od «Soče» trikrat mesečno in stane vseMeto- gldr-4'20..
«Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to: bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lav renči 5 na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
SOČA
(Večerno izdanje).
Bog- in narod!
Uredništvo In odpravnlštvo
ae nahaja v Gosposki oUei St § v Gorici v IL ns&tr,
zadej. — JJtemk. sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do 13. nre predpoldrie;                ,^-.\
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu?^
Naročnina, reklamacije ia druge. reči, katere ne
spadajo  v delokrog uredništva,  naj  se  poSljajo le
upravniStvo.                                                    ™
Neplačanih pisem ne sprej'emlje ne uredništvo ne
upravniStvo.      '            ______
Oglasi in poslanica ' se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke pe prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
„(Jorišku Tlakama" A. GabrScek L&« in zalaga razen «Soče» in »Primorca. Se .Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežaih 5 dci6 pol ter staue vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici, se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
<Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Brez programa-brez odličnosti!
(Dalje in konec). In ko so naši poslanci nastopili 1, 1897. pot abstinence, vprašamo: kaj so dalje storili za »trditev te taktike v širokih vrstah naroda? Kateri poslanci pa so šli med ljudstvo, da bi ga podučili, kaj je abstinenca, zakaj so jo pričeli in kak6 jo hočejo nadaljevati, da bi vse ljudstvo vedelo, pri čem je in bi se izreklo s poslanci edinih mislij ? — Nič in nič! Le dr.Turna je priredil nekaj shodov po celi deželi, za kar so pa bili drugi poslanci tako nejevoljni, da je moral s shodi nehati! Drugi poslanci niso nič storili, dr. Turna ni smel — a vse javno zastopstvo ab-stinenčne politike je ostalo »Soči", ki je svojo nalogo tudi skrbno in razumno izvrševala,' da je konečno vendar vse ljudstvo dobilo jasne pojme o položaju v deželi. »P r. List* je le skromne capljal za »Sočo*. Zatd pa je žel več zahvale!!
Ali ne le to, dn naši poslanci niso nič storili za razširjenje abstinenčne ideje, marveč so nekateri celd sami — zgago delati, pisali so v »Slov. List* ostre in cel6 zlobne dopise proti dr. Tu mi (in cela proti grofu Coroniniju), dolzeč ga, da je vzrocil abstinenco, katere slabe posledice so neizogibne. In deželni poslanci so cel6 po deželi čebrnjali v enakem zmislu ter begali ljudstvo I Tako grozno so nekaterniki takrat rušili oficijalno politiko slovenskega kluba!! Kje ste bili takrat vi, .narodni voditelji", da bi obsodili take poslance, ki so toliko zagrešili, — kakor ste se spravili zdaj nad dr. T. za umišljeni pogrešekf!
Prav nič ni čuda, ako je imel namestnik grof Goess toliko srčnosti, !Tolikor bi je zaman iskali pri vseh po celi A'str«ji, da je po deželi dražil fcupane in dru ,e veljake proti abstinenčni politiki, — nag varjal jih, naj silijo poslance v deželnozborsko mesnico, sicer da ne dobe nikakih podpor itd. Povsod drugod v Avstriji bi bili poslanci vse drugače obračunih s takim namestnikom. Šli bi mej narod in mu povedali, kaj naj si misli o namestnikovem govorjenju — in posvetili bi mu tudi drugače, takd, da bi ga za vselej
MAROO  V1SCONT1
Zgodovinski roman 3iaUjanskl napisal Comrnaso 6rossl
(Ualje)
Ona je govorila tak6, ker je mislila, da je njen oče — kakor so se bili pomenili prej — o vsem že obvestil Viscontija. A ker je bilo temu vse neznano, ko je slišal sedaj tak6 goreče prositi in ni vedel zakaj, je najprej osupnil, za hip pa ga je obšlo usmiljenje in ljubezen. Bil je v zadregi, vi-devši, da kraljica vseh njegovih mislij in njegovega srca kleči tu pred njim kot sužnja. Sklonil se je, da bi jo privzdignil, in ji rekel ves razburjen: *Kaj delate?.., ne, jaz tega nikakor ne morem dovoliti, vstanite vendar; vi, da bi taktf klečali pred Človeškim bitjem! vi!» — Toda ona se ni zganila, temveč, je povzdignila roke in ga nadalje prosila, upiraje va-nj svoje objokane oči. To je Viscontija neizrečeno presunilo. Bilo mu je, kakor da bi v tej deklici videl zopet pred seboj njeno mater živo ¦ m pravo, ki je bila prav tak<5 padla
minila volja na tak misijon po naši deželi! Pri nas pa se ni zgodilo prav niči Najbrže je bilo komu ceI6 ljubo, ako bi imelo GoeV sovo potovanje zaželjen vspeh! Le »Soča" je morala zopet nadomestiti ves odpor — in bila je tudi parkrat zaplenjena l To je bilo vse!
Na shodu dr. Turne v Dornbergu pa sta govorila S e m p a s k i nadučitelj in d o r n~ berški župnik proti abstinenci. Farna govori, da sta govorila po njiju ustih dva poslanca. — Učitelji so tudi pisarili v .Narodu" proti abstinenci! I Kdo se je vsemu temu upiral! Edino »Soča" in »Soča* — zat6 pa uživa danes »zasluženo plačilo".
Tako je bilo delovanje, taka eneržija nekaterih naših veljakov v tem najvažnejšem vprašanju naše sedanje domače politike. Ali naj za to še dalje stojimo za njimi z veliko kadilnico ?! Ali niso marveč vredni vse graje ?! Ali ni imel dr. Turna prav s svojo sodbo?!
Pojdimo dalje!
Kdo se no spominja neizmerno burne dobo po držav nozborskih volitvah I. 1897.? JotniSnico so se napolnilo z našimi rojaki cele okolice, št. Andrež, Št. Peter, Vrtojba itd. so bila prizorišča nečuvenega samosilstva nad našim narodom. Sledile so ostre obsodbe l
Vprašamo .* kje so bili takrat zastopniki tega ljudstva, da bi povzdigali svoj glas v obrambe onih trpinov nasproti krvavi krivici, ki se jim je godila ? Kje so bili, da niso šli med ljudstvo, podučili ga o položaju, kakč se mu je vesti, in dali mu poguma, da ne obupa nad boljšo prihodnostjo? Kje sta bila takrat Berbuč in Grča, zastopnika okolice, ki sta uživala vendar imuniteto, ki bi ju varovala pred vsakim na-sitstvom ? — Edino na shodu v Št. Petru je bila spregovorjena v tem oziru prav poštena, odločna beseda, a to je storil — zopet dr. Turna. Kar je govoril dr. Gregorčič, je bilo tako mehko in prikrito, da je vse poslušalstvo ostalo docela hladno in celo pobito. Ne,nastopil je dr. Turna, takrat še c. k r. s o d n i uradnik, in govoril je tako iz srca vsemu poslušalstvu, tako kipeče,   tako odločno, da je nastal ob vsaki
pred njega na kolena in ga vzdihuje" prosila toliko let poprej tisto noč, ko je bil prišel, da bi jo odvedel z očetovega doma. On se je čutil zamaknenega. Vzdignil je šiloma prosečo devico in jo peljal na neko stolieo. Ona si je z obema rokama zakrivala obraz, ter vsled silne žalosti, srama in strahu je jokala ne-vtolažljivo, in obilne solze so jej pritekale izmed belih prstov. On se je ni upal dotakniti in jej je prigovarjal: «Oh, povejte mi, kaj hočete, in kakor mi je drago upanje v moje večno izveličanje, vamprisezam, da storim po vaši želji vse, kar mi bo mogoče, tudi če bi imel pri tem izgubiti državo, Življenje in svojo čast. Rešite me iz teh muk in povejte mi, kdo je tisti, katerega morem rešiti ?...»
«Lupo», je vskliknila deklica vzdi-hujč!
»Kdo? tisti podložnik samostana sv, Ambroža, ki je obsojen na smrt?»
«Da, on je sin sokolarja, mojega očeta, je brat moje ljubljene dekle... oh, da bi vi videli, kak6 sta reveža obupana!...*
«No jokajte več, Lupo bo rešen, darujem ga vam... Oh, da bi takč mogel s svojo krvjo" jedno teh vaših solz
tretji besedi nepopisen vihar po dvorišču Cernicevem, kjer smo zborovali. In celč odlični pristaši ,P. L." so kričali z drugimi vred: Tak6 se govori l Živio Turna! — Vla-din zastopnik je cesto posegal v Tumov govor in grozil, da razpusti shod! — Od tistega dne je bilo zaman misliti, da bi Turna mogel še ostati c. kr. uradnik, pač pa, da postane tak zastopnik naroda, kakor ga potrebujemo. Vsled tega je izstopil, da bi se lahko ves posvetil narodnemu boju — no, danes so ga naši voditelji v zahvalo izključili cel6 iz društva »Sloga*. Do cela ga hote polltiški ubiti l! — Dr. Turna je bil tudi edini od poslancev, ki je šel na lice mesta v okolico, kjer je sprejel na zapisnik (kakor pravi preiskovalni sodnik) vse izjave okoliških veljakov in drugih prič, iz katerih je bil očividen grozovit terorizem nad našim ubogim ljudstvom od znanih stranij! Dr, Turna je odstopil vse gradivo dr. Gregorčiču, ki je bil prejel tudi od Gabrščeka nešteto podatkov s pričami vred o znanih škandalih v Gorici, Ali se je vse to kaj porabilo na pravom mestu?! Nič in nič! S ponesrečeno »nujnostno razpravo* v državnem zboru smo se pa korenito blamovali pred vsem svetom!
***
Podoben položaj smo imeli lani po umoru cesarice 1 Zopet je stokalo na stotine naših sinov po goriških in tržaških ječah, sledile so strahovite obsodbe, — no, kje so zopet bili naši zastopniki, da bi bili pod okriljem imunitete šli med ljudstvo in ga vsaj osrčili, da ne obupa, da ponosno dvigne svojo glavo vkljub vsemu nasilju in se pripravi na ono veliko dobo, ki mora priti tudi za nas, ako nismo le narod strahopetcev in starih bab !! Ljudstvo je želelo, da bi »voditelji* došli iz svojih varnih skrivališč ter se poučili o resnici - - no, ostali so lepo doma. Gel6 Wolf je bil prišel n. pr. na Nabrežino, od slovenskih zastopnikov ni prišel nikdo vkljub prošnji. Nabrežinski možje so prišli neki večer celo na želez, postajo, ker so vedeli, da se pelje dr. Gregorčič na Dunaj. Razočarani in žalostni so se vrnili v vas!!
Edino naše časopisje je zopet prevzelo vso nalogo trdega boja proti kruti sili....
za se kupiti... Ne več, Ermelinda! Er-melinda!... Oh, vi bi me kmalu zmotila! Biče ne jokajte več, Lupo ne umrje?.
«RekK ste, da ne umrje ?» «Da, in vam  prisezam pri zveli-čanju svoje duše*.
Pri teh besedah se je deklica dvignila in stekla Sproti temu rešeniku, ter je hotela še jedenkrat poklekniti pred njega, da bi ga zahvalila. A ni mogla, ker on> prijemši jo, jo je šiloma vzdržal, in ona zbegana, ginjena, zmagana od prevelikega veselja, se je spustila v njegovo naročje. Marko je čutil, kak<5 se mu je tresla v rokah tista draga ose-bica, kak<5 so mu tekle po roki tople solze oveseljene krasne deve, in kaktf so njene nežne prsi ob razburkanih njegovih plule. Tedaj se ni mogel več premagovati, sklonil se je k njeni glavici in jo poljubil na čelo. Biče je čutila tisti poljub, a se ni vznemirila bolj, ko če bi jo bil poljubil njen oče. Dvignila se je mirno, a iz oči rtidečkastih še in mokrih od joka ter iz obraza še Vedno preplašenega je odseval smehljaj nove radosti. Tako se po spomladnem dežju med pretrganimi oblaki zopet kaže krasno solnce s tem lepšim sijajem.
„Soča", ki je v tem oziru zopet prednjačila, je bila neštetokrat zaplenjena, doživela je nekaj hišnih preiskav in Bitnih tožbi Uvo-ljeni zastopniki naroda pa so bili skriti kakor krtje na varneml
In kaj je delalo takrat naše prvo polit, društvo .Sloga«? Spalo je docela! Po mesece in mesece ni bilo niti odborove seje — kaj li še kakega obč. zbora ali »hoda, da bi se oglasili veljaki iz cele Gorilke proti neznosnim razmeram v deželi t — Ko je bil pa po 15 mesecih zopet enkrat občni zbor (25. maja), se na njem ni spregovorila beseda o položaju v deželi. 80. julija je bil pa zopet izredni občni zbor, ali člani so privreli iz cele dožole v Gorico edino radi dopolnilne vJitvc! Predsedniku se ni zdelo potrebno, da bi postavil sploh še kaj drugega na dnevni red, ko imamo toliko perečih vprašanj, o katftrih bi moral občni zbor izreči svoje mnenje! — Ako bi sploh hoteli, da bi razun volitve govorili na občnem zboru še o čem drugem, bi moralo to (po predsednikovi izpovedi) zahtevati vsaj 30 članov! Predsednik (in ves odbor!) pa nt imel sam toliko h >t'jative, da bi so rekla na občnem zboru 4. .ena beseda o neču-venih razmerah, ki dufiijo naš narod v tej deželi!
In vendar so gospodje žaljeni, ako se jim lojalno očita, da — nimajo programa ne prave odločnosti! No, pač so se zdaj združili vsi ter so pokazali, da imajo neki program, kateri hote izvršiti s skrajno odločnostjo. Pa ta program ne obsega dela ne proti narodnim sovražnikom, ne proti vladni neprijaznosti, — pač pa dosleden boj v pobijanju dosedanjih najboljših narodovih delavcev. Tu je program, tu je eneržije dovolj!! Najprej so hoteli dr. T. odstraniti iz posojilnice, potem so ga hoteli bacniti iz odbora »Sloge* in iz deželnega odbora, ako bi bilo le mogoče tudi iz dež. zbora — no, ker se jim doslej ni še posrečila nijedna teh nakan, so ga naposled izključili kar iz društva »Sloga«, češ: tak6 se ga iznebimo tudi iz odbora, da bomo delali, kar bomo hoteli! Enako dosleden boj so napovedali Gabrščeku, katerega hote storiti neškodljivega s tem, da
Slavni junak je bil v oblasti de-vojke. Marko je pristopil k mizi in stoje" napisal nekaj vrstic opatu sv. Ambroža; s temi ga je prosil, veleval mu in pretil, naj hitro oprosti tistega Lupa, o katerem sta govorila nekaj dnij poprej. Povezal je list s svilenim trakom na kateri je udaril svoj pečat, naredil naslov, in izročil Biči rekoč: «To pismo pošljite opatu in Lupo bo izpuščen*.
«Bog vam poplača dobro delo, katero ste storili, zabranjevaje prelivanje nedolžne krvf, ter otiraje neštevilne solze; cela njegova družina bo vedno molila za va3». Tako rekši se je deklica obrnila, da bi odšla.
«Bice!» je dejal tedaj Marko in jej namignil, naj se ustavi, »prosim vas, ostanite še za trenotek. Pismo morete oddati še jutri zjutraj... Poslušajte me: nocoj odidem jaz daleč... toda spomin, na te trenotke... vaš spomin, Biče, — verujte mi — ostane večno v mojem srcu...*
«Oh, tudi jaz nikdar ne pozabim velike dobrote, katero ste mi storili; molila bom za vas tudi jaz... In ko se sedaj domišljam, kakd sem se prej bala pred vas stopiti, si moram sama priznati, kak6 nepotreben je bil moj strah!...
da ga gmotna uničijo, — da bi se morda tudi on kdaj oprijel Medv-jščkovega načela: »Denar je rti o j Bog!" ter vs»ed borbe za vsakdanji ljubi kruhek postal elastično krotko jagnje... kakor so.samašili Med-
veščeku usta "s kosom boljšega kruha.....Dr.
Triller je tudi na indeksu! — Grozili so z bojkotom nekemu obrtniku, ker so sodili, da je pisal nekaj njim neljubega v »Brivca* — in tako po vrsti, po programu in energično, takd odločno, da kaj takega svet še ni videl!! Zdaj napovedujejo celo shode po deželi, ali !e v dosego takega prežalost-nega programa! Ko je bila nujna potreba, da bi šli med ljudstvo, so čepeli strahopetno doma, v borbi proti domačinom pa se jim ni nič hudega bati, saj v Avstriji velja že od nekdaj načelo:
Dlrlde et Impera! Za tak boj kažejo zares neverjetno ve-likoobsežen program, čudovito iznajdljivost v sredstvih in zares veliko eneržijol
Dopisi.
Ig Koclnja. — .Veselica, katero je priredilo v nedeljo ti. avgusta naše bralno in pevsko dru?»vo, je dobro vspela. Petje mešanega zbora je bilo naravnost izvrstno. Igra »Eno uro doktor* je vzbudila dosti smeha; igralci so dobro razumevali svoje uloge. Lepih dobitkov pa, katere je prinesla šaljiva tombola, je marsikdo še danes vesel. Po tomboli se je razvila prav živahna plesna zabava. Sploh kaže ta veselica, da moremo tudi mi napraviti kaj lepega, če imamo le dobro voljo in veselje do stvar;. Gmoten vspeh te veselice je sicer povoljen, ali nikakor ne sijajen, kakor je bilo pričakovati. Našlo se je namreč nekaj gospodov, ki so v skrbi za dušni blagor požrtvovalno plačevali v Avčah kar sodčke piva, samo da ne bi šli ljudje k veselici v Hočinj. In zakaj to? Na vsporedu veselice je bila zadnja točka plesna zabava. To je dalo dosti povoda, da so napovedali veselici boj, da ni bilo sploh nobenega zraven, < prav so take veselice tod zelo redke. Druga leta je bil ta dan v Ro-činju javni ples, h kateremu so prišli ljudje iz celega kanalskega okraja. Da bi zabranilo javni ples, je sklenilo naše bralno društvo, da bo prirejevalo ta dan društvene veselice, ki veliko blažilneje uplivajo na ljudstvo, kakor javni plesK Pri tem se mu pa delajo na-sprotstva ravno od one strani, od katere bi se ga moralo najbolje podpirati. Pošten ples v pošteni družbi ni vendar nič slabega. Sploh pa, gospoda sme plesati, kolikor hoče, in vendar so jej odprta vrata v nebesa; kmetu pa, če se enkrat obrne, pošljejo vse vrage na vrat!
Iz dornberške okolice. - Obljubili ste bili, ne sprejeti več nobenega dopisa glede Zalošč-Saksida v svoj cenj. list, L* sprejeli ste ga in priobčili v št. 60 od nasprotne strani, kor je ta trdila, da gre za dobro stvar. Bodite torej tako dobri in sprejmite dosledno še ta dopis, da se spozna, kje je resnica in pravica — in kje obratno 1
Cuj, ti dobroželjni Zaloščan! Ako bi Zaloščani-Saksidovci 6000 gld. dnarjev naložili obrestonosno za-se samo po 4%, bi jim to neslo $40 gid.   na leto; in ako bi
Saj mi je pravila moja mati, da ste dobrega, plemenitega srca*.
«T.edaj me vaša mati ne sovraži? mi je odpustila ?... in vi, Biče, mi tudi odpuščate?... in me ne sovražite?*
«Jaz? o, kaj pravite?... moja hvaležnost... spoštovanje...*
¦Mi ne zadošča — to ni tisto, česar si jaz želim od vas», je zavpil Visconte prijemši njeno roko med svoje tresoče roke.. «Čemu bi še nadalje zakrival ? Vedite, Biče, da od tistega trenotka,ko sem vas« prvič ugledal... se moja usoda določena nepreklicno... Tudi jaz pričakujem iz vaših ust besedo, ki bo za me življenje ali smrt*.
Deklica se je tresla vsa, in se je vmočevala, da bi se mu izvila. A mahoma je Viacontu šinila neka druga misel v glavo; potihnil je in spustil njeno roko; obraz se mu je takd spremenil, da ni bil videti več poprejšnji, in pp kratkem molku jo je vprašal z ' osornim glasom:
»Povejte mi, ta Lupo,je vendar oproda nekoga, katerega ste mi raznokar imenovali ?»
(Dalje pride.)
801eri sosedje še vsaki po 2 gld. na leto dali poleg, bi to bilo spet 240 gld. To in ono iz naloženega kapitala vkup bi zneslo 480 gld. Za ta denar na leto bi imeli Zaloščani-Saksidovci vse, lastnega duhovna, vikarja in v svoji cerkvi sv. Lovrenca v Za~ loščah vse maše celega leta!
Ako bi pa Zalošče-Saksid prišlo pod Dornberg, bi jim ušlo vsako leto 240 gld-. od Ustih 6000 gld., katere bi oni morali zadelati v farno domberško cerkev, da jo razširijo, in poleg tega bi oni morali plačevat* duhovnoma dornberškiraa še vsako lete* toliko* kolikor plačujejo zdaj v Prvačino svojima sedanjima duhovnoma. To zadnje znese* v denarju preračunjeno od prilike 6 gld. 3& kr. na leto od vsakega soseda in od vseh* 80 sosedov vkup znese 504 gld. Ti z onimi 240 gld. vsako leto zgubljenimi vkup znesejo 744 gld. In za teh 744 gld. bi Zalošcani-Saksidovci ne imeli nič, čisto nič. Kaj je boljše, presodite častiti bralci »Soce" sami : ali za 480 gld. imeti vse, vse doma, ali p^» za 744 gld. ne imeti nič, čisto nič, razur* potikati se po dragi cerkvi in biti še mortl^ grdo gledan?
Vkupili so Zalor'čanš-Saksidovei še tretj i zvon. Zakaj ? Dobroželjni Zaloščan piše, de» zato, da bodo zamogli od zdaj naprej bre% nevarnosti pritrkovati. Je-li pritrkovanje ali tolklanje toliko neizogibno potrebno* da so Zaloščani-Saksidovci zato morali vkupiti Se tretji zvon, ko so že nekaj let som imeli trtno oš v zalogi, in jo imajo še zdaj? Oči kod pa to, da so oni bili tako nespametni i še iz drugega razloga vkupiti tretji ssvon, namreč zato: zvonar Broili ga je imel od veO in ni vedel kam ž njim? fn da bo zvona* čakal za plačilo 4 leta, čemu to, ko so Zaloščani-Saksidovci že v prvem letu toliko zložili, daje zvon že skoro popolnoma plačani
Nov zvonik zidali, so sklenili ZalošCani— Saksidovci že precej takrat, ko jih je nekdo* zapeljal vkupiti še tretji zvon k onima dvenu* starima; to zato, ker stari zvonik je edine* le za dva zvona narejen. Zdaj vise vsi trij^ v lesenem zvoniku, t. j. na stebrih. Zakaj pa bi ne mogli ti zvonovi dolgo viseti v lesenem zvoniku, ko je tisti nekdo pred eni»* letom iz dobrih stebrov, večinoma hrastovih* naredil ta zvonik in jih je še bolj dobra zaračunal? Čemu siliti zdaj sosede, naj b» se lotili precej zidati zvonik, ko jih še skeli denar, plačan za tretji zvon — in pa Sea trtna uš.
Od lastnega katastra da ne bi imel* nobenega dobička? Od kod pa to? Ako l>* drugega ne imeli — pa bi ga gotovo v denarju imeli — bi Zaloščani-Saksidovci nat podlagi svojega katastra vdobili vsaj svoj gospodarski svet, kakor ga imajo PrvačkovcL In ali ni.vže to samo na sebi velika Čast ir* prednost, ako bi imeli svoj gospodarski svet: in bi bili sami gospodarji v svoji hiši, dat pa da zdaj ne vkažejo čisto nič ! Kaj se tf zdi a I g. dobroželjni Zaloščan, da je bolj častno zo, te, da si v svoji hiši sam gospodar, ali pei da bi bil pod gruntom ti in tvoja družina 5
Glede sv. maš nedeljskih v podruiinii cerkvi sv. Lovrenca v Zaloščan obljubuješ ti j saj eno a!i celo več maš na lete Zalošča,-nom-Saksidovcem za slučaj, ako bi prišli pod Dornberg. Od kod to, ko je ob čas^i birme v Dornbergu sam dornberški župnilc tistemu »nekdo* na obraz rekel: noben& ! in zdaj ob {asu birme v Prvačini, kakor s« sliši, v pričo kardinala in vse družbe pri k» -šilu, ravno to trdil! Od kod to, ko smo ;lP> -živeli in videli v Batujah-Selu zavoljo nek« -likih nedeljskih sv. maš toliki razpor in pre -pir, da sam ranjki nadškof Zorn ga "\ n«>-gel zvladati? Zavoljo nekolikih nt;f/Njkili sv. maš? In ti jih obljubuješ? Kdo sf ti, ki si lastiš v tej stvari Se večo oblast, kakor j« ima nadškof goriški?!
Odkod si pa to zvedel, da je v Prva. -čini cerkev pretesna že za same Prvačkovc^, ko tega do zdaj Se nikdo ni črhnil. Ti praviš, da v domberško cerkev nikdo ne hrami — ali nisi slišal in mogoče celd sam videl, kako se je pred par leti z nekim ZaloščU-nom-Saksidovcem v dornberški cerkvi godilo? ! Dalje praviš: cerkev domberška je zadosti prostorna in bo tudi še nekaj časa po združenju Zaloščanov-Saksidovcev pod Dornberg-. Od kod si ti to vzel, ko dornberški gosp*. župnik sam temu oporeka?! In trdiš, da 2 -a slučaj združenja bo treba širiti dornberg« cerkev in da potem zavoljo stroškov bo prepir in pekel, kakor je bil ravnokar v Bat«-jah-Selu! Ti praviš dalje: za slučaj potreb*« se zviSa sakristija dornberške cerkve in s tem se pridobi takoj prostor za 200 Ijulij
—  o*c kod to, \o Se zdaj ne more nikdo še Lfllj*idij v sakristijo dornberške cerkve spra-v»ili? Ti obetaš 5falošcanoni-Saks»dovcem za slučaj združenja eno popoldansko službo božj*) od strani dornberSkega kaplana, zato (ta r^; se vse ljudstvo h kratu ne gnetlo v ^orniiersko cerkev. Ali bi bila to enako-r»er*3a zamena. ZaloScanov-Saksidovcev nasproti Dornberžanom! Za vse sv. maše in Vse popoldanske službe božje celega leta, ki bi jii stale pri svojem duhovnu vikarju 48C ^ld. in bi ZalcSčani-Saksidovci vdobili za SsluC^j združenja eno popoldansko službo božj« od donrberškega kaplana ob nedeljah >b E>r8Lnik»k v letu, in zato bi plačali gg. e3uli^vnoin domberškinu ceiih 744 gld. na Mol K<3or ima parnet, naj pomisli.
Za. ta neenaki dar bi pa vdobili Dorn-Ijer^ani kaplana, katerega zdaj nimajo. — iDor^Iie-ržani so imeli vselej po dva duhovna, In JXj tudi lahko vzdržujejo.
Izjava tistega Saksidovca, ki je v pričo kardinala rekel: »Bajši na križ kakor pod tlor^jperg" ne more biti pogubonosna Zalo-§{ar>orft-Saksidovcem, saj njih očetje so prišli >? nebesa brez Dornberga — pa tudi Dorn-ijer^aiiani *w, ker tudi njih predniki so se %veličall brez Zalošeanov-Saksidovecv, To ^vcljs* tudi za vse prihodnje čase.
Ti praviš dalje: v Dornbergu so redne službe božje — ali v Prvačini morda ne? -— ^n v Dornbergu so vsako nedeljo in praznik   nedeljske pridige, ne pa samo »večkrat"!
(JledeV nošenja otrok h krstu v Prva-^ino*, opomnim, da se ni še slišalo, da bi k)il 'vslerl tega po zimi kaki novorojeni Za-SoSč^ri-Saksidovec   obolel   ali   še  celo umrl.
—  "Tudi glede pre videnja bolnikov niso pr-^vaškti duhovni do zdaj še nikdar zaostali za tlortiberškiuii. Ko pa vdobijo ZaloSfiani-Sak-sid&vci svoj vikarjat, vidiš ljubi »Dobroželjni Žalo-scan", takrat boš imel ti in vsi drugi ssose<dje vse to pred nosom — in pa mnogo Minoigo boljši kup kakor iz Dornberga. Kako to, c3a tebi to ne <lisi ter da vedno in vedno ssiliš   pod Dornberg V
Da bi v Dornbergu vdobili podporo za %ida*ijc zvonika, jo neverjetno, ker je zadnjič, ko j«c. kr. na mestnik v Dornbergu bil, žu-L>an dornberški njemu rekel: Ekseelenca! ako tiain vlada i brezobrestnim posojilom za \Q I«el na pomoč ne priskoči, bo moralo pre-C2ej3*ijc žtevilo Dorberžanov pustiti dom in »ti v- Ameriko — tolika je revščina. Kako se to sklada s podporo za nov skoro brez potreben zvonik Nedornberžanom v korist?
Ti .Oobroželjni" nasprotuješ vikarijatu Salo* š(je-Saksid v okviru c. kr. fare Prvačina, **aviXo tem« vikarja tu pa pod faro Dornberg tie nasprotuješ, tako si sam pisal na na-tnes^nistvo v Trst in si navedel svoje »raz-loj?e** zsx to.
TI praviš* ako vdobimo svoj vikarjat, !ne Wno nnoglv si preskrbeti potrebnih na-Jjrav. Katere so te naprave? saj imamo vse :razt*n farovža; farovž pa nas bo manj stal iak^jr zvonik, h kateremu nas tf toliko siliš; in r-iaše ljudstvo komaj čaka, kadaj se bo lotilo   delati farovž!
TI praviš, da ne bomo mogli vzdrža-vati vikarja — kako ne, saj nas bo manj staU kakor to, kar dajemo duhovnoma v Prva-«inc*, irt skoro le polovico tega, kar bi morali dajati v Dornberg  za slučaj združenja.
Praviš ti, za 60O gld. ali 8O0 ne bomo mo%li vdoblti duhovnika, ker drugod so boljše plaC*e. Ti se vidi, da ne veš nič o duhov-skik plačali. Vlada tirja za vikarja, kakor ga ;eli%jio mi, sarno 460 gld. plače na leto — in toliko je vikarjatov, ki nesejo samo 460 gld. na leto! Silno dosti. Ser Se celo neke fajr*ioštrije s plačo (500 gld. na leto, ki so pre^i časom na to stopnjo zrastle, med tenv ko> so bile prej samo vikarjati, so bile od ininisterstva na Dunaju z nova na stopnjo vikoujnta s plačo 460 gld. ponižane! Kar velj a 2a druge, bo anti veljalo tudi za Za-lošt^-Saksidl
Razlag ovalec.
(Opomba uredništva: Da smo spleti priobčili oni dopis v št. GO, zato smo bili od g. dopisnika opetovano naprošenr, češ da se gre za ttdobro stvar". G. dopisnik je tais^s redno pride val: naj odgovori še moj nasprotnik, potem pa je reč konfiana. — To se ^e zgodilo s pričujočim dopisom t Zato v tje zadevi ne priobčimo niti besedice več, svetujemo le prizadetim, da se obrnejo do pristojne duhovne oblasti, katera jim razsodi , gotovo  tako, da bo prav I)
Domače in razne novice.
Osebno vesti. — Davkarja gg. Friderik Leitner in Rajno Sinek sta imenovana glavnima davkarjetna v področju tržaškega finančnega ministerstva.
Profesor na učiteljišču v Kopru M. Kožuh je premeščen v Celje na nemško-slovenski gimnazij.
Poroka. — Dne 5. t. m. se je poročil v Trstu g. Dragotin Paternost z g.čno Emo G rušo v i no v o. Bilo srečno!
Zaupnice slovenskim poslancem. — Ko so se razbila pogajanja med slovenskimi poslanci, ter se je sprevidelo, da na nikak način ni mogoče priti do sporazumljenj med Slovenci in Italijani glede na deželni zbor, so začele občine se oglašati z zaupnicami, katere so se tikale vseh slovenskih poslancev, ali so bile naslovljene na preč. g. dr. Antona Gregorčiča. Te zaupnice so imele biti slovesna manifestacija, da slovenski narod na Goriškem stoji združen za svojimi poslanci nasproti italijanski zlovolji. Kar je prišel — razdor, ki je politiško pobarval nekatere nadaljne zaupnice. Tako smo omenili zadnjič zaupnico iz M e d a n e, ki je barvana že politiško, ker se dotika le dr. Gregorčiča in grofa Goroninija. V zadnji »Gorici* sta objavljeni tudi dve tako pobarvani zaupnici županstva občine Sv. Križ iti pa županstva v Gaber j i pri Ajdovščini (kjer službuje rčitelj Srebrničl), dočim je zaupnica županstva v Gepovanu nadaljevanje prvotnih zaupnic. Zaupnica pravi: Jlvr <i Vam in vsem slovenskim deželnim poslancem, da ste kot trden steber na slovenskem jugu in branite korist ne samo primorskih Slovencev, ampak tudi koristi naše ljubljene države, habsburške Avstrije! Naj bode tudi od vlade protežiran drugi narod, vendar mi se udati ne smemo! Zatorej stojte kot do sedaj, bodite uverjeni, da vsi smo Tivaležno za Vami. Prosimo, obvestite tovariše o našem sklepu".
Ta nameravana skupna manifestacija se ruši ter ne dobiva več istega pomena, kateri je bil določen, namreč: slovenski narod naj se izjavi po svojih občinah, da je solidaren s svojimi poslanci ter da obsoja počenjanje Italijanov. Take izjave bi bile n ek a j, kar bi bodlo v oči vlado in Italijane! Toda gospoda okoli »Gorice" je vso reč zasukala, da je porušila nameravano manifestacijo, in sedaj skuša s pritiskom na občine po svojih pristaših ustvariti zaupnice svoji stranki, naslovljene na dr. Gregorčiča in grofu Goroninija. — Evo, tu vidite, da tej gospodi je le za prepir in nič zadrugo! V teli kritičnih časih puščajo Italijane na strani, pa se za-dirajo v nas. Ali Italijani nimajo prav, če se nam smejejo?!
»Šolski Bom" in „GoHca". -- Zadnja aGijrica* jo je lepd zavila, češ: „Soča" se je spravila na 8Š. D.*, kateremu je s svojo opombo več škodila nego so mu koristili vsi po njej nabrani tisočaki.
Na to odgovarjamo:
»Soča* je konstatovala dejstvo, da je odbor „š. D." identičen z uredništvom „Go-rice"; — in da je bil ta odbor takd nepreviden, da je dal sezidati z novci »S. D." lepe prostore za„tiskarno in »Gorico", od koder širi le razpor in razdraženost po deželi; vsled tega še je prav veliko rodoljubov izjavilo že zdaj, da za „Š. D." ne dajo niti novčiča več. Fiasco s tombolo v Št. Petru je že zakrivila »Gorica". Le poprašajte razprodajalce, ki povedd, da ljudje niso hoteli kupovati srečk radi ,,Gorice*; mnogi pa so kupili le po eno namesto po pet in deset. — Taki pojavi se kažejo že zdaj, a kaj šele bo?I Zategadel je »Soča« povzdignila svoj glas v obrambo „Š. D.", dokler je še čas! Ako „Gorica" in tiskarna tudi plačate tistih 600 ali 700 gld. najemščine, bo imelo društvo desetkrat več škode. Nikdo ni toliko nesebičen, da bi dajal odboru „Š. D.u v dar denarja, s pomočjo katerega se bodo vzdrževale tudi hujskanje iz prostorov „Š. D.'*
—   Zato protestu jemo proti strankarskemu zlorabljenju „Šolskega Doma", ker to bi ga utegnilo spravit: do kraha, za kar bi nosili vso odgovornost le „voditelji" okoli ,.Gorice4: „S* D." bodi vzvišen nad domače prepire!
»Resnica je Boga in ljudem ljuba!"
—  Tako piše »Gorica", ki pa trdi, da »postopanje dr. Turne je prisililo ostalo deveto rico slov. poslancev, da so slovesno izjavili, da mu ne morejo več zaupati" itd. Devetorica?! Hm, kje? Citali smo izjavo osmih poslancev: pa »osmorica" se nekam čudno sliši, zato so zapisali »de-vetoriea", kar malce bolje zveni.
»Resnica je Bogu in ljudem ljuba*, tako zatrjuje »Gorica-. Vprašati jo je torej treba: zakaj je ne piše?!?
Nekaj evetja Iz vrtov »Gorice*. —
Zadnja »Gorica" je objavila v celoti sestavek, kateri je pisal g. Gabršček danes teden v »Soči* pod zaglavjem: »Soča* — »Gorica". Med posameznimi stavki so vložene opazke. Jedna izmed teh se glasi: »Ali more tedaj ljudstvo zdaj Vam verovati, ako ste ga deset let drugim na ljubo slepili!" Torej skozi 10 let, kateri čas je stal vedno ob strani dr. Gregorčiča, je siepil g. Gabršček ljudstvo, drugim na ljubo 1! Katerim na ljubo, dr. Gregorčiču in njegovi stranki, katera ga hoče sedaj popolnoma uničiti
Ko se je boril g. GabrSček  po raznih i c.   kr.   uradih  za  ravnopravnost v Gorici, ko je v javnosti žigosal spletkarije Italijanov, ki   so   bili  tako   ogorčeni,   da so ga hoteli spraviti iz Gorice, ko je s svojo odločnostjo največ dosegel, da se današnji dan slovenski jezik ne zaničuje  več   tako v Gorici   kake: pred 10 leti, ko so ga narodni  voditelji, na čelu jim dr.  Gregorčič, pošiljali v boj   proti našim sovražnikom v takih slučajih,  ko  si j sa ni i   n i'ti   b 1 i * uv~nXso ..u^p aj i, — ta- j krat, glejte! je Gabršček slepil, slovensko j ljudstvo!!
Dalje pa mu očita „Gqrica* celo, da je hotel strmoglaviti dr, Gregorčiča! Kdaj in kako!? — Ne splača se še dalje baviti se s takimi trditvami, ker vsakdo, 1 kdor hoče pošteno soditi, W prepričan, da Gabršček skozi 10 let ni slepil slovenskega ljudstva temveč deloval zanj v družbi I dr. Gregorčiča, kateri je v celoti vedno odobraval Gabrščekovo postopanje!
Toda kljubu temu čitaš take podlosti v časniku, kateremu sloji na čelu — dr. Gregorčič!! —
„K<lo pa hoče (tabrščekovl osebi kaj 2* Tako je citati v zadnji »Gorici". Nasproti temu pa povemo, da pošiljajo na Vipavsko nekega »moža" agitovat proti dr. i Turni in proti Gabrščeku. In tisti ,mož" pravi, da imata Gregorčič in grof Goronini 100.000 gld. na razpolaganje, s katero svoto hočeta uničiti do cela Gabrščeka. Tiskovine hočejo prodajati pod ceno, dajati jih celo zastonj, da ga le uničijo, menda za to, ker se je ob njihovi strani prvi v vrsti bojeval z Lahi ter je v obili rneri njegova zasluga, da Slovenci v Gorici izza zadnjih let vsaj nekaj veljamo. Tako nameravajo postopati, tako govori njihovi organi — potem pa čitaš v »Gorici* : »Kdo pa hoče Gabrščekovi osebi kaj ?¦ — Kako naj imenujemo-tako delovanje ? 2
Srečni časi. — Dr. Giegorčič se hladi v Kamniku, odkar je naznanil dr. Turni, da je izključen iz »Sloge", dr. Rojic je odšel že poprej iz Gorice, istotako grof Goronini, prof. Berbuč je nekje v gorah — v Gorici pa kraljujeta politiški general Gašper in njegov ad-jtitant Peter, katerima je dr. Gregorčič izročil »Gorico", ker je znano, da ta dva moža sta vešča najinfamnejše pisave proti dr. Turni, proti Gabrščeku in „Soči".
Kdo je Gašper in kdo je Peter, to goriški Slovenci dobro vedč, posebno pa vemo to mi, in zategadel „Gorici" odslej ne bomo odgovarjali; reagovali bomo le toliko, kolikor bo neobhodno potrebno,
Gašper si ni nikdar mislil, da v družbi s Petrom bo imel celo list „naših voditeljev" na razpolaganje, list, v katerem bo prosto pisaril na najnesramnejši način proti dr. Turni, Gabrščeku in „Soči", dočim jih je dosedaj obdelaval le po goriških gostilnah in kavarnah pa v svoji prodajalnici. Srečni časi se nam bližajo! „Narodnim voditeljem" pa na družbi z Gašperjem in Petrom le čestitamo I
»Slučajno" zastopa dr. Turna naše trge. — Torej Vi, volile! naših trgov! Vaš poslanec Vasle »slučajno* zastopa v deželnem zboru, tako trdi »Pr.list".—Koga so pa izvolili pravzaprav svojim poslancem, da jih dr. Turna le »slučajno* zastopa ?!
Naši trgi so pa pokazali, da so s tem »slučajno" prav zadovoljni, med tem, ko z marsikaterim drugim poslancem ljudstvo »slučajno" ni zadovoljno.
In tako se utegne zgoditi ob prihodnjih volitvah, da dr. Turna bo še »slučajno" poslanec naših trgov, da pa »slučajno* kedo drugi odpade.Tako bo, prijatelji okoli »Pr. K"! »Konsumna društva.8 — »Pr. list" pravi, da agitujemo s konsutnnimi društvi, ter pravi: »Zato pa tudi nikdar nismo mislili in tudi ne prigovarjali kje komu, da naj se snujejo konsumna društva. Z ozirom na razmere tudi ne mislimo na to". No, no, le pocas.il Zdi se nam, da je .Soča" še pravočasno opozorila na skrito delovanje v takem pogledu. Te dni se odpre, ako se to še ni zgodilo, nekje v okolici konsumno društvo! Kaj se pravi torej »nikdar nismo mislili in tudi n« mislimo na to" ?! ?
Kliel po spravi. — Prijatelj našega listu nam piše:
»Neznosni in skrajno škodljivi razpor in boj med goriškimi Slovenci je s nam v lastno pogubo in sovražniku v korist. Iz mirnega zatišja opazujem, kaj vse &e godi med nami. »Kam to prid«, kam to gre ?" kliče nam narodna pesem; zato predlagam sledeče:
1.  Mir Vam bodil Grešniki smo vsi; kdor pa misli, da je čist, naj vrže kamen v svojega bližnjega! I! Čemu odkrivati na to in ono stran slabosti. Zaupanje še manjša in radi tega pojema.
2.   Smer politike ne določujejo niti poslanci, ne voditelji naroda, ampak smer politike naj narekuje narod sam, kateri se je združil v politična društva, po katerih naj on sam govori. Politična društva na Goriškem so tri: »Sloga", »Slovenski Jez" in »Z a v e d n o s t". Ta društva, in ne sama »Sloga*, bi morala črtati smer naše politike, koje bi se morali naši poslanci strogo držati.
V področje vseh treh društev spadajo tudi vsa važna politična, narodna in gospodarska vprašanja, koja morajo vsa tri društva skupno reševati, oziroma predlagati poslancem, da stremijo do njih izvršitve.
3.  Da se razpor poravna, predlagam :
a)  mirovno konferenco ;                          i
b)  udje konference so odposlanci vseh treh narodnih društev, in sicer naj da: »Sloga" 4, »Zavednost* 3 in »Slovenski  Jez* 2 J odposlanca-uda mirovne konference;               I
c)  konferenci naj predložite v razsodbo obe stranki svoje težnje, nasvete in zahteve;
d)  sklepi konference so veljavni za obe stranki — so narodni program.
Ker mi.časa primanjkuje, končam, a JgogfaN "aJ se. sprejme la nasvet kot po-sTecfoi'v'aTfnT?nikakor ne pa strankarski. Oglasijo naj se i drugi v smislu miru in sprave I"
Oglasil se je zadnjič neki rodoljub iz Soške doline v »Edinosti", katerega najvažnejši oddelek smo ponatisnili v zadnji »Soči". Župan Zega iz Kanala je izrazil v brzojavki do dr. Gregorčiča željo, »da boste Vi, gospod kot naš narodni voditelj, delovali nato, da se ta spor poravna". In v zadnji »Gorici" v nekem dopisu smo Čitali:                                                i
»Častiti gg. voditelji slovenskega naroda na Goriškem, pustite osebnosti, potrpite drug z drugim, I ne črnite se, ampak podajte si roko | ter borite se neutrudno v edinosti proti so vražniku, kateri se že veseli Vaših prepirov!"
Tudi v zasebnih   pogovorih   se čujejo povsodi klici po spravi, toda ti glasovi šole »gles vpijočega v puščavi" !  Gospodje okoli »Sloge"   nimajo   nikake   volje  po spravi, I ne, temveč edino le po razdoru. j           Kdo pa  je pričel razdor?   Štirje   po-
I slanci, na čelu  jim sam   dr.   Gregorčič, so I hoteli   na občnem  zboru  »Goriške ljudske J posojilnice" vreči dr. Turno iz ravnateljstva, zato ker je preobložen in ker  se  boje  za njegovo zdravje". Ker se jim to ni posrečilo, so pričeli drugače splošno gonjo proti njemu, I da bi ga strmoglavili,   in   sad   te   gonje je »Gorica" in pa zadnje postopanje »Sloge". Klici po spravi naj se našlo vi jajo torej pred   vsem  na  tiste,  ki so pričeli   razdor, mi   smo   vedno   za   to,   da   delamo j skupno v slogi, ker le na ta^način  moremo kaj doseči nasproti  Italijanom,   ali to skupno delovanje je razumeti tako, da se ne sme staviti ovir nikomur,  ki dela za I narod ter da se ne sme; nikogar ubijati radi j tega, če je bolj   energičen   iti   bolj   aktiven kakor pa kdo drugi,  ki  hoče biti  voditelj-diktator! Saj se da spraviti vse lepo v sklad, samo če se hoče!
Ali kdor čita Gregorčičevo »Gorico", ta mora spoznati, da vsak poskus po spravi je že najprej brezvspešen. Njegovo glasilo noče slišati ničesa o kaki spravi!!
Kuaineiijo času { — V nadeljo so naznanjali po mestu lepaki, da »p r vaš ki Sokol" napravi isti dan veselico s petjem in plesom. Vsakdo bi mislil, da na tako veselico bo vabljeno tudi bratsko društvo »Goriški Sokol", ali odborniki »Sokola" so zaman povpraševali pri nas, če je prišlo za j društvo kako vabilo na to veselico. — Ni ga bilo, kakor tudi nismo dobili vsporeda za objavo v „Soči".
Torej razdor in ločitev tudi na to stran! ?
»Legina" šola t De v Snu se odpre —
kakor  pravi   »Piccolo" —   v drugi   polovici
I meseca septembra. Pravi, da je pripravljeno
I vse, kar potreba:   učitelj,   učiteljica,   kate-
het itd.
Italijani bodo  vabili  na   vse  sile  slovenske   stariše   v   Devinu,  da   dado   svoje j otroke v „Legino" šolo.  Zato pa treba  po-I zornosti, in prizadeti rodoljubi   naj bi delovali na to,  da se slovenski   stariši ne dadd pregovorili  v tem    oziru.    »Piccolo"   sicer I pravi, da v Devinu so italijanski otroci brez poduka in da za tiste samo je  namenjena J šola, toda to ni res;   lovili   bodo slovenske otroke! — Stariši, pošiljajte  svoje otroke v j slovenski otroški vrtec in v slovensko   Ijud-j sko šolo!
Dijaška veselica v Tolminu.  — V nedeljo je   bil    za   Tolmin  velik  naroden praznik. Od blizu  in daleč naše ožje domo-I vine je prihitelo v najobilnejšem Številu po-I največ  prav  odličnega  občinstva  ta   dan v J Tolmin na dijaško veselico,  katero so prire-J dili goriški abturijentje s   sodelovanjem  ne-I katerih koperskih učiteljiščnikov  pod pokro-I viteljstvom   velerodne   gospe .Albertine   dr* j Trille rj e ve. Tolmin je imel praznično lice, I bil je ves  v  zastavah,  dvorišče Deveta-I ko ve, kjer se je  vršila veselica, pa je bilo I krasno okinčano z balončki, zastavami in zelenjem. Predno je pričela veselica, se je bilo I nabralo že polno občinstva, pridrdralo je poleg I drugih vozov nad deset žardinjer, med njimi 3 z Goričani, tako da  udeležba pri  veselici je J bila prav ogromna.  Nastopili  so dijaki  ter začeli izvajati  vspored veselice. Tamburaški zbor, možki zbor,  orkester, kolikor tudi ša-loigra „Dijaki" in spevoigra „Dijakova zaru-bitev", sploh ves  nastop je  imponoval  občinstvu, katero se je kaj laskavo  izražalo o j vsporedu in o igrajočih dijakih ter jim burno ploskalo. Mična šaloigra „Dijakiu je prav do-I padla, zlasti   spevoigra „Dijakova zarubitev", I ki se je morala  ponovili. Izmed drugih točk j je omeniti posebno »Simfonijo iz opere „La J Messinese", katero je sviral dijaški orkester I naravnost imenitno, in  pa  veliko glasbeno j sliko „San", katero so udarjali na tamburice prav izborno. Predno je zasviral  dijaški or-I kester zadnjo točko: koračnico „Habsburg", J |p bilo naznanjeno z odra, da je prilezel v I Tolmin iz Trsta „povž", kateri želi tudi na-
stopiti. In res je nastopil ter prepeval tako | izborno šaljive kuplete, da je moral ponav- I Ijati kar po trikrat. V mraku je pričel prižigati g. Makuc umetne ognje, kateri so bili I tako lepi, da v* Gorici jih še nismo videli I tako lepih. Pirotehnik Makuc je vreden vsega priporočila.
Po veselici je pričel  živahen ples, kateri je otvorila gospa Albertina dr. Trillerjeva; ples je trajal do poznih ur. - -     UdeleSba~pri< 'tej- veselici, je pokazala, da naši abiturijentje uživajo  dokaj  simpatij pri našem občinstvu,  dijaki  pa so pokazali, da te simpatije tudi zaslužijo. Trud,   kateri so imeli s prireditvijo veselice, ter izvajanje7'); iste, kaže, da ti mladi gospodje imajo dokaj j eneržije in resne volje, in iz te mladine —• našega  upa  — postanejo  možje,  uneti  za resno pozitivno delo,  možje,  kakoršnih naš narod na Goriškem   potrebuje v obilici. Po začrtani poti naprej  hodite v blagor našega I toliko zatiranega naroda! Pokazali ste,  da imate smisla za to dovolj! Zato : Slava Vam in Vašim podpirateljem, kateri Vam ne odtegnejo roke, da dosežete svoj cilj!
Prip o m n j a. Sporočilo se je narn od raznih stranij, da splošna postrežba po vseh gostilnah po Tolminu je bila prav dobra in solidna.                                                            I
Veselica r Sežani. — Tamburaški zbor »Narod« z Nabrežine in »Ognjegasno društvo" v Sežani priredita s prijaznim sodelovanjem pevskega društva »Nabrežina" v nedeljo dne 13. avgusta t. 1. na vrtu g. L. Mahorčiča v Sežani veselico s plesom. Vspored: 1. F. Majcen: »Pozdrav z Nabrežine", veliki venec nar. pesmi, svira godba. 2. Ant. Foer-ster: »Domovina", poje mešani zbor ognje-gasnega društva v Sežani. 3. M. pl. Farkaš: »Poputnica Hrvatske", udarja tamb. zbor »Narod". 4. I. Milakovič: »Bojna pjesma", poje pevski zbor »Nabrežina*. 5. F. Majcen: »Slovenec sem«, venec narodnih in slovenskih pesmi, svira godba. 0. H. Volarič: »Slovanska pesem", poje mešani zbor ognjegas-nega društva v Sežani. 7. Strauss: .Pomladno cvetje", valček, udarja tamb zbor. 8. Maver: „Tičica", čveterospev, poje »Nabrežina*. 9. »U boj U boj!" iz opere N. S. Zrinski, svira godba. 10. II. Volarič: »Oblaček", samospev tenorja s spremljevanjom tnmburic. 11. M. pl. Farkaš: .Ples pnluljaka", polko, udarja tamb. zbor. 12. V. G. Brož. »Bog i Hrvati", poje pevski zbor »Nabrežina« s spremljevanjom lamb. zbora. 13. Ples. ~ Začetek točno ob 5. uri popoldne. Vstopnina k veselici 30, sedeži po 10 kr., k plesu koma-dič po 10 kr. Pri veselici in pri plesu svira narodna nabrežinska godba. V slučaju slabega vremena bodo veselica naslednji praznik ali nedeljo. K obilni udeležbi uljudno I j vabi                                                  odbor.     1
Razgled po svetu.
Profesor Anton Bezcnšek razglaša: „Cast mi je povabiti vse slovenske steno-grafe in prijatelje naše umetnosti v nedeljo, dne 13. avgusta, na občni zbor v Žalec na Štajerskem. Dnevni red: l. O razvitku stenografije pri Slovanih sploh in pri Slovencih posebej; 2. Organizacija slovenskih steno-grafov. oziroma osnovanje slovenskega ste-nografskega društva; 3. Nasveti in določbe glede nove izdaje ,, Slo venske stenografije" (odobrene po vis. ministerstvu uka in bogo-časlja za srednje šole dne 3. junija 1894. št. 11.321); 4. O izdavanju strokovnega lista; 5. Razni predlogi. Začetek zborovanja ob 10. uri predpoldne. Pred tem je v žalski župni cerkvi sv. maša, katero bere ob 9. uri vele-častiti gosp. šolski svetovalec profesor Ivan Krušič. Ob 1. uri skupen obed. (Kdor se ga želi udeležiti, naj to naznani gospej Hausen-bichlerjevi v Žalcu do 10. t. m.) Ob 5. uri popoludne veselica s petjem in godbo na vrtu Hausenhichlerjeve gostilne.
Češki visokošolei. — Nedeljo je dospelo v belo Ljubljano 100 čeških visoko-šolcev in ž njimi 40 drugih oseb. Sabcj so prinesli srebrno lipovo vejico in pa adreso praških dam. Sprejem je bil najsijajnejši.
V Sv. Mihelu na Koroškem so Nemci Čehe hoteli napasti; izzivali so jih, ali Cehi so stopili brzo v vlak ter niso sploh nič reagovali. V Beljaku pa so jim Nemci na kolodvoru zapeli: „Die Wacht ara Rhein!"
Dreyftts. — Včeraj je začela obravnava proti Drevfusu. Drevfus je na razna vprašanja odgovarjal: „Jaz sem nedolžen. Kakor lota 1895. tako kličem tudi danes: Jaz sem popolnoma nedolžen".
Kreta. — 3 Krete se vrne domov kon-csm oktobra oddelek italijanskih vojakov, ka teri se še nahpja tam. Istodobno se vrnejo v domovino tudi angleški, ruski in francoski vojaki, kolikor jih je še na Kreti.
Protestni shodi proti § 14 in proti novim davkom se množe. Od vseh stranij Avstrije prihajajo poročila o takih shodih. Tako so imeli v nedeljo tudi v Ljubljani socijalni demokratje in krščanski sooijalisti shoda, na katerih so protestovali proti na-godbi in proti novim davkom.
Komedija. — Tržaški mestni ^svet je imel pretekli teden sejo, katera je bila,burna". Župan Dompieri je bil naznanil, da bivši uradnik Millatovich je poneveril večjo svoto ter pobegnil, toda to je bilo že pred časom; no
kljuiju temu župan ni ničtsav naznanil mestnim očetom. Pa ker je stvar vendar morala priti do ušes državnega pravdništva, je končno le sporočil župan io mestnim očetom. In seveda dvigali so se skrbni mestni očetje ter interpelovali župana, zakaj jih ni obvestil že poprej o slučaju. ,
Hm, kako znajo! Kdo pa jim verjame, da niso prej ničesa izvedeli o begu Milia-tovicha, — da bi bil župan to prikril svojim opodam? Kdo jim to ver^nie? Vse "je bilo la »pro forma". Stvar je morala priti v roke drž. pravdništva, in zato se je župan moral | dati interpelovati v mestni seji. Spodletelo i jim je! Prikrili bi bili radi vse, pa ni šlo. .. »Piccolo" pa pripoveduje z vso resnostjo o nastalem sporu med županom in občinskimi svetniki. — Komedija!                  >
XIV. velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda na Vrhniki je bila ena najlepših in najzanimivejših skupščin naše | vrle šolske družbe. Tudi na tej skupščini se I je pokazalo, da preveva ljubezen do drnžbe sv. Cirila in Metoda vse sloje našega naroda v vseh deželah slovenskih, da pa je glavni steber družbe zavedno naše ženstvo-. — Zborovanje se je vršilo v dvorani „Kato-hškega doma". Po nagovoru predsednika, ki je naglašal potrebno slogo v družbi, je obširno poročal tajnik e. g. župnik Žlogar, Prirastlo je troje novih podružnic: ženska za Ročinj in okolico na Goriškem, ženska za Ruše in okolico na Štajerskem in mešana za Pokrče na • Koroškem. Stavilo po-kroviteljnin je poskočilo za 12. Podružnice so priredile mnogo poufinozabavoih shodov za preprosti narod, in odbor želi, da bi se jih še več. Šolskih zavodov ima doslej družba že 20; učiteljskega osobja vzdržuje okoli 30, podučuje pa se na družbenih zavodih blizu 2000 otrok, ki bi bili sicer izgubljeni za slovenstvo. Razposlala je družba 1904 Sol ako knjige in 5050 poučno zabavnih spisov, Veliko dohodkov donasnjo družbi nabiralniki, Perdanove vžigalice, Bonaeevi svinčniki, Jebačinova kava, Skabernetovo platno in Petričičevo milo. Družba je izdala troje jubilejnih spisov. Msgr. Župan je založil svoj spis »Naš cesar Fran Josip 1." s slikami, katerega se je prodalo 20.000 izvodov. Novi natis — 5000 izvodov —. je pisatelj podaril družbi. Kot XII. zvezek družbine knjižnico jo izdal ravnatelj Fr. Ilubad: »Franc Jožef I., cesar avstrijski" v XIII. zv, pa Leban: »Andrej baron Čehovin". Društvo jo dobilo tudi mnogo jubilejnih darov, pokroviteljnin, volil itd., takisto so razna slovenska diušlvu in časopisi pridobili družbi mnogo dohodkov. Akad. društvo »Sumadija" v Pragi, ki je pod predsedstvom slikarja g. Germa priredilo sijajno jugoslovansko akademijo pod pokroviteljstvom staroste češkega naroda dr. L. I barona Ricgra. Cisti prinos akademije 1200 kron je poslala imenom čeških dam pisateljica* G. Preissova v prospeh koroškegr. šolstva. Slava njej! Vzorno marljivo in delavno je bilo tudi v minolem letu "slovensko ženstvo, ki je nabralo za družbo vsekakor J največ darov in pribavilo največje dohodke. Slava mu! — Blagajnik A. Koblar je poročal, da je imela družba skoraj 100.000 gld. prometa. Največ daruje za družbo Ljubljana j in druga mesta. Med trgi se odlikuje Vrhnika. Ljubljanski listi so nabrali tudi letos prelepo svoto, in sicer: ^Slovenski Narod" 2700 gld., »Slovenec" 59 gld,, »Slovenski List6 33 gld. Nabirali pa so tudi drugi listi, zlasti »Mir*. Račun družbe sv. Cirila in Metoda za XIII. družbino leto 1898 izkazuje: 44.172 gld. 30 kr. dohodkov, 41S04 gld. 2C kr. troškov in 2368 gld.4kr. preostanka. Nato se je vršila volitev predsednika, treh odbornikov, razsodništva in nadzornišlva. Na predlog g. dr. Kušarja je bil izvoljen predsednikom z vsklikom zopet č. g, mons. T. Zupan. Tudi razsodniki in nadzorniki so bili izvoljeni z vsklikom. Ostali so vsi dose-I danji členi. Na mesto odstopivšega blagajnika I je predlagala gdč. Kadivec g. ravnatelja Ivana Subica, g. kanonik Treiber iz Velikovca pa I je predlagal, naj se izvoli blagajnikom zopet I g. Koblar. O teh dveh predlogih se je vnela jako burna debata, v katero je poseglo več gospodov. Sprejet je bil predlog, naj se glasuje z listki. Pri volitvi je dobil Koblar 32, ravnatelj Šubic pa 123 glasov. Nato se je predsednik zahvalil skupščinarjem za udeležbo. Skupnega obeda se je udeležilo okoli I 200 oseb. Med obedom je svirala godba. Predsednik msgr. Zupan je napil cesarju, g. župan Jelovšek predsedniku Zupanu, gosp. notar Svetec vrhniškim rodoijubkinjam in rodoljubom, dekan g. Gantar podpredsedniku f L. Svetcu, dr. Marolt pa slovenski domovini. Došlo je 28 brzojavnih pozdravov. Skupšči-j narji so se večinoma odpeljali ob 5. uri popoludne z železnico v Ljubljano.
Razpis ustanove  za tehnike.  — Namestništvo   v   Trstu   razpisuje   državno ustanovo   za  dijake, ki bi se posvetili   študijam na tehniki na Dunaju, v Gradcu, Pragi j ali v Brnu,  in  sicer za  dijake, ki sb pristojni v Istri   in  na   Goriškem.   Ustanova znaša 210 gld.  Dijaki, ki dobe to ustanovo, j so obvezani po končanih študijah  kot tehniki delovati v Prirnorju. Prošnje je vlagati I do 31. t. m.
Nov udarec Slovanom v Prirnorju. I _ Nulla dies sinea linea — ni ga dneva, I da ne bi Thun-Kaizlov zistem zadal^ udarca j primorskim Slovanom v obraz. Sedaj je pala j težka roka protislovanskega zistema na na-| rodni občinski zaslop v Višnjami, In s kako
nervozno naglico se je vršilo vse to! Prav kakor d«;, niso mogli učafcati trenolka, da ugodijo laški signoriji, Z odlokom od 27. julija" so uničili nedavno izvršene volitve za L razred in z drugim odlokom od istega dne so razpustili ves občinski sastop, v ponedeljek že se je vršila prodaja upravne občine nekemu Avrelu Antonu Mianichu, in sicer s tako naglico,, da župan ni imel niti časa,* da bi sklical svetovalce in da niti ni bil navzoč na prodaji, in hkratu so tudi odpustili dosedanjege vrlega tajnika 1 Lep „pen-. zum" za dva kratka. dneva, vse v večno čast in slavo Thun-Kaizlovega zistema!! In človeku naj bi ae vrela kri po žilah?! ,Ed."
Županom nove občine Marczige je bil dne 2. avgusta izvoljen gospod Dominik Babic pok. Antona iz Varganela. Z istim dnem je nova občina zapričela svoje poslovanje.
Srbija. — Aretovaoja oseb, katere bi bile po mnenju Milana v zvezi z znanim atentatom, se množe. Tako so 5. t. m. zaprli zopet 13 oseb, in sicer odvetnike, profesorje, trgovce itd.
Rusi]«. — Francoski minister za zvu-nanje posle Delcasse je odpotoval te dni v Petrograd. To potovanje se stavi v zvtzo z raznimi rečmi. Cujejo se glasovi, da car hoče odstopiti ter prepustiti vladanje svojemu bratu Mihaelu! Po Rusiji gre namreč neka legenda, da neki car bo umrl brez moških potomcev, temu bo sledil car Mihael, ki vzame Carigrad. To legendo baje obrača car nase ter se hoče odpovedati na vsak način vladanju. Radi tega neki se je napotil Del-casse v Petrograd, da prepreči carjevo odpoved, ker Francija želi ostati v dobrih od-nošajih z Rusijo, pa ne ve, kako stališče bi zavzel Mihael, ali o sedanjem carju je na čistem. — Drugi spravljajo Delcassejevo potovanje v zvezo z Drevfusom, tretji pa z Nemčijo, ker v poslednjem času sta se jeli Nemčija in Francija si nekam približevati.
Rusko Tclikošolstvo. — Da bi občevanje med profesorji in dijaki postalo čini tesnejše, je minister za nauk izdal naredbo, s katero se ustanavljajo praktična dela di-jaštva, književna in znanstvena društva in dijaški konvikti, vse pod vodstvom vseuči-liščnih profesorjev. Car je ukazal, da se izda iz državne blagajne enkrat za vselej za ustanovitev štirih konviktov 3,262.000 rabljev, a za ustanovitev praktičnih del dijaštva letnih 32.000 rubljev. *
Narodno gospodarstvo.
Poročilo o tobačnem  izlcekn.
Tobačni izleček, kateri se pridobiva v c. kr. tobačnih tvornicah, ko se odsopari voda, ki odteče pri izdelovanju viržink, izlu-živši surovine, se upofreblja primerno \z-redčen za pokončanje na sadnem drevju, na vrtnih, it} poljskih rastlinah živečih škodljivih žuželk (pajkov, gosenic, ušic i. t. d.)
Najbolje je, da se rastline poškropijo z izredCenim izlečkom, oziroma raztopino, obsegajočo manj kakor 5 % tobačnega izlečka, ker se sicer nežne rastline lahko poškodijo. Rastlinski škodljivci so različno občutljivi za tobačni izleček; najbolj občutljivi so goli ali tenkokožni škodljivci, najodporneji pa oni z dlakicami, oklopi iz kitina ali drugimi branili; med temi zlasti hrošči. Vendar proti belinovi gosenici 5% tobačni lug ni imel uspeha, dočim zadostuje za listne uši že 1% tobačni lug, za pršice 2%, za pajke in tenkokožne, šibkeje zabranjene žuželke 3—5% tobačni lug, ozirom tolika raztopina. Dodavši nekoliko špirita in amvlalkohola pomaga izleček tudi proti takim žuželkam, j katerim brez tega dodatka ni v okom  priti, j
Dobiva se tobačni izleček v tobačni tvornici v Ljubljani ter v prodajnem skladišču v Trstu, če se prinese izpolnjeno pri-jernnico o tobačnem izlečku, katere je dobiti v vseh tobačnih tvornicah, pri kmetijskih društvih in okrajnih glavarstvih. Cena: Škatlja (kositerna) od kg. 1-30—1 gl, škatlja od 5 kg. 3 gl, sodček od 20 kg. 12 gl. OMelek za obrano rastlin. V svrho, da se omogoči kmetovalcem kolikor možno vspešni boj proti raznim rastlinskim boleznim ter proti škodljivcem polja in travnikov, kakor proti rji, pero-nosperi, gnjilobi, gosenicam, ušim, kobilicam i. t. d. je ustanovilo c. kr. ministerstvo poljedelstva na c. kr. gospodarskem kemičnem poskuševališču na Dunaju H. Trunner-strasse 3 posebni »oddelek za obrano rastlin", kateremu je naročeno,da podeli" kmetovalcem brezplačna pojasnila o gori naznačenih rastlinskih boleznih in zajedavcih ter da jim naznani sredstva za premagovanja takega zla.
Želeti je, da se kmetovalci za lastno korist najizdatneje poslužujejo te ustanove. Kakor hitro torej opazi kmetovalec na svojih vrtih/ poljih, travnikih ali grozdih kak nenavaden pojav, iz kojega bi se dalo sklepati na obolelost rastlin, naj brez odloga pošlje obolelo rastlino, ali če je vzrok obolelosti očividno kak zajedalec, z rastlino vred tudi dotičnega zajedalca na c. kr. gospodarsko kemično poskuševališče (oddelek za obrano rastlin) na Dunaju II. Trunnerstrasse 3 in naj naznani z nekoliko vrsticami svoje želje. Opozorja se na to, da razun poštnine, nima pošiljatelj ničesar plačati.
Naznanilo poljedelcem!
Comaževa žlindra
16—28%, prah za travnike,
je na razpolago po gld. 365 za 100 klg.
v zalogi
»Društva za prodajo umetnih pojil"
v Gorici, v ulici Contavale hiš. štev. 2 (blizu kavarne Schwarz.)
Zaloga apnenega karbnra prve vrste
G. D. COMFOHTO
v Gorici na Komu št. 12
Vsak kilogram daje najmanj 300 litrov plina.
Cena 24 gld. kvintal
franko iz zaloge.
Cene se razumejo naprej plačane ali proti povzetju.
I na Jravniku štev. 11 v Gorici,
¦%                              jJUUJ. ULUI«t                               ^
A        na Aequedottu št. 35 v Trstu,         ^
mk                       priporoča se                       Wk
O slavnemu  občinstvu   v  mestu  D
^      in na deželi v blagohotno podporo.       W
l
Zeta 188}. y 6oriri ustanovljena tvrdka
Špedicijska poslovnica
Gate HvaliH Goncu
30 5!  io   v ulici Morclli 12                       l
se toplo priporoča Slovencem v j Gorici in z dežele, laa zaprt m n prmiaaji jtiilttva.
Podpisana   priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjc-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf). Ciril-Metodovo kavo in Ciril -Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Scmeniskl ulici fit. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga.
(nasproti nunski cerkvi)
iei 3,
priporoča pref. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izilelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za nutvpJke potrebe, voščeno sveče itd . vse po zmerni vem. — Naročila za deželo izvržuje točno in soli.ino. FViporoča slav. občinstvu tudi svojo 8  d.)              tšrbarsn Irk n.» perilo.               {!*. c!.
Prave in edine želodčne
(Varstvena znamka).  Zdpayflna mo8 teh.
kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavljenje, 6e se jih dvakrat na dan po jedno žlicico _            popije. C krope po-
Sv. Anton Padov. kvarjeni želodce, storš, da zgine v kratkem času omoiiea in živofea lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store\ da človek raji je.                 —9
Cena steklenici 3C kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za rtarocitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
l^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmanec, lorlo i. t. rl.
Priporoča   so  slavnemu   občinstvu   za
nmnpobrojnn   naročila   ier  obljublja solidno
pofrtre?! o po jako ?n ernih cenah.
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski ulici St. 11 ter podružnici na Komu štev. 2
priporoča to-le blago:.
Sladkor — kavo — rlž      mast — poper — sveče —
olje — škrob — Ječmen      kavino primeso — moko
— grls     drobne in debele otrobe — turiloo — zftb
sol — moko za pitanje — Kis — žveplo — cement
bakreni vltrljol itd.           3 90   8
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo
ter pristnega črnega 1» belega vinu.
Dobroznana gostilna
ANTONA VOOOPIVCA
Anton Pečenko
Via Gianlino S
briških, dal matinskih in isferskih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse Iraje avstro - ogerske monarhije v sodili od Eitf itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poifena.
s prenočišči, katera toči pristna bela in črna
vina iz Vipavske doline.
Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni.
popis
__     Zahteva naj se     ^ cenik leposlovnih-m-dragih knjig iz naše zaloge, katerega pošiljamo franko kamorkoli.
..GORIŠKA TISKARNA" A. GABR8ČEK V GORICI
i®
(Ustanovljena leta 1893.)
Gosposka ulica št. 9.
(Ustanovljena leta 1893.)
®
je najmoderneje' urejeni tiskarski  zavod,  kjer se izgotavlja  vsako najfineje in elegantno delo v najkrajšem času po jako.,
kulantnih cenah, kakor:
SrT* Brošure v vseh oblikah in jezikih v modernih in trdnih platnicah, diplome za (lastne občane in druge enake prilike v najrazličnejših barvah, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo, cenike, društvene vsporede in vabila na kartonu ali papirju, posetnice najelegantneje kakovosti v škatljah z zavitki, poročna in zaročna naznanila v veliki, izberi in vseh mogočih oblikah, plesne vsporede, osmrtnice itd. itd.
/        B začetku šolskega letapr,poročaSiSS^SUS^S^^^ ,n vse potrebne šolske tiskovine
jL     v slov., hrv. in Hal. jeziku za Goriško in Istro, nadalje za izdelovanje uradnih zavitkov [kuvert] V različnih
oblikah in kakovostih.
za c. kr. okrajna glavarstva, županstva, sodnije, notarje, šolske, cerkvene in druge urade.
V naii založbi imamo te-le časopise:
»Soča", celoletna naročnina stane gld. 6'—, izhaja dvakrat na teden. — „Primoreetf, celoletna naročnina stane gJd. 1*20,
izhaja trikrat mesečno,  na osmih straneh. — ttLdriatisehe Post", list, kateremu je namen proučevati druge narode in
višje kroge o naših razmerah, celoletna naročnina stane gld. 2'~, polletna gld. 1'20. — »Slovanska knjizniea", izhaja
6. leto ter je izšlo do sedaj 88 snopičev najrazličneje vsebine, celoletna naročnina stane gld. 1'SO.
»Salensba knjižnica" za odrasle '^gEg^ffttHs.
knjiga,  katera prinese Šekšpirovo žaloigro
Velika zaloga izgotovljenih tiskovin
V teku  jednega meseca izide H. interesantno gradivo za III. knjigo.
.jO trn iansk«", novele in. črtice. i. Stane s poStnino vred gld. 1'10.
C".   — Pripravljeno je jako
»BEN-HVR" roman iz časov Kristusovih.
ino. Ker ' zalogi.
Mehko vezan gld. 1-30, trdo vezan gld. 1*65 s poštnino. Ker je ta knjiga interesantne vsebine je postalo
obče zanimanje tako, da imamo le malo izvodov več v zalogi.  Kdor želi še imeti to knjigo, opozarjamo,
da si jo za časa omisli.
V-s?
„Rusko- slovenski slovar in slovnica"
^>            Sestavil M. M. Hostnik.
•*
i
Cena mehko vezanemu gld* P50, trdo vezanemu gld. P 80, poštnina W kr. veš,   "^Kl        J