"Dela ne zmanjka nikoli!"
E^JIZS
__jkZ
Ob koncu tedna bo vreme oblačno s padavinami.
številka 14
7. aprila 1994
90 SIT
Tako pravijo v Piešivcu. Prepričali smo se tudi sami prejšnji teden, ko smo naredili gornji posnetek. Ža lani so začeli zavzeto odpravljati pereč problem pomanjkanja pitne vode. Rešitev je bila v izgradnji dveh velikih vodohramov na Krančevem vrhu in v Črni gori.
Prvega so zgradili lani, prejšnji teden pa so betonirali drugega. V vsakega bodo spravili po 90.000 litrov vode, skupaj pa bodo napeljali tudi 6.000 metrov cevovodov. Pravijo, da bo stekla voda po novem cevovodu že letošnjega junija.
M(vos)
7. april svetovni dan zdravja
Zdrava usta za lep nasmeh
Že kar nekaj let je preteklo od takrat, ko je Svetovna zdravstvena organizacija 7. april razglasila za dan, namenjen zdravju. Namenja ga najpogostejšim boleznim sodobnega časa.
Letošnjega je namenila zobozdravstvu. Zdrava usta za lep nasmeh je kratko sporočilo današnjega dne. Samo po sebi je zgovorno. Zobem in zobnim boleznim namenjajo zobozdravstveni delavci v občini Velenje že desetletje precej pozornosti. Zmanjšanje zobne gnilobe za 70-odstotkov pri mladih je rezultat teh prizadevanj. Z njimi se velenjska občina uvršča v sam slovenski vrh na tem področju.
Ob tej priložnosti so v spodnji avli velenjskega zdravstvenega doma pripravili tudi zanimivo in poučno razstavo. Več o prizadevanjih pišemo na notranjih straneh našega tednika.
_ *(tp)
Šoštanj - že 26. razstava Likovni svet otrok
Kar 400 likovnih del
JE
■
V prostorih kulturnega doma v Šoštanju bodo v soboto (9.aprila) ob 11. uri odprli tradicionalno razstavo Likovni svet otrok. To bo že 26. razstava po vrsti, na njej pa bodo sodelovali mladi likovni ustvarjalci iz 115 šol po Sloveniji.
Tako kot predlani in lani so tudi tokrat ustvarjali na svobodno temo. Približno 2300 prispelih del je pregledala posebna komisija, približno 400 od teh pa jih bo tudi razstavljenih.
*M
i, pomlad je prišla v deželo
		i toJB^j i - iJ^
MPIaJF WT jgL n^ ■		
v' . * ,» jt j. Km !T'iMaVk' ~ - b&S JtffgfgFr^HL ~ «	jim m	
FEffr .tf^r.aTt _	.s ' s" ~ '« ' ■■ • ' , V:" ,>, ' ' l V: 'omHHHu ^jM l \ jjH . ' .v . «* *4	mmmrn
Ne glede hladne zadnje dni Je res, da je narava letos pohitela In prehitela svoj koledarski začetek. Veliko dni pred zadnjo ohladitvijo seje v Savinjskem gaju v Mozirju razcvetelo mnogo od 120.000 čebulnic, druge so tik pred tem, da razveselijo vse ljubitelje cvetja In lepe narave. Zaradi tega so cvetlični park ob Savinji uradno odprli štirinajst dni prej, urejen Je resnično lepo, obenem s tem pa se Je pričela tudi ribolovna sezona. Daleč naokrog In v ribniku ob Savinjskem gaju tudi so tako ribiči v prazničnih dneh pridno namakali trnke, od Jutra do večera.
m(foto:Jp)
Strokovna srečanja so priložnost za Izmenjavo mnenj.
Rudnik obiskali vzdrževalci iz vse Slovenije
Društvo vzdrževalcev Slovenije je nastalo pred osemnajstimi leti. Začetki so bili skromni, le nekaj vzdrževalcev iz posameznih podjetij je bilo povezanih vanj, danes pa je v društvo vključenih že več kot dvesto pogodbenih partnerjev in še enkrat toliko nepogodbenih. Blizu osemdeset članov tega društva, iz vse Slovenije, je v torek dopoldne obiskalo Rudnik lignita Velenje, nekateri od njih so si ogledali tudi jamo. Več na 2. slrani.
Mmkp,foto: B.M.
FIMEX d.o.o.
RAČUNALNIŠKA IN BIROTEHNIČNA OPREMA
Canon
FOTOKOPIRNI STROJI TELEFAXI TISKALNIKI POTROŠNI MATERIAL
Prodajno-razstavni salon pri hotelu Paka v Velenju, tel. 852-465, fax 856-913
Žalosten konec velikonočnih praznikov
Dva mrtva v mercedesu
Želje po mirnih velikonočnih praznikih se za vse občane niso uresničile. V ponedeljek, 4. aprila, nekaj po 20. uri se je na regionalni cesti izven naselja Letuš, pripetila zelo huda prometna nesreča, v kateri sta dve osebi izgubili življenje, dve sta se hudo in tri lahko telesno poškodovale.
Iz smeri Malih Braslovč proti Letušu je vozil osebni avto Marcedes 45-letni Franc Kvas iz Rečice ob Savinji. V levem blagem ovinku je zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je pripeljal voznik tovornega vozila 27-letni Dušan Janežič iz Rakovelj, ki naj bi po izjavah prič vozil brez prižganih luči.
Med voziloma je prišlo do silovitega trčenja, v katerem sta na kraju nezgode umrla voznik Franc Kvas in njegova sopotnica, 31-letna Cvetka Stakne iz Mozirja. Sopotnica v osebnem avtomobilu 11-letna deklica A.S. iz Letuša in sopotnica v tovornem vozilu 20-let-na Suzana Bošnak iz Podvrha sta se hudo telesno poškodovali, voznik tovornega vozila Dušan Janežič in sopotnika v njegovem vozilu 16-letni J.D. iz Rakovelj in 49-letni Stanislav Bošnak iz Podvrha, pa so utrpeli lahke telesne poškodbe.
Umkp
Rudnik obiskali vzdrževalci
(nadaljevanje s 1. strani)
Osnovni namen povezave slovenskih vzdrževalcev v društvo je v tem, da si med seboj z znanjem in izkušnjami pomagajo. Pogodbeni člani imajo vsa predavanja in seminarje zastonj, kar ni tako nepomembno danes, ko je za vsak seminar predvidena kar precejšnja kotizacija.
Veliko pa lahko vzdrževalci zvedo tudi iz časopisa, izdajo šest številk letno. Enkrat v letu, navadno oktobra, pa na Rogli pripravijo strokovno srečanje, kjer se predstavijo tudi podjetja, ki z društvom tako ali drugače sodelujejo.
Za obisk Rudnika lignita Velenje so se vzdrževalci tokrat odločili v želji, da spoznajo podjetje, ki je se po svoji dejavnosti in proizvodnem procesu razlikuje od "klasičnih" podjetij, v katerih so zaposleni vzdrževalci. Tisti, ki so se spustili v globine premogovnika, so bili nad videnim navdušeni.	Umkp
Društvo upokojencev Velenje
Dvakrat na Roglo
Na Rogli bo 29.aprila zbor slovenskih upokojencev, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki Zveze društev upokojencev Velenje. Ob tej priložnosti bodo spregovorili o gmotnem položaju upokojencev in o vseh težavah, ki jih pestijo v tem času.
14.aprila bo seja Društva upokojencev Velenje, na njej bodo spregovorili predvsem o izvedbi letošenjega "tedna upokojencev".
Ub.m.
Iz dela velenjske vlade
Potrdili zaključna računa
Na zadnji seji so člani velenjske vlade vendarle potrdili zaključni račun za leto 1992, ki še vedno ni bil potrjen, potrdili pa so tudi zaključni račun za lansko leto. Oboje bodo posredovali v razpravo še delegatom občinske skupščine.
Manj denarja v občinskem proračunu
Delegati velenjske občinske skupščine bodo na prihodnjem zasedanju, predvidoma bo v torek, 19. aprila, razpravljali tudi o novem predlogu osnutka občinskega proračuna, ki pa je od prvotnega nižji za skoraj 12 milijonov. Pripravljalci so ga pripravili, glede na to, da izhodišč do republike niso prejeli, na osnovi ocene. Pri pripravi novega osnutka so upoštevali pripombe delegatov občinske skupščine, zmanjšali pa so predvsem postavke s področja upravnih organov in delovanja občinske skupščine.
Pomoč starim na domu
V projekt javnih del je v občini Velenje vključena tudi pomoč starim na domu. Velenjska vlada je ta projekt na predlog Centra za socialno delo že potrdila, oblikovala pa je tudi merila za določitev dodatka za tujo nego.
O priglasitvah posegov v prostor
Na zadnji seji so člani velenjske vlade konkretizirali merila, kdaj je dovolj, da investitor določene posege v prostor samo priglasi in kdaj si mora pridobiti ustrezna dovoljenja. V vsakem primeru pa mora investitor dostaviti dozazilo o lasništvu, kadar posega v večstanovanjske objekte, pa tudi soglasje vseh etažnih lastnikov.
m(mz)
/O ljubljanska banka		
Splošna banka Velenje d.d. Velenje		
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. APRILA 1994 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami:		
-	letne obrestne mere v %	mesečne obrestne mere v %
Tekoči računi občanov	7,61	0,61
Žiro računi	6,90	0,55
Hranilne vloge na vpogled	6,90	0,55
Varčevalna knjižica	14,24	1,10
Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev	29,09	2,12
Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev	30,23	2,19
Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev	31,37	2,27
Depoziti, vezani od 10 do 30 dni	10,51	0,83
Depoziti, vezani od 31 do 90 dni - depoziti do 50.000,00 SIT	21,09	1,59
- depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT	23,38	1,74
-depoziti nad 100.001,00 SIT	25,66	1,90
Depoziti, vezani nad 3 mesece - depoziti do 50.000,00 SIT	24,52	1,82
- depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT	26,80	1,97
-depoziti nad 100.001,00 SIT	27,95	2,05
Depoziti, vezani nad 6 mesecev	27,95	2,05
Depoziti, vezani nad 12 mesecev	29,09	2,12
Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej - za čas od 31 do 90 dni	10,0	
-začas od 91 do 180 dni	11,0	
Dovoljena prekoračitev stanja na TR	35,94	2,56
Nedovoljena prekoračitev stanja na TR	59,93	3,93
Opusti kajenje, zmagaj!
Slovenija je letos prvič povabljena k mednarodni kampanji 12 držav, katere cilj je pomagati kadilcem v starosti od 18 do 64 let, ki želijo opustiti to rizično, zdravju škodljivo navado. Kampanjo podpirajo CINDI Finska, Svetovna zdravstvena organizacija s projektom CINDI in Ministrstvo za zdravstvo Slovenije.
Vsi, ki želijo sodelovati pri odvajanju od kajenja, se lahko prijavijo do vključno 6. maja 1994 na naslov: Cindi Slovenija, Zdravstveni dom Ljubljana, Nacionalni koordinator SZO za tobak. Posebno prijavnico dobite v zdravstvenih domovih, bolnišnicah in Zavodih za zdravstveno varstvo v Sloveniji.
Pogoj za sodelovanje je, da kandidati ne smejo kaditi od 7. aprila do 7. maja 1994. Naslednja zahteva je, da vztrajajo pri tej odločitvi še po 3, 6, 9, 12 mesecih. Vse pravilno izpolnjene prijave bodo upoštevane pri žrebanju, ki bo 8. maja na TV Slovenija. Izžrebanih bo 5 glavnih nagrad, med državnimi zmagovalci pa bo izžrebana Super nagrada v višini 5000 ameriških dolarjev.
*(bš)
22. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije
» m m s m m a
Odličen nastop
Konec prejšnjega meseca je bilo v Ljubljani 22. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije. Med drugimi se ga je udeležilo tudi 16 nadarjenih vir-tuozov iz Šaleške doline. Njihovi uspehi kažejo na res kakovostno delo v velenjski glasbeni šoli.
Sploh odlični so bili orglavci pod vodstvom mentorice Eme Zapušek. Tomaž Sevšek je v skupini do 17 let osvojil prvo mesto, prav tako Marko Kotnik med tekmovalci do 19. leta starosti. Mir-jam Kolar je bila najboljša v sku-
pini harfist do 17 let.
Tudi drugonagrajencem (Ma-ruška Škoda - kitara, Andreja Golež, Barbara Sevšek - orgle ter kvartet klarinetov - Boštjan Me-sarec, Dejan Muhič, Uroš Su-povec, Lovro Vrzelak) je žlahtno priznanje ušlo "za las". Merila za prvo mesto so bila letos ostrejša v primerjavi s prejšnjimi leti in tudi prvo nagrado je lahko dobil le eden od tekmovalcev.
Najboljše s tega tekmovanja sedaj čakajo koncerti po Sloveniji in tudi izven njenih meja.
»(tp)
Prometna vzgoja
VELENJE - V lanskem letuje Svet za preventivo in vzgojo v, cestnem prometu občine Velenje razpisal nagradni natečaj za najboljšo risbo in spis o prometu v letu 2.050. Sodelovali so učenci vseh osnovnih šol velenjske občine, posebna komisija paje prispele risbe in spise pregledala in ocenila.
Najlepše tri risbe so narisali Tea Štefanec (OŠ Gustav Šilih) ter Natalija Šeliga in Svetlana Ribič (obe OŠ Anton Aškerc), najboljše spise pa so napisali Žiga Goriup (OŠ Šalek) Sladžan Vasič (OŠ MPT) in Rok Rodič (OŠ Bratov Mravljak).
Nagrajene risbe in spisi bodo razstavljeni v avli velenjske občinske skupščine.
MB.M.
Skupinska slika zaposlenih In sodelavcev se seveda spodobi
Šentilj
m m k m m
Udarniško do razsvetljave
V KS Šentilj so se prejšnjo sredo poslovili od delovnih strojev, ki so pomagali pri polaganju asfaltne prevleke na kar 1500 metrih krajevnih cest. Toliko so jih uspeli v prvem polletju zgraditi iz krajevnega samoprispevka, ki se bo sicer iztekel drugo leto maja, namenjen pa je bil prav posodobitvi cest. Poleg tega so sanirali okoli 40 metrov cestišča pri vaškem župnišču.
Vendar v Šentilju sedaj ne bodo počivali. Že v teh dneh vabijo na pomoč vse krajane, da z udarniškim delom opravijo zemeljska dela pri izgradnji javne razsvetljave. Ta bo osvetlila kraj od Doma krajanov do mrliške vežice. Večino potrebnih sredstev so v krajevni skupnosti zbrali s prispevkom, ki so ga namensko vplačali vsi, ki so se želeli priključiti na mestni vodovod. S tako zbranim denarjem so že kupili gradbeni material, žal pa čisto za vsa dela denarja ni dovolj. Računajo, da jim bo k svetlim nočem pomagala tudi velenjska občina. Ocenili so namreč, da bodo za projekt potrebovali 1 milijon in 400 tisoč tolarjev in to ob tem, da bodo zemeljska dela opravili sami. "Upamo in želimo, da bodo tudi v tej akciji priskočili na pomoč krajani s prostovoljnim delom. Do sedaj v Šentilju s tem nikoli nismo imeli problemov, krajani še niso zatajili, pa smo zgradili že marsikaj." nam je povedal predsednik sveta KS Šentilj Ivan Jelen.
Denar, ki se bo iz sredstev samoprispevka nabral v krajevni blagajni do drugega leta, bodo prav tako usmerili v ceste. Še 1500 metrov jih čaka na novo asfaltno preobleko.	*(bš)
AMD Šaleška dolina
Več kot 5oo kandidatov
Pri Avto moto društvu Šaleška dolina so pred letom dni izvedli reorganizacijo in avto šolo preoblikovali v d.o.o. V enoletnem obdobju so kupili dve osebni vozili znamke Golf in imajo sedaj šest osebnih vozil Golf druge in tretje generacije. Na AMD je zaposlenih 7 delavcev in delavk, od tega trije pri avto šoli. Pred nedavnim so se pri šoli odločili za novost. Gre za pokroviteljstvo nekaterih zasebnikov in tako bodo poslej vozila avto šole opremljena še z napisi pokroviteljev. Avto šolo je v letu dni obiskalo že preko 500 kandidatov za voznike vseh kategorij, uspešnih pa jih je bilo preko 60 odstotkov. Pri šoli se v celoti zavedajo velikega pomena teoretičnega poučevanja, zato so učilnico opremili tudi z računalniki, prav zaradi bolj profesionalnega pristopa k poučevanju bodočih voznikov pa so pred letom dni tudi izvedli reorganizacijo.
Enoletno uspešno delaovanje so minuli petek skromno obeležili in na slavje povabili tudi nekdanje sodelavce, pokrovitelje in tiste voznike, ki so vozniški izpit opravili prav 1.aprila lani. Ob tej priložnosti so vsi zaposleni in honorarni sodelavci dobili enotna oblačila.
MB.Mugerie
Pokroviteljstvo ne pozna meja
Boljši ko kdo je, bolj se zanimajo zanj. To velja za strokovnjake, še posebno to velja za športnike, velja tudi za športna društva. Marsikje so minili časi, ko so imela društva v posamezni občini pokrovitelje le iz istega okolja; predvsem za klube, ki so dobri, se zanimajo tudi podjetja iz širšega prostora, ki imajo toliko cvenka, da lahko plačajo primerno vsoto.
V ožjem šaleškem prostoru takih vidnih primerov ni; ne vem, ali zato, ker so podjetja, po katerih nosijo posamezne ekipe svoja imena, tako močna, da drugih blizu ne spustijo, ali od zunaj ni zanimanja. Iz "zgodovine" pa seveda vemo, da je Gorenje bilo pred leti "ta glavni" za več državnih reprezentanc. In ko se je umaknilo, so
nekateri napovedovali sistem pred zlomom. No, zlomile so se te državne reprezentance, Gorenje pa je še kar naprej "trdno v sedlu".
Bolj razgibano je to "mešano" sponzorstvo v našem malo širšem okolju. Zadnji najbolj svež primer je podpis pogodbe med celjsko Kovinotehno in košarkaškim klubom s Polzele. Kovinotehna bi namreč rada tudi prek košarke poskočila v evropski prostor. Pri tem stavijo na košarkarje s Polzele, ki so zadnji čas, okrepljeni seveda, zabeležili lep napredek. S to celjsko-žalsko povezavo (dokler bo pač Polzela v žalski občini) želijo oboji še uspešneje naprej.
Seveda bi kdo pomislil, zakaj Kovinotehna raje ne poskrbi za celjske klube. Odgovor je lahko
ta, da so v Celju vsi "perspektivni" klubi "zasedeni", nalaganje na daljši rok pa vsem ni najbolj pri srcu. V Celju pa je najdomevnejša disciplina, to je rokomet, že nekaj časa v rokah podjetja iz njihove južne občinske sosede. Pokroviteljica rokometašev je namreč Pivovarna Laško. In ta, zgleda, tega "konja, ki dobro vleče", ne bo kmalu razjahala. Celje je bilo sicer (nekoč) znano po kraljici športa - atletiki, a so veljavo dodobra izgubili. Prav Kovinotehna je atletsko sicer že poskušala postaviti na prave noge; zdaj poskuša Cetis. Občinske meje je prestopilo še eno bližnje podjetje. Celjski hokejisti nastopajo pod znamko podjetja iz Petrovč v žalski občini. Najdaljšo razdaljo pa je premagalo podjetje, ki vodijo celjske nogometaše. Publikum je namreč
prišel kar iz Ljubljane. Vendar v prepričanju, da se bo celjski nogomet postavil pokonci s pomočjo Celjanov. Ti pa so mu dodobra obrnili hr-bet.Po teh izkušnjah bi morali ljudem v Gorenju reči, naj pazijo, da jim kdo ne skoči v zelje pri velenjskih rokometaših. Saj bi to spet kdo ocenil kot slabo "poslovanje".
Še bi lahko našteval take primere sodelovanja, ki kažejo, da pri delu, kjer se kaže obojestranski interes, občinske meje ne pomenijo pregrad. O tem nisem pisal le zaradi športa, ampak tudi zato, ker pri marsikateri drugi stvari pomenijo občinske meje nepremagljive ovire. Pa ne zaradi mej kot takih - bolj zaradi omejenosti nekaterih ljudi.
Glasbena šola Velenje
Bo dobila koncesijo za visoko šolo?
Pogovor z Ivano Jevšek ob svetovnem dnevu zdravja
»iiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiaiiiiiaiiiitiitii
Od dobrih rezultatov k slabim obetom
7. april je namenjen svetovnemu dnevu zdravja. Letos naj bi na ta dan več pozornosti namenili ustnemu zdravju. Kakšne rezultate beležimo na tem področju v občini Velenje? Ukrepi, naloge,...? Na ta vprašanja smo poiskali odgovore pri Ivani Jevšek, specialistki otroškega in preventivnega zobozdravstva v velenjskem zdravstvenem domu.
Svetovna zdravstvena organizacija je že pred leti predlagala ukrepe za doseganje zadovoljivega ali celo popolnega ustnega zdravja. Smo pobudo zelo zgodaj prevzeli tudi pri nas?
Ivana Jevšek: "Že od leta 1980 dalje se v našem okolju trudimo, da bi bilo z ukrepi seznanjenih kar največ naših občanov. Seveda pa smo preventivni program Svetovne zdravstvene organizacije prilagodili našemu okolju. Razdelili smo ga v tri skupine: jemanje fluoridnih preparatov (tabletke, zobne paste, lekofiuor, žele); učinkovita zdravstvena vzgoja in pros-veta, predstavitve, preverjanje ustne higiene in tekmovanja ter zalivanje stalnih zob v predšolski in šolski dobi. Ukrepi so lahko učinkoviti le, če so množični in neprekinjeni.
Z vključitvijo vzgojiteljev in učiteljev smo v velenjski občini zagotovili množičnost. Z razdeljevanjem fluoridnih tabletk, s čiščenjem in želiranjem zob v šoli pa poskušamo delovati neprekinjeno preventivno. Pri izvajanju obsežnega programa poleg že omenjenih sodelujejo še pediatri, patro-nažne sestre, potrebnih je precej otroških zobozdravnikov, sester ter preventivnih sester. Tu smo v Sloveniji kar v samem vrhu."
Koga in kaj vse vključuje preventivni programi?
Ivana Jevšek, specialist pedontolog
Ivana Jevšek: "Pričnemo že z vzgojo nosečnic (enourno predavanje). Otrok pa dobi fluo-ridne tabletke in pri letu starosti ga prvič pregleda zobozdravnik. Pri treh letih otroka spet pokličemo skupaj s starši in na predavanju obnovimo znanje o varovanju zob. Otroci, ki obiskujejo vrtec, si ob uživanju omenjenih tablet še redno umivajo zobe ali izpirajo usta po jedi. Male šolarje povabimo na sistematski pregled, za njihove starše organiziramo ustrezno predavanje o zobeh. Vsem otrokom, ki imajo v tem času že prisotne prve stalne kočnike, te zaščitimo proti zobni gnilobi, kar je najzahtevnejši individualni preventivni poseg. Poznajo ga le še otroci skandinavskih držal in Švice - seveda za plačilo. Preventivne in zdravstvene ukrepe ter predavanja ne organiziramo samo za starše, otroke, ampak tudi srednješolce. Samo s trdim delom in veliko podporo vodstva ter zunanjih sodelavcev nam uspeva izvajati tako zahteven preventivni program."
So vaša prizadevanja doslej že obrodila sadove?
Ivana Jevšek: "Seveda, saj smo zmanjšali zobno gnilobo pri stalnih zobeh kar za približno 70 - odstotkov. Primerjava števila plombiranih zob v posameznih razredih v letu 1981 in lani je več kot zgovorna: na primer leta 1981 smo v prvem razredu ime-
li 2,45 odstotka takih učencev, lani 0,75 odstotka, v osmem smo iz 15,2 prišli na 4,31 - odstotka. S temi rezultati se občina Velenje uvršča v sam slovenski vrh na tem področju. Nanje smo seveda ponosni."
Glede na vse to so dnevi, namenjeni ustnemu zdravju, nepotrebni?
Ivana Jevšek: "Pa še kako so potrebni, saj povsod ne dosegajo takšnih uspehov kot v velenjski občini. Nenehno osveščanje občanov je nujno, nenazadnje pa naša prizadevanja niso tako u-spešna povsod. Kar nekaj težav imamo z mlečnimi zobmi. 25 odstotkov otrok ima pri treh letih popolnoma u-ničene zobe. Vzrokov je več: nepravilna prehrana -steklenična gniloba. Res pa je tudi, daje več kot polovica otrok iste starosti brez zobne gnilobe. Še nekaj je -v zadnjih dveh letih smo o-pazili porast te pri prvošol-cih. Vse večje otrok, ki prestopijo prag vrtca šele kot malošolarji in takrat je že precej zamujenega. Tudi o-prema za čiščenje zob z želejem je dotrajana marsikje. V šolskih kuhinjah kosi vse manj otrok."
Morda v zadnjem času na to nekoliko drugače "gledajo" tudi zdravstveni delavci?
Ivana Jevšek: "Otroški zobozdravniki in preventivne sestre zagotovo niso dovolj nagrajevani. Dokler bo izhodišče za boljšo plačo porcelanski in ne zdrav zob, bo kaj malo otroških zobozdravnikov vztrajalo na tem delovnem mestu. Se pa najdejo tudi taki, ki se raje odločijo za protetične storitve in zanemarjajo mlado populacijo. Kljub pomoči države pri izvajanju preventivnega programa se v bodoče naši preventivi prej slabo kot dobro piše."
•(tp)
Poslovne novice
Prvi letošnji meseci ter nedavni vpis novincev v šolsko leto1994/95kaže, da bo letos na velenjski glasbeni šoli še bolj živahno kot minula leta.
Več kot 100 novincev bo v jeseni na tej šoli pridobivalo glasbeno znanje. Vpis v srednjo šolo bo danes (7. aprila). Po prvih ocenah bo prijavnice oddalo približno 30 mladih glasbenikov. Ravnatelj glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje Ivan Marin pravi, da se zanimanje za tovrstno izobraževanje v občini Velenje ne zmanjšuje. Tudi izgledov ni za upadanje v prihodnje, saj je možnosti za to vsako leto več. Nova instrumenta sta letos harfa in saksofon. "Našo šolo smo zgradili za 750 učencev v izmeni in pol. Danes je v njene programe vključenih več kot 900 otrok v eni izmeni. Prostorska stiska postaja vse večja in potrebe po izgradnji prizidka nujne. Pripravljeno imamo že vso lokacijsko dokumentacijo, na ustrezni ravni pa že potekajo pogovori o možnostih financiranja naložbe."
Živahno ne bo samo v "šolskih", ampak tudi počitniških mesecih. Poletne mednarodne glasbene šole so si že dodobra utrle pot med nadarjenimi mladimi ustvarjalci, ki želijo svoje znanje še obogatiti. Več kot
1000 je bilo doslej že takih. Prišli so iz Avstrije, Italije, Madžarske, Nemčije, Švice, Francije, Belgije, Danske, Švedske, ZDA, Kanade, Japonske, Kitajske, Kuvajta in Avstralije. Letošnje glasbeno poletje v Velenju bo "otvorila" mednarodna šola kitare in komornih skupin (od 1. do 10. julija), ki letos slavi že 10 -letnico delovanja. 50, 60 u-deležencev pričakujejo predvsem iz nižje in srednje stopnje. Od 18. do 31. julija bodo učilnice napolnili udeleženci klavirske šole pod vodstvom mentorjev Dubravke Tomšič -Srebotnjak in Jacoba Lateiner-ja iz New Yorka. Violinska šola Igorja Ozima bo zadnja "počitniška gostja", trajala pa bo od 18. do 31. avgusta.
Pestra bo na šoli še jesen, minila pa bo v pripravah na praznovanje 10 - letnice delovanja omenjene šole. Jubilej bodo proslavili prihodnje leto, seveda tako kot se za šolo, u-veljavljeno v širšem slovenskem glasbenem svetu, tudi spodobi. "Zaprosili smo namreč za koncesijo za visoko šolo. Imamo kadre za izobraževanje tistih instrumentov, za katere ne izobražuje nihče na visoki šoli - harmonika, saksofon, deloma tudi kitara in tolkala. Vse kaže, dajo bomo tudi dobili." Na višji Pedagoški šoli
v Mariboru so učitelji za predmetni pouk na osnovnih šolah, ni pa pedagoške smeri za posamezne instrumente. Akademija za glasbo vzgaja umetnike. Tako imenovano pedagoško smer ima sicer zapisano v svojem programu, vendar ta ne živi. Visoka strokovna šola naj bi torej izobraževala za stroko. "Koncesijo imamo sklenjeno že drugo leto tudi za srednjo glasbeno šolo, ki naj bi glede na kazalce po štirih letih postala "normalna" srednja šola. Zanjo smo se dogovorili zato, ker bi bili sicer sami dolžni-poskrbeti za srednješolsko izobraževanje naših učencev tudi pri ostalih predmetih. Tako pa to sedaj urejujejo s Centrom srednjih šol v Velenju. Spričevalo o končani srednji glasbeni šoli dobi namreč učenec le, če izdela tudi katerokoli drugo srednjo šolo." Predlani so vpisali gimnazijski razred, lani vpisa ni bilo. Letošnji rok za prijavo je 7. april. Po besedah sogovornika bi bilo najbolje, če bi imeli v prihodnje vsaj polovico "glasbenega" razreda na gimnaziji.
Zelo malo področij je, na katera nova lokalna samouprava tako ali drugače ne bo vplivala. Ivan Marin pravi, da bi bila sicer občina lahko ustanoviteljica nižje glasbene šole, vendar bi bilo na-jumneje, če bi ostali pri sedanji organiziranosti.	•(tp)
•Brezplačne razstave novih izdelkov slovenskega gospodarst-va omogoča SLOVENSKA PODJETNIŠKA INOVACIJSKA MREŽA. Podrobnejše informacije lahkod obite na Območni zbornici Velenje.
•Območna gospodarska zbornica Velenje vabi zainteresirana podjetja na srečanje velikega in malega gospodarstva, kakor tudi na srečanje s podjetji iz Benetk. Prijave sprejemamo na Območni gospodarski zbornici Velenje.
•Gospodarska zbornica Slovenije prireja NORVEŠKO-SLOV-ENSKO poslovno konferenco v Oslu.
• 19. aprila bo v Ljubljani -WTC potekal seminar na temo O MOŽNOSTIH SODELOVANJA Z DANSKO. Prijavite se lahko do 14. aprila.
•	ALPOS Šentjur in Območna gospodarska zbornica Celje vabita na skupno udeležbo na sejmu CSABA-EXPO v vzhodni Madžarski, neposredno ob romunski meji.
• Gospodarska zbornica Slovenije vabi v jesenskih mesecih na naslednje sejma:
-	SITRA - JUŽNA KOREJA
-	MEDNARODNI MALEZIJSKI SEJEM - MALEZIJA
-	MEDNARODNI SEJEM NA TAIVANU
Predstavitev je možna na sejmu ali preko kataloga. Na razpolago je tudi pregled sejmov v Ve-roni.
•	TRŽAŠKI SEJEM vabi vsa zainteresirana podjetja, da se udeležijo prireditve 4T 94, (Trieste Trade Technology Transfer), ki bo v Trstu od 7. do 9. novembra le-
tos. Sejem je namenjen poslovnim stikom med italijanskimi in slovenskimi podjetji. Stroške bivanja nosi sejem. Udeleženci si plačajo le vožnjo.
•	Iz Republiške carinske uprave smo prejeli obvestilo o izvajanju zakona o ZT poslovanju in zakona o standardizaciji ter obvestilo o obračunavanju prometnega davka pri uvozu opreme, drobnega inventarja in drobnega orodja.
•	Sklad Republike Slovenije za razvoj je objavil v DELU, 24. marca RAZPIS za sofinanciranje projektov gospodarskih družb.
PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, VELENJE.
Tel.: 063/856-920 ali 855-645.
U eluvci. upokojenci in bivši sodelavci URE. NE ZAMUDITE PONUJENE PRILOŽNOSTI!
{Jglasite se : lastninskim certifikatom na upravi jmljetja v Velenju. Prešernova K) clo 23- 4.-l(J(M.

Okupaj z Vami bomo izpolnili fflgSA lastninjenju in hrambi Vašega certifikat razgrnili vizijo in cilje ERE.
Vse dodatne informacije lahko dobite na tel. številki 063/ 853 151.
4 NAŠ ČAN 1 * ' S-«- A. V1*. .. <tyf , .. ; ,, <t.\ M , '<> VS^v.*		873		7. aprila 1994
Ivo Verzolak ni več član SNS
• »»»»»»»ti«!!
£88ftB*&88gg**BBtt888S*ttlK»tt8g
Občinska gasilska zveza Velenje
888Bg8888g88Bgg8»gg888)
188888888X88888888888
Po izstopu iz poslanske skupine izključen iz stranke Zmaga Jelinčiča
Ivo Verzolak, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, Ve-lenjčan, ki je bil neposredno izvoljen vanj v peti volilni enoti, ostaja poslanec v tem parlamentu, vendar ne več pod okriljem poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Pojasnil nam je, zakaj: "V ponedeljek, 28. marca, sem izstopil iz poslanske skupine SNS zaradi nestrinjan-ja vodenja politike Slovenske nacionalne stranke predsednika Zmaga Jelinčiča, ki se vedno bolj oddaljuje od programskih usmeritev stranke in predvolilnih obljub. Po tem, ko sem oddal izstopno izjavo iz poslanske skupine, so me izključili iz stranke, kar sem pričakoval.
Sedaj nastopam v Državnem zboru kot neodvisni poslanec v sklopu samostojne poslanske skupine. Vse moje spoštovane volivce tudi obveščam, da sem vseskozi zastopal in glasoval za stališča programske usmeritve stranke in tako uresničeval predvolilne obljube. Tudi v bodoče bom ostal na tej liniji. Kot neodvisnemu poslancu mi bo to omogočeno."
■ bš
NSZS spet zbira podpise
"Ne strinjamo se z vsemi novostmi"
V torek ob 8. uri zjutraj je predsednik NSZS Matjaž Gerlanc pri pristojnem organu občine Velenje s svojim podpisom formularja in njegovo overovitvijo tudi dejansko pričel z vseslovensko akcijo zbiranja podpisov, ki se bo končala 2. maja. V skladu z zakonom je namreč dovoljen rok le mesec dni.
Podpisniki se lahko na formularju, ki gaje izdala NSZS s svojim podpisom izrečejo dvakrat. Najprej, da popirajopredlog za spremembo ustave RS in sicer za
ki podprejo predlog za razpis referenduma za razveljavitev 40. člena Zakona o državljanstvu in vseh odločb, ki so bile podane na podlagi tega člena zakona. Podpis je treba overiti pri ustreznem občinskem organu, takso pa bo podpisnikom povrnila NSZS.
Podružnica NSZS za V. volilno območje, ki vključuje tudi Velenje, paje izrazila protest zaradi ponovnega razpisa za socialna stanovanja v občini Velenje, to pa zato, ker niso rešene pritožbe za leto
dopolnitev 90. člena le-te. V dopolnilu 1993. Zahtevajo, da se pritožbe obravna-
naj bi bilo zapisano, daje razveljavitveni	vajo nemudoma ter da se pri dodeljevanju referendum možen, če ga zahteva 40.000 stanovanj iz socialnega fonda da prednost volilcev, zbiranje podpisov pa naj določa sIovenkam in si0Vencem.
zakon o referendumskem odločanju in	g ^ ljudski iniciativi. Drugič lahko podpisni-


Konec marca so se delegati gasilskih društev in vabljeni gostje v šoštanjskem gasilskem domu zbrali na 39.1etnem občnem zboru Občinske gasilske zveze Velenje. Zbora so se poleg delegatov udeležili še predsednik Gasilske zveze Velenje Ernest Oeri, predsednik SO Velenje Pankrac Semečnik, predstavnika Sekretariata za obrambo, Civilne zaščite in drugi. Iz sosednjih občinskih gasilskih zveze so se občnega zbora udeležili predstavniki Žalca, Mozirja, Celja, Slovenj gradca ter pobratene občine Hrastnik.
Pred pričetkom zbora so šolarji iz Škal in mešani pevski zbor Gasilskega društva Lokovica pripravili krajši kulturni program. Za tem so sledila poročila predsednika in poveljnika OGZ Velenje ter predsednikov vseh komisij, ki delujejo v okviru zveze. V imenu pionirjev gasilcev je krajše poročilo podala tudi mlada gasilka iz Topolšice in sicer o poteku 1 .občnega zbora mladih gasilcev Velenja, kije bil v Škalah.
Obširno poročilo je najprej podal predsednik predsedstva OGZ Velenje Stane Te-pej. Poudaril je, da je bilo predsedstvo v sedanji sestavi izvoljeno na lanskem občnem zboru, sestavljajo pa ga predstavniki vseh gasilskih društev v občini. Sprejeli so delovni in finančni načrt ter imenovali sedem komisij. V nadaljevanju je spregovoril še o jubilejih gasilskih društev, o organiziranih tekmovanjih in o obiskih po vseh društvih, na katerih so se seznanili z njihovim delom in s težavami, zlasti finančnimi, ki pa ne pestijo le društev, temveč tudi občinsko zvezo. Zlasti so se stroški povečali
zaradi številnih prevozov pitne vode ob suši, poleg tega pa so imeli gasilci na svojih vozilih tudi veliko okvar, je še povedal predsednik. V nadaljevanju je spregovoril še o 12.kongresu slovenskih gasilcev v Slovenj gradcu in dodal, da sta bila na kongresu v organe GZ Slovenije izvoljena dva predstavnika iz Velenja.
Ko je govoril o osnutku Pravilnika gasilske službe in o drugih pomembnih aktih, ki so v razpravi ter o usmeritvah in sklepih 12.kongresa, je med drugim dejal: "Pravila na eni strani uvajajo red, na drugi pa prinašajo finančno zelo zahtevne novosti. To so uvajanje novih uniform, široka paleta novih činov in položaj-nih oznak, nove starostne omejitve za veterane in tako naprej. Ne strinjamo se s tem, to smo jasno povedali na posvetih republiške zveze, žal pa se stvari kljub temu odvijajo dalje. Zato smo na zadnji seji predsedstva pooblastili naše predstavnike organih GZS, da naše nestrinjanje jasno povedo, od GZS pa zahtevamo, da nam pismeno posreduje seznam tistih zvez, ki si te spremembe želijo."
Stane Tepej je za tem spregovoril še o Zakonu o varstvu pred požarom in o Zakonu o gasilstvu ter o lokalni samoupravi, ker po njegovem še nihče ne ve, kaj bo boljšega prinesla in in kako bodo po novem organizirana gasilska društva in zveza.
Povedal je še, da so v preteklem letu največ naredili na področju vključevanja mladine v gasilske vrste. Stalne naloge v bodoče bodo še vključevanje žensk, srečanja veteranov in
ohranjanje zgodovine požarnega varstva in gasilstva, ob tema pa je posebej pohvalil vsestransko prizadevanje Mihe Valencija. Ker so na OGZ Velenje ugotovili, da za nadaljnje delo nujno potrebujejo profesionalno strokov-
Poročllu MIlana Tepeja so z zanimanjem prisluhnili
no pomoč, so razpisali delovno mesto strokovnega sodelavca. Sedanjo delavko, ki je opravljala administrativna opravila, pa so z njenim soglasjem razglasili za tehnološki višek in ji izplačali odpravnino. Na kraju svojega poročila je predsednik še dodal, da so uresničili vse zastavljene naloge, ob tem pa so gasilci lani prepeljali preko 5 milijonov litrov pitne vode in s tem opravili 6.000 udarniških ur.
Po poročilih je sledila razprava, v kateri je sodeloval tudi predsednik SO Velenje Pankrac Semečnik. Spregovoril je o lokalni samoupravi in spremembi gasilske organiziranosti znotraj nje. Posebej je pohvalil delo in prizadevanja vseh gasilcev v društvih in na zvezi v lanskem letu.
Po sprejetju delovnega in finančnega načrta za letos so na občnem zboru opravili še nadomestne volitve dveh članov v predsedstvu OGZ Velenje.
■ B.Mugerle
Pekarna Petrovič Mozirje
Lepota in dobrote pri Tatjani
hitra hrana za malico, ali obrok po pouku - ocvrt krompirček, hamburger, mala pizza, narezek, palačinka in še kaj. "Pri Tatjani" načrtujejo še tople mlečne napitke, ledene torte in druge novosti. Ko smo že pri tortah - vse naredijo s smetano, lahkimi kremami in svežim sadjem, naročite jih lahko po želji, vseh velikosti in vseh oblik.
Poleti bodo delovni čas, trenutno od 7.do 20.ure, prilagodili željam in potrebam obiskovalcev. Uredili bodo zunanji vrt za prijetne učitke ob toplih večerih.
Je treba naštevati vse ostale slaščice, domače kekse, potice, vedno svež kruh, bogato založeno trgovino in novo kavo iz pražarne Podsedenšek, po želji dobavo na dom, pa še kaj? Gotovo to ni potrebno, pri Petrovičevih pa si želijo zaupanja in predvsem spodbud pri vseh novostih, ne želijo prodajati le kremnih rezin, želijo prodreti in uspeti z ostalimi slaščicami, želijo nekaj novega in boljšega, popotniki in domačini - vi ste na vrsti. Pomoč bo vsem v korist in zadovoljstvo.
Mobitel: 0609-615-426 Telefon: 063-831-489
Mozirje je res srečen kraj, njegovo staro trško jedro pravzaprav. Naj se popotnik poda v njegovo središče z vzhoda ali zahoda, deležen bo dobrodošlice, kot nikjer drugod. Dobrodošlice z mamljivim vonjem, ki se mu ni moč odreči; čudovitemu vonju po svežem dobrem kruhu, žemljicah, slaščicah in drugih dobrotah, pač ne. Ustavi naj se torej domačin ali popotnik in deležen bo še ene dobrodošlice, naj bo v pekarni in prodajalni na vzhodnem delu, naj bo v novi slaščičarni "Miš- maš pri Tatjani" na zahodnem.
Resnično novi in še bolj zares lepi. Petrovičevi iz Mozirja se že dolga leta trudijo, da bi s pekarskimi, slaščičarskimi izdelki in drugo ponudbo zadovoljili staro in mlado v čim širšem okolju. A je doslej njihov trud in njihove želje utesnjevala prostorska stiska v "stari" pekarni in prodajalni. Želja in velika volja sta rodili lep in prijeten sad - čudovito urejeno "Slaščičarno Tatjana." Gotovo njeni notranjosti daleč naokrog ni enake, njeni ponudbi
sploh ne. Uresničena je torej davna, močna želja, rešili so se utesnjenosti, se še bolj približali krajanom in gostom ter jim ponudili, kar si srce in duša lahko le poželita.
Sposobni so Petrovičevi marsikaj in še več, bogate izkušnje, trdna volja, znanje in dobre želje so porok za to. Lokal je lep, miren kotiček. Da kajenja ni, je jasno, o sedanji in bodoči ponudbi se je treba prepričati kar tam in nikjer drugje. Gospodinje, tudi vam je namenjen ta lep kotiček. Namenjen za nakup vsega, kar rabite za kuhinjo in še česa, namenjen za kratek in prijeten klepet po nakupu ob kavici in slaščici. Če se boste znašle v časovni stiski, velja tudi za može, če ne boste imele zamisli za kosilo, večerjo, v pomoč vam bo Miš Maš pri Tatjani. Topli skutini zavitki in jabolčni žepki, malo tople juhe in obrok je tu, v zadovoljstvo vseh.
Šola je blizu in otroci bodo poleg vseh vrst sladoledov kaj hitro odkrili še kaj drugega, denimo bolj koristnega. Topla
M A1U
Pogovor z Mileno Bukvič - Dežman, vodjo velenjske enote Temeljnega sodišča Celje
iiiiiiiiiiiiiitiiitiiitiiiiiaiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitoiiitiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiii
Pritiski na sodnike? Ne, vsaj neposredni ne!
Na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje je zaposlenih devet sodnikov in dvajset administrativno tehničnih delavcev, ki so se lani spoprijeli s precej napornim delom.
Leta 1992 so prvič prekoračili številko 20 tisoč zadev, lani pa seje to število povzpelo na skoraj 24 tisoč. To je ob nespremenjenem številu zaposlenih precejšen porast. Od teh, skoraj 24 tisoč zadev, so jih rešili blizu 19 tisoč 700 ali 82 odstotkov. Kljub temu, da so več delali, daje bilo razpisanih več obravnav, več narokov, je ta delež slabši kot je bil leta 1992, ko jim je uspelo rešiti skoraj 88 odstotkov vseh zadev.
O delu na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje smo se prejšnji teden pogovaijali z vodjo enote Mileno Bukvič - Dežman.
NAŠ ČAS: Čemu pripisujete to zaostajanje? Več kot štiri tisoč nerešenih zadev v preteklem letuje kar precej.
Milena Bukvič - Dežman: "Struktura sporov, zlasti pa izvršb, seje lani tako spremenila, da takšen način reševanja kot je bil običajen v preteklih letih, ne pride več v poštev. V letu 1992 smo imeli v celem pripadu skoraj dve tretjini denarnih izvršb. To so izvršbe, ki jih sodišče dovoli na osebne dohodke dolžnika in tako upnik relativno hitro pride do plačila. Lani paje prišlo do popolnega obrata in teh, tako imenovanih denarnih izvršb skoraj ni več. Ogromno paje premičninskih. Skoraj trikrat toliko kot leto poprej in na račun teh izvršb je tudi zaostanek večji. Lani nam je ostalo 2600 nerešenih izvršb,j>redlani pa le 1200."
NAS ČAS: Je to tudi zato, ker je pri premičninskih izvršbah veliko bolj zapleten postopek?
Milena Bukvič - Dežman: "Seveda. Za vsako terjatev, naj bo še tako malenkostna, mora sodni izvršitelj na teren in pri dolžniku iskati, popisovati stvari, ki so lahko predmet prodaje, ki so, kot mi temu rečemo, rubljive. Ti predmeti se potem v posebnem postopku prodajo, če dolžnik svojega dolga pred dražbo ne poravna. Dražbe pa so redkokdaj uspešne. Prav tako kot ni denarja za plačilo dolgov, opažamo, da ljudje tudi niso zainteresirani za nakup takih predmetov, zato se zadeve vlečejo na jezo šte-
vilnih upnikov. Dolžniki so namreč z zakonskimi predpisi zelo zaščiteni, tako da postopke tudi z legalnimi pravnimi sredstvi, lahko zelo dolgo zavlačujejo."
NAŠ ČAS: Naslednja stvar, ki gotovo predstavlja precej dela in zaradi česar ljudje niso najbolj zadovoljni, so overitve pogodb. Pri tem mislimo predvsem na pogodbe, s katerimi so bivši imetniki stanovanjske pravice kupili stanovanja, ki so jim bila dodeljena. Zaradi vpisov v zemljiško knjigo podpise na vseh teh pogodbah potrebno overiti.
Milena Bukvič - Dežman: "Tu gre za ogromne količine pogodb. OVeijamo jih sproti, kolikor zmoremo. V glavnem pa ob ostalem tekočem delu, tako da morajo stranke nekaj časa na pogodbe počakati. V zemljiški knjigi je povečan obseg dela zaradi denacionalizacije, tako imenovanih zgodovinskih izpiskov, v zadnjem času pa tudi zaradi tega, ker je treba ugotavljati obseg občinskega premoženja. Delno pa gre porast zadev, ki nam jih ni uspelo rešiti tudi na račun pravdnih zadev, kjer so spori vedno bolj zahtevni in zapleteni."
NAŠ ČAS: V kolikšnem času je rešena večina zadev?
Milena Bukvič - Dežman: "V relativno kratkem času, v roku enega leta. Okoli 80 odstotkov kazenskih zadev in 88 odstotkov civilnih zadev oziroma ' pravd. Seveda pa imamo primere, ki trajajo več let, nekaj jih je, ki so starejši od deset let."
NAŠ ČAS: Kaj pa kazniva dejanja? Ali kakšna posebaj izstopajo?
Milena Bukvič - Dežman: "Vrsto let smo opažali, da število kazenskih zadev pada, v zadnjih letih se je ta padec ustavil, vendar tistega pravega pripada, ki smo ga mi pričakovali glede na to, koliko zadev je v Celju v preiskavi, še ni. Posebnih kaznivih dejanj, ki bi izstopala iz običajnih okvirov, tudi v letu 1993 ni bilo. Podobno kot prejšnjafetaje največ premoženjskih deliktov, sledijo kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa oziroma zoper življenje in telo. Najvišja izrečena kazen lani je bila dve leti zapora.
NAS ČAS: Kaj pa zasebne tožbe, tisk in novinarji?
Milena Bukvič - Dežman: "Redke so pri nas tako imenovane tiskovne tožbe. Med zasebnimi tožbami, kijih prej nismo bili vajeni, izstopajo tiste, v katerih se bolj ali manj znane osebnosti tožijo med seboj zaradi očitkov, ki so jim bili izrečeni v političnem življenju zaradi zapisov v posameznih časopisih ali kako drugače."
NAŠ ČAS: Kako pa je na vašem sodišču s "pritiski" na sojenje, poskuša kdo vplivati na sodišče in sodnike, jim kaj "svetovati"?
"Vsakih osem let Je bil sodnik na rešetu, kar Je tudi svojevrsten pritisk nanj in na njegovo delo."
Milena Bukvič - Dežman: "Neposredno političnih pritiskov ni. S tem hočem povedati, da nihče od zainteresiranih ne pride naravnost do sodnika, da izrazi željo, kako naj bi se v kakšni posamezni zadevi razsodilo, oziroma kaj naj bi se ne naredilo. Pač pa tudi do sodnikov pride novica ali glas, posredno, kaj kdo v posamezni zadevi želi, kaj koga zanima in podobno. Čutiti je, da se nekateri iz posameznih
strank za določene primere zanimajo. Moram pa reči, da neposrednih pritiskov ali poskusov vplivov na posamezne sodnike pri nas doslej ni bilo."
NAŠ ČAS: Za konec še vprašanje v zvezi z reformo sodstva. Kaj spremembe prinašajo?
Milena Bukvič - Dežman: "Najbolj bisi ve.ie spremembe bodo v organizaciji sodišč, medtem ko v delovanju samega sistema te spremembe veijetno ne bodo prišle tako do izraza. Ukinjamo temeljna sodišča in enote in se delno vračamo na stari sistem tako, da namesto občinskih sodišč dobivamo okrajna sodišča. Delovala bodo tudi okrožna sodišča ter višja sodišča in vrhovno sodišče. Velenju bo verjetno ostalo okrajno sodišče z enako teritorialno pokritostjo kot doslej, občin Velenje in Mozirje.
NAŠ ČAS: Kakšne pristojnosti bo imelo okrajno sodišče in kakšne okrožno?
Milena Bukvič - Dežman: "Na prvi stopnji, okrajnih sodiščih, se bo v glavnem sodilo v tistih zadevah, ki jih to že zdaj obravnava in le težje kazenske in težje civilne zadeve se bodo na prvi stopnji sodile na okrožnem sodišču, ki bo za naše področje v Celju. Nekaj pristojnosti o zadevah, zlasti iz področja gospodarskih prestopkov, se bo preneslo k sodnikom za prekrške. O konkretnih številkah je zdaj težko govoriti, to se bo videlo, ko bodo izdana podrobnejša navodila."
NAŠ CAS: Druga bistvena sprememba pa je mandat sodnikov?
Milena Bukvič - Dežman: "Ti naj bi imeli trajni mandat. S tem bi bila zagotovljena njihova večja neodvisnost. Doslej je sodniški mandat trajal osem let, kar pomeni, daje bil vsakih osem let sodnik na rešetu. To je bil svojevrsten pritisk nanj in njegovo delo. S trajnim mandatom bi se tem občasnim pritiskom izognili. V zakonu je posebej urejen postopek, kako je mogoče sodnika razrešiti. Vsi sodniki, ki zdaj delajo na temeljnih, višjih in vrhovnem sodišču imajo možnost ponovno kandidirati za trajni mandat. Kot se pričakuje, naj bi bile te volitve opravljene že letos, proti koncu leta. Tako bi s 1 .januarjem 1995 sodišča začela delovati po novem."
■ Milena Krstič-Planine
Komisija za vozniške izpite
Uspešnih dvajset let
Izpitni center (komisjija za vozniške izpite), ki opravlja svoje naloge za velenjsko in mozir-sko občino, občasno tudi za žalsko, deluje že od leta 1972. Najprej je center deloval kot sestavni del velenjskega občinskega izvršnega sveta, po reorganizaciji pa pri občinskem organu za notranje zadeve. Center seje vseskozi selil iz enega v drug prostor, sedaj pa ima končno primerne prostore na Šaleški 19/a nad celjsko Zlatarno. Težava je le v tem, da po odprtju podhoda na Šaleški cesti vozniki pred prodajalnami in občinsko skupščino ne smejo parkirati, če ne plačajo parkirnine in parkirni prostori na Šaleški 19 in 20 so zaradi tega stalno zasedeni. To pomeni, da bodoči vozniki ob izpitu nimajo kje parkirati.
Sedaj imna Izpitni center Velenje tudi profesionalnega sekretarja. To je Rudi Meh, ki opravlja vsa admini-strativno-tehnična dela, sprejema prijave za teoretični in praktični izpit, pripravlja razpored izpitov in še marsikaj. Rudiju Mehu smo zastavili tudi nekaj vprašanj.
Še vedno med ljudmi ostaja dilema, ali je komisija za vozniške izpite pri avto šolah, ali ne?
"Enako organiziranost, kot je pri nas, ima tudi vseh ostp'ih 17 izpitnih centrov v Sloveniji. Menim, da bi bil po 20 letih že čas, da ne bi bilo več dileme kje naj center deluje."
Kdo sestavlja izpitni center in kakšne so njegove naloge?
"Sestavljajo ga predsednik, sekretar in štirje ocenjevalci. Opravljamo izpite vseh kategorij, razen
za kategorijo D, za katero pa se že dogovarjamo z MNZ. Izpitne centre postavlja Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije."
Koliko kandidatov se je lani prijavilo za vozniški izpit?
"Za teorijo se je prijavilo 2.785 kandidatov v vseh kategorijah, od tega jih je bilo uspešnih 1.567. K praktičnemu delu se je prijavilo 2.518 kandidatov, izpit pa jih je
Rudi Meh: "Vsako leto z vodji avto šol pripravimo posvetovanje, na katerem spregovorimo tudi o prometni varnosti"
uspešno opravilo 1.326."
Kakšna je bila uspešnost vozniških izpitov v letih 1992 in 1993?
"Uspešnost je bila lani nekoliko boljša v primerjavi z letom prej. Kljub temu, da se kriteriji ocenjevanja niso poostrili, so tako teoretični kot praktični izpiti na komaj zadovoljivi ravni. Ugotavljamo tudi, da se kandidati pripravljajo le za izpit, žal pa je to premalo za varno
vožnjo in posledica tega je preveliko število prometnih nezgod."
Koliko avto šol je trenutno v Velenju?
"Trenutno jih deluje šest in sicer AMD, ZŠAM, Avtist, Asteria in Volan iz Velenja ter Traffic iz Mozirja. Vse avto šole morajo biti evidentirane pri občinskem upravnem organu za notranje zadeve. V novem zakonu je med drugim predlog, da naj bi izobraževanje voznikov v bodoče spadalo v šolstvo."
Bo nova zakonodaja kaj pripomogla v večji prometni varnosti?
"Vsekakor. Ravno sedaj je v razpravi nov zakon o varnosti cestnega prometa. Prinesel bo vrsto sprememb, aktivno pa smo se v razpravo vključili tudi v izpitnem centru. S sprejetjem zakona bo potrebno dopolniti tudi občinski odlok o ureditvi prometa v občini Velenje."
Kako sicer ocenjujete prometno (ne)urejenost v občini Velenje?
"Nisem zadovoljen z njo. Poleg tega premalo pozornosti namenjamo pravočasni ureditvi raznim izkopom cestnih površin in jih ne "vrnemo" v prvotno stanje. Pravočasno tudi ne odstranimo prometne signalizacije, ko ta ni več potrebna. V občini Velenje imamo veliko število voznikov - inštruktorjev, ki bi jih lahko koristno vključili v razne akcije, ko gre za urejanje prometa in signalizacije. Ne smemo namreč zanemariti dejstva, daje bilo lani v celjski regiji kar 9.764 prometnih nezgod, od tega 889 s telesnimi poškodbami, 64 udeležencev pa je za posledicami tudi umrlo. Ugotavljamo, da so zadnje čase najpogostejši povzročitelji "novi" vozniki z vozniškim stažem od enega do treh let."
■ B.Mugerle
Okrogla miza Združene liste socialnih demokratov
«*»«»• m.........................i.........i.......m.....i«
Ohraniti pomen v koaliciji
Združena lista Socialnih demokratov, območni odbor Velenje, je v četrtek, 31. marca, v velenjski skupščinski dvorani pripravila okroglo mizo z naslovom "Uresničevanje socialdemokratskega programa Združene liste", ki so se je udeležili ministrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puhar, predsednik stranke mag. Janez Kocjančič, vodja poslanske skupine Milan Potrč in poslanec v državnem zboru Franc Avberšek.
Uvodoma je predsednik stranke mag. Janez Kocjančič spregovoril o razlogih Združene liste, zakaj so predlagali in glasovali za razrešitev obrambnega ministra Janeza Janše. "Demokratična načela in kontrola javnosti mora veljati za vse. Še bolj jasna pa mora biti tam, kjer je prisotna družbena moč, kjer lahko zlorabe povzročijo grobe odklone, in kjer bi bila zaradi takih pojavov ogrožena demokracija."
Nadaljeval paje s tistim, kije iz teh dogajanj izšlo in o čemer seje pred tednom dni veliko govorilo, o predlogu krščanskih demokratov o sestavi vlade le iz LDS in SKD oziroma izločitvi Združene liste socialnih demokratov iz koalicije. Pri tem je bil nedvoumen - vztrajali bodo v vladni koaliciji, dokler se ne bi v parlamentu izkazalo, da v njej ne morejo več uspešno uveljavljati programskih opredelitev in volilnih obljub.
"Naš interes je, da ostanemo v koaliciji, a na povsem enakopraven način in v takšnem razmerju kot danes, s štirimi ministri v vladi. Osnovno funkcijo vidimo v uveljavljanju socialne pravičnosti, in ko bomo ocenili, da nismo sposobni uresničevati programskih usmeritev, bomo vlado zapustili. Nič nam ne bo hudo iti v opozicijske klopi, tudi tam bi nastopali z močjo argumentov in ne glasilk. Nismo pa za kupčkan-je in ne pristajamo na zmanjševanja pomena Združene liste v koaliciji," je v četrtek v Velenju povedal mag. Janez Kocjančič. Obenem je prisotne seznanil, da so v Združeni listi ocenili, da ta trenutek ni razlogov, da bi pristali na zamenjavo
ministrice za delo, družino in socialne zadeve Jožico Puhar, zato so predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku predlagali, da predlog začasno umakne.
Jožica Puhar je po tistem, ko je predstavila položaj ministra Združene liste v vladi, ocenila uresničevanje programa Združene liste z njenega področja. "Ukrepi, ki jih izvaja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za pospešitev vključevanja brezposelnih v delo, preusmerjanje presežnih delavcev, prilagajanje iskalcev novim zahtevam ter delovno angažiranje dolgotrajno brezposelnih in mladih, dajejo dobre rezultate. Ti za leto 1993 kažejo, da smo imeli s 100 tisoč novimi delovnimi mesti v štirih letih, prav. Nismo bili tako neumni, da bi trdili, da sto tisoč delovnih mest pomeni pozitiven saldo v prirastu, ampak da bo nastalo toliko delavnih mest, in da se zadrži brezposelnost Lani je nastalo je 108 tisoč potreb po delavcih, od tega res 60 odstotkov za določen čas, drugo pa so bile zaposlitve za nedoločen čas. Izračun z upoštevanjem naravnega odliva zaradi upokojitev pokaže, da je lani že tu je nastalo več kot 30 tisoč novih delovnih mest Z aktivno politiko zaposlovanja pa smo zadržali dodaten porast brezposelnosti."
Miran Potrč paje opisal stališča Združene liste do lokalne samouprave. "Prav je pustiti ljudem, da sami odločijo, dobro pa bi bilo in na to smo opozarjali, da bi Državni zbor prej sprejel zakonodajo, na podlagi katere bi ljudje poznali pristojnosti novih občin, vire financiranja, razmejitev pristojnosti med
lokalno samoupravo in državo in vedeli tudi, kako se bo delilo premoženje."
Mag. Franc Avberšek, poslanec Državnega zbora iz V. volilne enote pa je navzoče seznanil, kako seje pri glasovanju v Državnem zboru odločal v zadnjem času.
■ mkp

m
_
_

-
■i Ifllliill
. . . . . . . ..........
OBČINA MOZIRJE
-
—
—m _ -
_i
eEEtt
Mozirska občinska skupščina
Komunala pod drobnogledom
Na kratko smo že poročali, da so poslanci mozirske občinske skupščine prejšnji torek drugo nadaljevanje zaradi nesklepčnosti prekinjene seje vendarle spravili pod streho. Niso pa z dnevnega reda spravili problematike Javnega podjetja Komunala Mozirje, saj zahtevali podrobnejše in zelo konkretne podatke o preteklem poslovanju, ki je bilo "bolj po domače."
Še pred obravnavanjem te vroče teme so sprejeli osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva in kmetijstva v občini Mozirje, prav tako osnutek odloka o določitvi objektov in posegov v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, osnutek odloka o določitvi gospodarskih javnih služb, na koncu pa so se ob delegatskih vprašanjih in
dogovorih seznanili še s poročilom o izvajanju stanovanjskega zakona.
V zvezi s Komunalo so sprejeli še osnutek odloka o uskladitvi organiziranosti javnega podjetja, ki je bila za JP Komunala Mozirje že skoraj usodnega pomena. Konec minulega tedna se je namreč iztekel zakonski rok za reorganizacijo tega podjetja, ki pa brez tega odloka ni bila možna. Tik pred zdajci so torej skupščinski zbori le omogočili nadaljevanje postopka, res pa je tudi, da je časovni stiski botrovala nesklepčnost v poslanskih klopeh s prekinitvami in nadaljevanji zasedanj.
Bolj vroča in pestra je bila razprava o problematiki tega podjetja, ki se po dnevnih redih vlači že nekaj mesecev in se očitno še bo. Več kot perečo problematiko so na zasedanju obravnavali le kot
informacijo, saj se poslanci s splošnimi ugotovitvami o preteklih nepravilnostih niso mogli strinjati. V vsej Zgornji Savinjski dolini se namreč že dalj časa govori o poslovanju "po domače", o nepravilnostih pri izgradnji mozirske avtobusne postajea, katere investitorje bila Komunala, o nenamenski porabi sredstev in še o čem. Govori se o dodeljevanju del brez razpisov, pojavljajo se dvomi o realnosti nekaterih postavk, da je bilo večino vsega narejeno na podlagi neposrednega naročila sedaj že bivšega direktorja Rade-ta Rakuna in še o čem se govori. Poslanci so torej zahtevali točne številke in konkretne navedbe, s katerimi jim občinski izvršni savet in poseben nadzorni odbor nista postregla, zahtevali so tudi poročilo SDK, ki je izgradnjo avtobusne postaje že preverjala.
Rade Rakun ni več direktor Komunale, saj ga je novi izvršni svet pred časom sporazumno razrešil; sporazumno zato, ker je bila menda individualna pogodba napisana tako, da bi postopek razrešitve trajal predolgo. Poslanci so ob tem zahtevali, da sporazumna razrešitev ne sme pomeniti tudi odveze od odgovornosti za dejanja v času direktorovanja. Moralni naj bi bilo z razrešnico zadoščeno, vprašljivi sta še materialna oziroma kazenska odgovornost. Problematika Komunale torej ostaja kočljiva stalnica mozirske občinske skupščine še naprej. Naslednjič je ne bodo obravnavali samo zaradi razčiščevanja preteklih nepravilnosti, ampak tudi zato, da postavijo sedanje stvari na pravo mesto in zagotovijo normalno delovanje naprej.
Oktet Ave
Petje, ki navdušuje
O razvejanosti ljubiteljske pevske kulture v Zgornji Savinjski dolini ni treba tratiti preveč besed, razveseljivo pa je, da se še krepi in kakovostno bogati. Najlepši primer za to so članice in člani okteta Ave, ki so po treh letih začetnih nastopov pred nedavnim na Ljubnem ob Savinji pripravili prvi samostojni koncert in blago rečeno navdušili prepolno dvorano, svoje pa so k enakratnemu dogodku prispevali tudi gostje -kitarski duo Monika Krajnc in Boris Štih ter harmonikarski duet, ki ga sestavljata brata Primož in Matej Krajnc iz Mozirja.
Še bolj zanimiv je "nastanek"
tega okteta. Ljubezen do petja in glasbe je pred leti združila štiri dekleta z Ljubnega ob Savinji, ki so s kitarami v rokah igrala in prepevala na različnih prireditvah in v ljubenski cerkvi. Dekletom to ni bilo dovolj, želela so si več znanja in javnega nastopanja. Iz teh razlogov je je oktobra 1991 nastal kvartet Ave, umetniško vodstvo pa je prevzela profesorica Tadeja Cigale iz Nazarij. Sledili so različni nastopi v dolini in izven nje, tu pa se že pojavi zanimivost v zvezi z "nastankom" okteta. Nastope deklet so spremljali njihovi možje in fantje in se občasno pridružili njihovemu petju.
Kinološko društvo Mozirje
KiiimiiaiiiiDiii
Maja republiška reševalna vaja
Kinološko društvo Mozirje deluje od leta 1986 naprej, iz leta v leto bogati svojo dejavnost, nenehno pa se povečuje tudi število članov. Danes društvo šteje že 86 ljubiteljev in lastnikov psov iz vse Zgornje Savinjske doline, pa tudi iz Velenja, Celja in od drugod. Lansko leto je bilo za društveno dejavnost posebej pestro, letošnje bo še bolj.
V sklopu učnega programa so lani izvedli izpite za kategoriji A in B, aprila in maja so v Logarski dolini izvedli tečaj in izpite, v jeseni pa so opravili še malo šolo. Zima je seveda neke vrste mrtva sezona, vendar le navidez. V tem času so namreč opravljali izpite za vodnike vrste in markerske izpite in se izobraževali za vodnike 2.stopnje vodje vrste in za lavine ter ruševine.
Posebej pridni so bili pri urejanju vadbišča v Varpoljah. Poskrbeli so za lastno električno napeljavo, ob vadbišču odstranili divje odlagališča odpadkov, za kar so porabili kar 1.000 kubikov materiala, istočasno pa zgradili
Prvi samostojni koncert pred polno dvorano je bil gotovo lepa nagrada in spodbuda
varnostni nasip, ki bo preprečeval nadaljnje odlaganje. Poleti so organizirali še veselo prireditev, s katero si zagotovijo večino prepotrebnih sredstev.
Letošnji delovni načrt je še zahtevnejši. V polnem teku je že štirimesečno šolanje, že naslednje dni se bodo udeležili republiškega lavinskega tečaja na Zelenici, konec aprila bodo v Logarski dolini spet pripravili lavinski tečaj, v maju pa bo Kinološko društvo Mozirje organizator republiške reševalne vaje in srečanja vodnikov reševalnih psov, seveda pa bodo izvedli vse ostale naloge, ki so jih sprejeli v učnem programu. Na vadbenem prostoru bodo poskrbeli za novo ograjo, za napeljavo vodovoda in namakanje, zabavna prireditev pa bo spet na vrsti v avgustu.
Dejavnost je res pestra, vseeno pa si v društvu najbolj prizadevajo, da se vodniki psov ne bi zadovoljili zgolj z opravljenimi izpiti, ampak bi tudi kasneje sodelovali pri krepitvi društvenega delovanja.
Ob delni spremembi zasedbe je tako skupina v obliki današnjega okteta prvič nastopila na lanski občinski reviji pevskih zborov, sestavljajo pa jo pevke in pevci od Solčave do Mozirja.
Prepevajo narodne, ponarodele in črnske duhovne pesmi, v zadnjem času pa se v nenehni želji po napredku lotevajo tudi težjih umetnih pesmi iz renesanse in
drugih obdobij. Umetniški vodja in pevka je torej Tadeja Cigale, pojejo pa še Slavica Tesovnik, Alenka Jeraj, Alenka Zgojznik, Marko Korpnik, Marko Slapnik, Boštjan Cigale in Drago Zgojznik, ki si vsi želijo, da bi s pridnim delom stalno napredovali in z lepim petjem razveseljevali sebe in vse ljubitelje lepe pesmi.
Gornji grad, Prihova
(iiiiiiiiiiaiiiiit
Kmalu obrtni coni
Ne glede na vse težave in nedorečenosti v Zgornji Savinjski dolini obrtništvu in podjetništvu le namenjajo precej pozornosti. V bližnji prihodnosti bodo tako rešili kar nekaj prostorskih problemov.
Za cono v Gornjem gradu so potrebni dokumenti v glavnem narejeni in jih bodo konec tega meseca javno razgrnili, za cono na Prihovi pri Nazarjah pa bo idejni projekt končan do junija.
Viktor Kovač iz Gornjega grada
itill*tllllll9Illill«lll
Učna delavnica za pleskarje
Viktorja Kovača, pleskarja iz Gornjega grada, poznajo takorekoč vsi daječ naokoli, pa ne le kot pleskarja. Vseh področij, na katerih ga srečujemo, ne kaže naštevati, nekaj pa vendarle. Je predsednik sklada za izobraževanje delavcev v obrti celjske regije, predsednik komisije za pripravniške izpite, predsednik ZŠAM Mozirje, član 10 obrtne zbornice Mozirje in kar nekaj njenih komisij za ključne zadeve nadaljnjega razvoja obrti in podjetništva v Zgornji Savinjski dolini in širše. Pa namen pisanja niso njegove "funkcije". Bolj pomembna je novost, ki jo pripravlja na svojem stanovskem področju. Še to, z obrtjo je pričel pred 19 leti, zdaj pa se na mojstrski izpit že pripravlja sin, ki bo nadaljeval družinsko poslovno tradicijo.
Učna delavnica v Mozirju torej, ki bo delovala v okviru Sklada za izobraževanje delavcev v obrti in bo na začetku namenjena pleskarjem iz velenjske, žalske in mozirske občine, kasneje pa vsem v Sloveniji? "Obrtna zbornica Slovenije nima svoje gradbene sekcije, posledično je seveda nimajo tudi sedanje občinske zbornice. Če hočemo z znanjem in tehnologijo spremljati razvoj, moramo nujno izobraževati sebe in naše delavce. Takšna oblika izobraževanja se je dobro obnesla v frizerstvu, zato jo bomo uvedli še za vse, ki se ukvarjamo z zaključnimi deli v gradbeništvu," je poudaril Viktor Kovač.
Ni jih malo, ki menijo, da se za poklic pleskarja pač ni treba kaj prida izobraževati, Viktor Kovač pa se loteva učne delavnice celo v lastni režiji. Malo čudno, ali pa tudi ne: "Povsem narobe seveda misli-
"Šole nudijo odločno premalo praktičnega znanja"
jo vsi, ki menijo, da v našem poslu ni nič novega in se zato ni treba izobraževati ter usposabljati. Res že mnoga leta uporabljamo vse, kar najboljšega in najnovejšega prihaja iz naših tovarn. Zagotovo obstaja še vrsta drugih materialov. Tehnologija pač gre naprej, kot gre naprej v vseh drugih dejavnostih. Seveda pa delavnice ne bom organiziral samo zaradi materialov, čeprav so zaradi sproščenega uvoza vse bolj aktualni.
Delavnica je preprosto nujna zaradi dejstva, da iz šol prihajajo pomočniki s premalo praktičnega znanja. Vsekakor bomo morali menjati razmerje med teoretičnim in praktičnim poukom na 70 proti 30 v korist praktičnega. Seveda bodo delavci v učni delavnici izpopolnjevali praktično znanje, obenem pa spoznavali tudi najnovejše materiale in tehnologijo pleskanja z njimi. To je zelo pomembno. Novih materialov je v tujini vse več, vsi pleskarji pa razumljivo ne morejo vsako leto hoditi po sejmih in si nabirati novosti iz prve roke," je odločen v svoji nameri Viktor Kovač.
NAKUP STANOVANJ TAKO IN DRUGAČE
Tudi večina stanovalcev v nazarskih stanovanjskih blokih je se je odločila za odkup stanovanja, karje seveda lepo in prav, ni pa včasih prav vse v najlepšem redu. Ob problemčkih glede vzdrževanja ter čiščenja stopnišč in okolice blokov se pojavljajo tudi stari "grehi", za katere stanovalci niso krivi, naj bi jih pa seveda plačali. Na enem od blokov streha že nekaj let zamaka, posledica je seveda velik "madež" na pročelju, ki se razumljivo hitro širi, zamakanje pa grozi tudi zgornjim stanovanjem. Stanovalci so pristojne ničkolikokrat opozorili, zahtevali popravilo in še kaj, zgodilo pa se ni nič. Pravzaprav seje zgodilo - stanovanja so odkupili, "prejšnji lastniki" in upravljalci so z nasmeškom dvignili roke in "novi lastniki" naj storijo karje storiti treba. A ni lepo biti lastnik stanovanja!?
GRADNJA HITRO NAPREDUJE - Gradnja težko
pričakovanega in nujno potrebnega bencinskega,servisa v Gornjem gradu napreduje po načrtih. V središču Zadrečke doline bodo tako kmalu bogatejši za sodoben objekt, v katerem bodo poleg samopostrežne črpalke še mehanična delavnica, prodajalna rezervnih delov in opreme ter gostinski lokal.
/Va vadbenem prostoru v Varpoljah je vedno živahno

Rdeči Pajek
Sprejet proračun
« s m m «
Veliko zaskrbljenosti zaradi delitve dolga med nove občine
Žalec - Na 13. seji zborov občinske skupščine prejšnji četrtek, 31. marca, so poslanci kljub mnogim vprašanjem sprejeli predlog proračuna občine Žalec za leto 94. Ta znaša 1,448 milijarde tolarjev, ob koncu leta paje predviden dolg v višini 162 milijonov tolarjev.
Se pred to točko dnevnega reda pa so obravnavali dva odloka o prispevkih za investicijska vlaganja v čistilno napravo v Kasazah in za nemoteno oskrbo s pitno vodo. Ker sta bila s strani gospodarstva na omenjena odloka dana dva amandmaja, se je med zasedanjem zborov sestal izvršni svet. Amandmaja naj bi nekoliko razbremenila gospodarstvo, ki pa je v posameznih primerih že tako velik porabnik in neplačnik tako
vode kot čiščenja odplak. V celoti je bilo nato sprejeto dopolnilo odloka o dodatnem prispevku k ceni pitne vode, in sicer za vse porabnike 15 tolarjev na kubični meter, s tem da zbrana sredstva in program investicij ostanejo enaka, le odlok se podaljša z dveh na tri leta. Glede pripombe na drugi odlok pa je izvršni svet oblikoval svoj predlog, po katerem bo odlok prav tako veljal za tri leta in za vse porabnike enako. Predstavniki gospodarstva so predlagali zbiranje teh sredstev šest let, kar paje še zlasti za čistilno napravo nesprejemljivo, saj domačini že dolgo grozijo, da bodo fizično preprečili delovanje naprave, če ne bo odpravljan vedno bolj neznosen smrad v njeni širši okolici.
■ rox
Klopčič vprašanj brez znanih odgovorov glede kriterijev delitve proračunskega dolga med nove občine je zaključil Henrik Krušnik in predlagal poslancem da proračun vendarle sprejmejo
Protestni zbor upokojencev
® S M ®
Predvolilne obljube pozabljene
Kljub drugačnim zagotovilom, se pravice upokojencev nenehno zmanjšujejo
Žalec - Prejšnji torek je bil v dvorani občinske skupščine protestni zbor, na katerem so se zbrali upokojenci, borci NOV in invalidi iz žalske, pa tudi velenjske ter mozirske občine. Na njem so spregovorili o svojem težkem položaju v slovenski družbi in na koncu sprejeli protestno pismo, ki ga bodo poslali vsem najvišjim državnim organom, gospodarski zbornici, Zvezi svobodnih sindikatov in Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
V uvodnem govoru je predsednik območnega odbora Demokratične stranke upokojencev Žalec Janko Zupane poudaril, da so po štiridesetih letih trdega dela upokojenci pričakovali mirno in dostojno svojega življenja. Ves ta čas so se odrekali delu plač in vlagali v podjetja, tako da imajo zdaj polovico manjše pokojnine kot bi jih lahko imeli sicer. Ob osamosvojitvi države jim je bilo obljubljeno, da pravice upokojencev, borcev in invalidov ostanejo na enaki ravni kot v prejšnjem siste-
I-------------------1
I Devetdeset let Marije Ramšak iz Hramš
|t|«l«litilltIllllilliiIllS»{I)!
i Življenje je bilo težko, i včasih se je treba poveseliti
V nedeljo je dopolnila 90 let življenja Marija Ramšak iz Hramš pri Galiciji. Sovaščani jo poznajo kot Cviklovo teto.
je pela v domači cerkvi na koru. Zelo dobro pozna tudi vse stare običaje, ki so spremljali v vaškem življenju vesele in žalostne dog-bodke. Kot pravi, je bilo najbolj pestro ob porokah, saj je od takrat, ko sta bila ženin in nevesta oklicana in do takrat, ko sta postala mož in žena, bilo kup običajev, ki so mladim dvema ostali še dolgo v spominu. Tako je povedala, da so šran-gali samo takrat, če je nevesta šla v drugo faro, danes so to popačili tako, da šrangajo tudi, če nevesta ostane doma. Ohceti so trajale po štiri dni, začelo se je na nedeljo zjutraj, končalo pa na četrtek. Še marsikaj drugega je povedala, saj je njen govor zelo živahen, spomin zelo bister, pa tudi sicer je Marija Ramšak krepka devetdesetletnica. Domači so ji za ta visoki jubilej pripravili veliko slavje, na katerem je bilo kar osemdeset povabljenih. Mi pa smo jo obiskali na materinski dan, ko tudi ona goduje. Da bi bilo njeno praznovanje še lepše, je prav ta dan dobila prvo pra-vnukinjo, Patricijo. Marija živi pri sinu Jožetu z družino, kjer ji je dobro in srečna je, ker še vedno lahko dela.
■ -er
Vnuk Jožek JI za rojstni dan izroča šopek cvetja
Za to ženico bi lahko rekli, da je živi leksikon domačega kraja, živo pa se spominja vseh podrobnosti iz svojega življenja. Veliko težkega je doživela predvsem med vojno, ko so odpeljali očeta in mater ter njo in sestro, domačijo pa požgali. Med vojno je izgubila tudi brata, ki so ga Nemci ubili v eni izmed hajk. Okusila je Stari pisker v Celju, mariborske zapore in Begunje. Bila je dvakrat poročena in dvakrat I vdova. Še veliko drugih težav | jo je doletelo, vendar je bilo ■ njeno vodilo, da se je treba kl-! jub temu poveseliti. Njeno ve-I liko veselje je petje in kar 75 let
mu. A so bile obljube kmalu pozabljene. V času vlade Lojzeta Petrleta so bili prikrajšani za dve pokojnini. Takoj po naslednjih volitvah je bil sprejet zakon o zamrznitvi plač in pokojnin, ki ga je letos vlada hotela še podaljšati. Ker ni uspela, je predlagala spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju po hitrem postopku.
V njenem predlogu je predvideno enkrat letno usklajevanje pokojnin vsakega januarja. Med letom bi se pokojnine uskladile vsake tri mesece glede na rast življenjskih stroškov. Če se ti povečajo do 3 odstotke, uskladitve ne bi bilo, če pa za 4 odstotke, bi bili upravičeni pravzaprav
samo do 70 odstotkov od enega odstotka porasta življenjskih stroškov. Temu upokojenci odločno nasprotujejo in se zavzemajo za usklajevanje glede na rast plač. Že tako ali tako dvomijo v verodostojnost uradnih statističnih podatkov.
Kot je bilo na zboru večkrat povedano, predstavljajo upokojenci (predvsem po zashigi državne politike) kar tretjino volilnih glasov v Sloveniji, zato jih morajo upoštevati vse politične stranke. Zahtevali so, da se osnutek sprememb zakona takoj umakne iz državnega zbora, sicer bodo organizirali množični shod v Ljubljani ali celo cestno zaporo.
■ K. Rozman
Kmetje ne bodo popustili
Žalec - V sredo je bilo v dvorani občinske skupščine že drugo protestno zborovanje v prejšnjem tednu. Tokrat so se zbrali kmetje iz spodnje Savinjske doline, ki odločno nasprotujejo v občinskih planskih dokumentih že sprejeto J4 traso avtoceste Arja vas - Vransko. Poleg njih so bili prisotni ekologi in člani nevladnega odbora slovenskih interesov za izgradnjo avtocest v Sloveniji ter vsi tisti, ki so načrtovali traso.
Predlagateljem južne trase so očitali nezakonitost vodenja postopkov in nepravilno vrednotenje kmetijskega kriterija. V precej razgretem ozračju so mnogo pikrih izrekli tudi na račun prisotnega župana, češ da ne podpira njihovih zahtev. Pozneje so na zbor prišli nekateri državni poslanci. Doktor Franc Zagožen je povedal, daje pesimist glede tega, da bi državni zbor sprejel lokacijs-
Ekslibrisi z versko vsebino
Do 16. aprila bo na ogled razstava ekslibrisov z versko vsebino v prenovljenem Savino-vem likovnem salonu v Žalcu. Razstavo sta pripravila Zavod za kulturo in Društvo Exlibris Slovenijal iz Ljubljane, vsi ekslibrisi pa so iz zasebne zbirke njihovega člana prof. dr. Rajka Pavlovca.
Ob otvoritvi razstave prejšnji torek je profesor povedal, da so njegovi ekslibrisi razvrščeni po državah glede na umetnike, ki so
Kje so tiste stezice
Demokracija je prezahteven projekt in spet se je dogodilo, da jo mi navadni smrtniki ne moremo razumeti. Iz tega sledi, da nam jo morajo razlagati tisti, ki jo razumejo, ali bolje nas skušajo prepričati, da jo razumejo.
Stara ljudska resnica pravi, da tam, kjer je samo en prav doma, bo kmalu zaškripalo, zato sem se že kar kmalu navadila na to, da nekaj dam na več resnic, kijih čujetn in nekje v sredi potem najdem navodilo za svoje vedenje. Moj, pokojni ded, kije preživel soško fronto in potem bil mobiliziran v nemško vojsko, in se čez Rusijo vrnil iz tamkajšnjega ujetništva šele 1946. leta domov, mi je lepo povedal, da se moraš v življenju najbolj bati živih herojev. Mrtvi so v redu, od teh ni straha po novih revolucijah.
Kadar gospodarstvo škriplje, sociala pritiska, stranke nimajo rešitev, potem je najbolj pametno, najti notrenje ali zunanje sovražniki in jih s čim dobro lopniti po glavi, da se to sliši in opazi. Ljudje bodo vsaj za nekaj časa pozabili na kruljenje v želodcu in bodo podrobno obdelovali vroče teme. Najbolj grozno pri vsem skupaj je, da smo še pred nekaj leti, ko smo živeli v nacionalnem hlapčevstvu in duševnem uboštvu, živeli, kolikor toliko sproščeno, brali športne strani, nismo umirali od ekstaze, ko smo kje dosegli kakšno žlahtnejšo kolajno od bronaste, zidali vikende in obirali državo. Hodili smo po precej bolj sproščenih poteh, kot to počenjamo danes.
Ja, res je, demokracija ni za vsakega osla, niti jo ne more vsak razumeti. Živeti v časih, ko se oglašajo nestrankarski kristjani, ko nas čuva slovenska vojska pred izdajanjem slovenskih državnih skrivnosti slovenskim novinarjem, da napišejo slovenske članke, ki jih potem beremo Slovenci, ko imam poln zkufer' vseh oslov na položajih, je težko in pretežko. Res si že počasi vroče želim vesoljni potop, ali ledeno dobo, da bi zmanjkalo nadležnega mrčesa.
■ Tea Rinček
ko dovoljenje za kakšno drugo traso avtoceste. Po njegovem mnenju pa postopki res tečejo nezakonito, zato se morajo kmetje poiskati pravno pomoč in tožiti tudi DARS. Marjan Podobnik je prav tako podvomil, da bo mogoče na republiški ravni kaj doseči, zato pa je zahteval, da se jasno pove, kdo je za kaj glasoval in kdo bo za kaj odgovoren. Predvsem kmečkemu gibanju pri krščanskih demokratih je očital, da imajo kar štiri ministre v vladi, pa tega očitno niso znali izkoristiti.
Tudi on je poudaril, da kmetje ne nasprotujejo sami avtocesti, mora pa potekati tam, kjer bo na-j.nanj boleče. Mnogo hudih besed je bilo izrečenih na račun investitorjev, kmetje in ekologi pa so bili trdno prepričani, da bodo dela na tej trasi ustavili. Zbor seje končal ob eni uri zjutraj.
■ K. Rozman
Danilo Vilč
Inovator leta tekstilne industrije
Združenje za tekstilno industrijo Slovenije je na svoji seji prejšnji konec tedna podelilo nagrado in priznanje Inovatorju leta tekstilne industrije Slovenije 93.
Letos sta bila ta naslov in nagrada dodeljena dipl. ing. Danilu Vilču iz Tovarne nogavic Polzela, kjer je vodja vzdrževanja. Že doslej je imel veliko inova-torskih dosežkov, ta zadnji pa je, glede na prihranek, vreden še posebne pozornosti. Inovacija predstavlja koristno uporabo tople vode, ki nastaja pri hlajenju kompresorjev za proizvodnjo stisnjenega zraka za pogon strojev.
Z inovacijo so nastale naslednje gospodarske in ekološke koristi: dnevno se prihrani 200 kubičnih metrov hladne vode, bistveno se zmanjša količina odpadne tople vode, za kar se plačuje prispevek za onesnaževanje voda, prihranjen je čas barvanja nogavic, ker se začne postopek pri 40 stopinjah C, zato se poveča izkoristek strojev, na leto se prihrani 95.500 kubičnih metrov plina.
■ -er
Braslovče nekoč, danes, jutri
Na Osnovni šoli Braslovče so zaključili šolski projekt Braslovče nekoč, danes, jutri in ob tem pripravili njegovo predstavitev z zanimivim programom in bogato razstavo. V pripravi projekta je sodelovalo okoli štiristo učencev in dvajset učiteljev. Projektne naloge so bile razdeljene v tri sklope: Naše okolje, Turizem, to smo ljudje in V letu družine. Vsi, ki so bili na zaključni prireditvi, so potrdili, da je bilo opravljeno veliko in koristno delo, ki bo prišlo prav učencem in učiteljem pri nadaljnjem izobraževanju, koristno pa ga lahko uporabijo tudi domači turistični delavci pri turis-
tični ponudbi kraja. Naj povemo še, da je pedagoge k temu projektu vzpodbudilo priznanje Braslovče - evropska vas, ki so ga lani prejeli v Michealbeaumu.
Aktivni pa so tudi bili učenci knjižničarskega krožka, ki ga vodi mentorica Irena Kumer. Želeli so ' najti literata, ki v Braslovčah ni poznan, pa izhaja iz tega kraja. Našli so pesnika dr. Dušana Ludvika. Letos bo dopolnil 80 let in čeprav že dolgo ne živi v Braslovčah, temveč v Ljubljani, se še vedno čuti Braslovčana. V čast njemu so pripravili literarni večer, ki so ga posvetili materinskemu dnevu.
■ -er
jih izdelali. Med njimi so takšni, ki so narejeni za papeža, škofe in duhovnike, na nekaterih pa je kakšen verski motiv. Ker so najpogosteje narejeni v grafičnih tehnikah, jih imenujejo tudi drobna grafika.Ekslibrisi sicer označujejo lastništvo knjige, a so tudi umetnine. V Žalcu so razstavljeni tisti z versko vsebino, kar naj bi bil prispevek organizatorjev k lepšemu in prijaznejšemu praznovanju velikonočnih praznikov.
■ rox
Med nastopom folklorne skupine
zzzz
--
_:


——
-
OD VSEPOVSOD
Alojz Jerčič na Japonskem
8 »SSSSSSK«« » SIK •
Tudi TV kuhar
63320
Piše: Ivo Stropnik
K m M M M M
I I I I 8 I I
Slovenski kipar Alojz Jerčič, ki je svojo samoraslo umetniško pot pred odhodom na Japonsko sklenil v Velenju, ko je s pomočjo Gorenja izdelel velikansko varjeno skulpturo Krik iz teme, se
Jerčičeva kiparska dela
na Japonskem ne uveljavlja le kot
kipar, temveč v zadnjem času med drugim tudi kot kuhar.
Alojz Jerčič je v zadnjih nekaj mesecih bil sicer zelo zaposlen z izdelavo velike skulpture, ki jo bodo v kratkem odprli v parku v mestecu Ibaraki, ki je pravzaprav predmestje Osake. V tem parku bodo namreč kmalu odprli cvetlično razstavo, na njej pa bodo obiskovalci videli okrog 70.000 vrtnic iz vsega sveta. Ob vhodu v ta park bodo v naslednjih tednih postavili Jer-čičevo umetnino, zvarjeno iz železa, ki bo nosila v sebi že njegovo znano željo po sodelovanju med narodi sveta in hkrati izžarevala protest proti vojnama.
Ob tem napornem delu, saj skulptura dosega širino kar 7 metrov, se Alojz Jerčič občasno ukvarja tudi s kuhanjem, kar je za Japonce še posebej zanimivo. Zato ga je povabila tudi japonska nacionalna televiz-
ija, na kateri bo imel 19. in 20. marca dve polurni oddaji. Že pred mesecem dni je izšla obsežna barvna revija, v kateri je prdstavljen Alojz Jerčič. Seveda je pri tem zelo pomembno, da je v reviji tudi zemljevid dela Evrope z vrisano Slovenije, na preostalih treh barvnih straneh pa so slike čudovitih jedi, ki so nam jih kuhale naše babice /goveja juha s korenjem, palačinke, pečena in obložena jabolka, postrv in -tudi kar je zelo zanimivo - tatarski biftek. Izbor jedi je Alojz Jerčič priredil prefinjenemu okusu Japoncev, ki so vsekakor dovzetni tudi za takšne "malenkosti", kot so tuje kuhinje. Japonci že vedo, zakaj. Alojz ima težave tudi z dobavo raznih začimb, prav tako pa Japonci radi sežejo po znanih slovenskih žganih pijačah, tudi za dobra slovenska vina niso nedovzetni, toda to je že druga zgodba.
Palačinke, ki so nam jih babice narezale v dobro govejo juho,
...in "umetnikše" kuharske veščine
pred TV kamerami japonske televizije, Alojz Jerčič pripravlja sam. Verjetno je tudi tu izgubljena priložnost, da bi maso pripravljal s kakšnim mešalnikom, narejenim v Sloveniji; vendar se mojster varjenih skulptur izkazuje kot izreden spretnež tudi v obračanju palačink in ta podrobnost je razvidna v reviji japonske nacionalne televizije.
■ RK.
Čebelarjenje je lepo, a zahtevno opravilo
Kaj mora čebelar postoriti v tem času?
Dolgoletni čebelarji točno vedo, kaj morajo pri čebelah storiti v zimskih in predvsem v zgodnjih spomladanskih mesecih, nekateri pa vsega vendarle ne vedo. Njim želimo pomagati z do-bronamrenimi nasveti, ki jih je pripravil Martin Meško, sicer predsednik Čebelarske družine "Mlinšek " iz Velenja.
"V začetku izleta čebel smo morali čebelarji prostor pred čebelnjakom posuti s senenim drobom, da se lahko čebele, ki padejo na tla spet dvignejo. Preveriti smo morali tudi, če čebelja družina morebiti ni bila izropana. Če ugotovimo smrt družine, panj na žrelo in zadaj dobro zapremo; če najdemo kristale medu pomeni, da družina trpi žejo; v kolikor najdemo drobir umazan s trebežem vemo, daje v panju griža ali nosema. Vse to se zgodi zaradi nepravilne - prepozne - zimske prehrane. Spomladi vse mrtve čebele in kartonske tesnilne vložke obvezno zažgemo, da z njimi ne prenašamo bolezni naprej.
Kdaj je pravi čas za temeljit pregled družin in kako je s krmo?
"Prvi temeljit pregled moramo opraviti, ko je dan topel in temperatura presega 10 stopinj. Seveda mora imeti čebelar že pred pregledom pripravljeno vso orodje in vse pripomočke, predvsem pa dovolj časa in miru. Hitrost, zbranost in mir so pri oskrbi čebel pomemben . faktor. Delamo po v naprej pripravljenem načrtu in pri vsakem panju naredimo ista opravila. Če je biala družina dobro pripravljena na zimo, mora imeti v tem času 5 do 6 kilogramov medu še v zalogi in po 1 kvadratni decimeter pokrite in prav toliko odkrite zalege vsaj na treh ali štirih satih ter do pet ulic strnjeno zasedenih čebel. Če imamo v tem času družino, ki že polno zaseda ulice, jo lahko brez skrbi prepustimo za plemenjaka. Dražilno krmiti
čebel ne smemo prezgodaj, ker to lahko škoduje. S tema namreč lahko matico zdražimo k večjemu za-leganju, družino pa k večji delovni vnemi. Če jih dražilno krmimo, jim damo tople in manjše obroke; večina čebelarjev se raje poslužuje trdih krmil, da jih čebele jemljejo postopoma.
Glavna krmila so beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati. Beljakovine so potrebne pri rasti mladih organizmov, najbolj nujne pa so, ko se zalega masovno razvija. Maščobe so snovi, bogate z energijo. Organizem jih sprejema naravnost s hrano. Še posebej so potrebne ličinkam, ko doraščajo zabubljene do odrasle čebele; organizem, ki je bogat z maščobami, rabi tudi manj vode. Ogljikovi hidrati so čebelam povsod na voljo (nektar, med), zato si jih čebele v svojem organizmu ne skladiščijo. V prehrani odraslih čebel so ogljikovi hidrati nenadomestljivi, še posebej pozimi so vir energije in toplote."
Kdaj čebele začnejo graditi satovje?
"V začetku aprila se že pojavlja nagon po gradnji satovja. V tem
mesecu se pri čebelah razvijajo voskovne žleze, ki izločajo tanke lističe voska, ki je pri čebelah osnovni gradbeni material. Pri tem pa moram poudariti, da čebele gradijo tem prej, čim manj imajo v panju delovne prostornine. Čebele, ki ob češnjevem cvetu ne gradijo satja, niso kaj prida. Graditev satja je eno najpomembnejših opravil v času spomladanskega razvoja čebeljih družin. Za graditev satja morata biti izpolnjena dva pogoja, prvi je zadostno število mladih čebel, v naših razmerah je to nekje od sredine aprila do 20.junija. Drugi pogoj je, da je v naravi že nekaj paše in da je dnevni donos 20 do 30 dkg medu. Zaključek gradnje je nekje po kostanjevi paši. Za začetek damo družini v gradnjo eno ali dve satni-ci ob zalego, ko se plodišče povsem napolni s čebelami , odpremo medišče. Predhodno ga napolnimo s satjem, sočasno pa sledi dodajanje satnmic v gradnjo. Pri vsem tem delu moramo paziti na toploto v panju. Vedeti moramo, da čebele topijo vosek le pri ustrezni temperaturi.
Pomembno spomladansko
Martin Meško: "Pridelek je povsem odvisen od skrbi za
čebelje družine"
opravilo je tudi preprečevanje rojenja, če tega ne želimo. Včasih je veljalo pravilo, da je roj v aprilu vreden zlata, v maju srebra, v juniju pa zelo malo, vendar ni tako. Maj je odličen za čebelarje. Vreme je že ugodno, vse je v cvetju, družine pa imajo svoj vrhunec. Premalo razvite družine združujmo in pridelek bo obilnejši. V tem obdobju je tudi najprimernejši čas za nakup čebeljih družin. Te morajo biti zdravstveno pregledane, prodajalec pa mora imeti ustrezno spričevalo."
Kdaj je primeren čas za zdravljenje čebeljih družin?
"Zastrupitve čebel so najpogostejše maja in junija, vzrok paje škropljenje s pesticidi. Kadar posumimo na zastrupitev je pomembno vedeti, če mlade čebele morda niso obolele za majsko boleznijo, ali se morda ni pojavilo zaprtje črevesja s cvetnim prahom. To se lahko zgodi, če ni dovolj pašnih čebel, ki bi v panj nosile vodo. Ko čebelar posumi na zastrupitev, mora takoj obvestiti občinsko veterinarsko inšpekcijo ali čebelarskega preglednika. Kar najhitreje moramo vzeti vzorec in narediti zapisnik, ki zajema dejansko stanje povzročene škode in druga pomembna dejstva. V zapisniku morata biti navedena kraj bivanja čebelarja in stojišče čebelnjaka.
Če bi z zemlje izginile čebele, bi preostala človeku le še zelo kratka doba življenja, ker ne bi bilo več striktnega opraševanja trav, sadja, gozdov in ostalega. Pomen čebele je neprecenljive vrednosti v kmetijstvu, saj za kmetijstvo prispevajo tridesetkrat več od cene medu, ki ga pridelajo. V Avstriji ocenjujejo, da z vsako izpadlo čebeljo družino v poljedeljstvu izgubijo 15.000 šilingov. O tem bi morali razmisliti tudi pri nas."
■ B.Mugerle
Dva dni po smrti E.lonesca
(AG Velenje: P. Rezman OGLEDALCE. ■ Režija: K. Čretnik)
(Martin Krpan in Peter Klepec vržeta otroka skozi okno) P. Rezman
PREMIERNA UPRIZORITEV Rezman-Čretnikovega "Ogledalca", moralistične komedije o slovenskih literarno-mitskih junakih, je v sredo, 30. marca, pri gledalcih (kar dobrih dvesto jih je bilo) vzbujala različne občutke. Karli Čretnik je za letošnjo gledališko sezono izbral in režiral delo domačega avtorja Petra Rezmana (rev. obj. 1. 1982 in 1990).
V Rezmanovem Ogledalcu gredo hočeš-nočeš-moraš ostareli junaki slovenskega slovstva v pokoj oz. v "lepšo bodočnost". Nova zavest namreč ne potrebuje več zgodovinskoosveščevalnega spomina, še najmanj pa z njimi, Krjavlji in Krpani; kolektivna zavest si išče novih junakov, pri čemer je družbi prav malo mar za soprisotne ostarele (literarno zmi-tizirane) borce. Rezman gradi svojo zgodbo fragmentarno, s čimer na literarni ravni vzpostavlja interpretativno-povzemalno razmerje med klasično, aktualno in (post)moderno uzaveščenostjo literarnih vsebin oz. razmerje med (še) živim slovstvenim izročilom in (ne)zmožnostjo aktualizacije le-tega. Rezmanovo besedilo je v nekem smislu nostalgija na stare čase, dialog s Prešernom, Jurčičem, Cankarjem in drugimi velikimi imeni slovenskega pripovedništva, ki so mdr. literarno (po)ustvarjali slovenske mite in (prikrito) skoznje postali del mita tudi sami. Odstranitev teh mitov pomeni odstranitev njenih stvariteljev in s tem zamolk nacionalne identitete. Karikirano, burkaško in satirično upovedeno travmatično razmerje med kulturo in politiko ima neskončno možnost izbiranja literarnovsebinskih ugovorov. Rezman jih je izbral samo nekaj; niti ne najtipičnejših in niti ne najmočnejših, vsekakor pa ponekod kar nekoliko izkrivljeno razumljene in nejasno prein-terpretirane. Da gre za kolažno fragmentarnost, nam na tekstovni ravni kažejo tudi izrazite monološke prezarepliciranosti.
Miti so identifikacijsko demi-tizirani že pri Rezmanu, v najvišjem dometu vsekakor s harm-sovskim črnim humorjem v zaključnem delu drame (ko Martin Krpan in Peter Klepec npr. vržeta otroka skozi okno), kar docela prenovi/spremeni fabu-lativno izhodišče in jedro. Sporočilo ni več moralizirajoče in ek-semplarično, pač pa kruto in udejanjeno s sladko absurnostjo. Čretnikova priredba zadnji del
drame opušča... Čretnikova priredba je Rezmanovo besedilo politično aktualizirala s številnimi elementi parodije (tudi na mestih s popolnoma nepolitičnimi kono-tacijami). Vendar se nam ob tem zastavi vsaj dvoje vprašanj? Ali ni bil Rezmanov tekst za satirično/ parodistično prevračanje veliko premalo populariziran? Ali ni (Čretnikova) priredba z izpustom absurdističnega zaključka (pri Rezmanu) demitizirane slovstvene junake (v Čretnikovi priredbi in režiji) ponovno mitizirala?
Sicer paje Čretnikova režijska postavitev tega dela zagotovo ena boljših predstav v 31-letnem delovanju AGV-ja. V primerjavi z Gluvičevim Plakatom (režija Marija Kolar) v lanskoletni gledališki sezoni je viden napredek v razširitvi ansambla in veliko večji pozornosti na odrski dikciji, vsekakor pa je bilo začutiti tudi nov, sodobnejši pristop v scenski postavitvi (Marjeta Valcl).
Z dinamičnostjo igre pa tudi z odrskim jezikom bi se nekaj igralcev AGV-ja sicer moralo še kar precej časa ukvarjati. Kar nekajkrat se je namreč zgodilo, da se kdo na odru ni imel kam dati, da je kdo docela nerazumljivo recitiral, namesto da bi igral, bil kdo glede na pomen povedanega veliko veliko preglasen ipd. A vendarle - za naše domače, amatersko gledališče gre, z 31 in več let starimi očitki po neprofesionalnem. Ljubezen do odrskih desk je tudi v našem prostoru združila nekaj prekrasnih ljudi, a ta naveza je vendarle veliko bolj čustvena in navdušenjska kot pa umetniška in profesionalna.
Z ljubeznijo do amaterskega gledališča so v Rezman-Čretnik-ovem Ogledalcu zaigrali naši stari znanci: v osrednjih vlogah Leon Čižmek (Martin Krpan), Jože Kotnik (Peter Klepec) in Majda Gaberšek (gospa Novina); Marija Kolar (natakarica Ančka), Jože Kolar (šofer, stranska vloga) in Borut Keršič (Kijavelj); generacijsko in po gledališkem stažu nekoliko mlajši: Božiča Jurovič (Lepa Vida), Franček Lešnik (Butalski kovač), Roman Vrabič (Črtomir), Marjan Matijevič (Hlapec Jernej) in tudi novi obrazi David Aman (Martinek Spak) ter Zehrudin Malkočevič (Zeleni Jurij). V naše velenjsko gledališče torej zahaja preveč gledališko razvajenih gledalcev. Ali res? Pokažite mi vsaj enega, da mu damo mero in ceno! Ali pa mi pokažite vsaj to gledališče!
Ob premieri AGV
V sredo, 30. 3.1994, smo se igralci Amaterskega gledališča Velenje predstavili svoji publiki s premiemo predstavo - praizvedbo besedila Petra Rezmana Ogled-alce. Ob tej priložnosti smo izdali tudi svoj gledališki list in ob tem po nerodnosti zagrešili neljubo napako. Med imena ustvarjalcev predstave smo pozabili zapisati ime Iva Stropnika - Spiritusa, ki je pri predstavi sodeloval kot lektor.
Svojemu sodelavcu se za to neljubo napako iskreno opravičujemoo!^
za AGV Karel Čustnik
Četrtek, 7. aprila, ob 11. uri: B. Veras: Zelena kapica. Režiserka Katja Pegan, abonma 5. šolski; ob 13. uri pa jo bodo zaigrali za OŠ Artiče, Radlje in I. OŠ Celje
Petek, 8. aprila, ob 11. uri: A.T. Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Režiser Vito Taufer, abonma Srednja frizerska, tekstilna, strojna šola II Celje; ob 17. uri pa za abonma 3. šolski in izven
Sobota, 9. aprila ob 10. uri: Ta veseli dan ali Matiček se ženi zaključena predstava za Srednjo kmetijsko šolo Ptuj, ob 17. uri pa bo na sporedu za abonma Sobota popoldan in izven Oder Herberta Grue-na Hovvard Barker: Nepredvidljive posledice. Režiser Bojan Jabl-anovec v koprodukciji SLG Celje, Inart centra in omenjenega režiserja, in sicer drevi (v četrtek), jutri in v soboto, 9. aprila vedno ob 21. uri v SLG Celje.
Dolič pri Mislinji:
a»mmmmmmK»mmm
Skrivnosti Hude luknje so njen svet...
K Stani Lušnic-Arsovski, znani slikarki in likovni pedagoginji, sem se odpravil z mešanimi občutki in nekje v notranjosti, se mi je porajala kopica vprašanj, kje in kako jo predstaviti. Vse naokoli je ležala debela snežna odeja, Sonce je zahajalo za Urško goro nekoliko dlje se je kazala Huda luknja v vsej svoji mračnosti, negotovosti in tudi skrivnosti in pred mano je bilo stanovanje.
Ravno ta velika skalna gmota najrazličnejših oblik, nikoli ne dovolj odkritih so slikarko vodila, da se jim je tako globoko posvetila. Ta svet je spoznavala in dojemala že od svojih najzgodnejših let, saj vsa leta svojega bogatega ustvarjanja in nenehnih iskanj živi in dela tukaj, v svojem Doliču in med svojimi ljudmi.
Pod vplivom slovenjgraškega likovnega središča je zrasla vrsta likovnikov, med katerimi je Stana Lušnic gotovo ena tistih, ki je s prvim občutkom in trdim delom, včasih pa tudi z nekoliko trme, svoje ustvarjanje privedla do zrelosti.
35 let že ustvarja in za njo je več kot
Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje
Četrti družinski večer
V letošnjem mednarodnem letu družine je Kulturni center "Ivan Napotnik" Velenje pripravil več kulturnih večerov za katere so obiskovalci pokazali izredno zanimanje. Tako so lahko spoznali družino Dore Plestenjak, družino Igorja Furlana in družino Neže Maurer. Za naprej načrtujejo še družinski pogovor z družino Ognjanovič ter z družino Štu-hec, v kateri je doma sedemletni pianist Kristijan, ki je vzbudil največ zanimanja na dobrodelni prireditvi Bolero pred nekaj dnevi in razgovor z družino novinarjev Bergant.
Pred nami paje že dolgo napovedani razgovor z Jelko REICHMAN, znano ilustratorko in njeno hčerko Darjo REICHMAN, ki jo poznamo kot gledališko igralko, ki je že zelo zgodaj prejela nekatera visoka gledališka priznanja. Darjo smo lahko v zadnjem času gledali kot Veroniko v "Celjskih grofih", kot romatično Rebecco v predstavi "Kaj pa Leonardo?" in kot Neznanko v izredno ekspresionistični izvedbi Pirandelove drame "Kot me ti hočeš".
Pogovor z obema umetnicama, ki bo drevi ob 19.00 v knjižnici Velenje, bo vodila Bojana ŠPEGEL.
fr
X
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
V nedeljo, 3. aprila, ste glasovali čisto po športno: pet, štiri, tri, dva, ena - gremo!
1.	SLAPOVI:"Belo pismo"	5 glasov
2.	VESNA: "Vesna smo mi"	4 glasovi
3.	AVSENIKI: "Moja zlata Mišika"	3 glasovi
4.	DELČNJAK: "Na Homcu"	2 glasova
5.	HENČEK: "Lepa mora bit"	1 glas Predlogi za nedeljo, 10. aprila:
1.	CVERLE: "Na kmetiji"
2.	DAN IN NOČ: "Pesem dobrih ljudi"
3.	FANTJE IZPOD URŠUE: "pozdrav s Koroške"
4.	Stanka KOVAČIČ: "Prinesi mi rože"
5.	Niko ZAJC: "Divji lovec"
■ Vili Grabner

ni krogotoki življenje v naravi v vseh letnih časih. Prikazano je bujno zelenje pomladnih trav, pa razkošje mlade rasti v maju, ki se potem preveša v poletje. Zlasti domišljijsko in učinkovito je Stana Lušnicova upodobila makov cvet. Ta žareča barva v blišču sonca v raznih pastelnih odtenkih počasi ugaša, postaja Hlasta, nato modra in potem srebrna. Poudarjena je počasnost odmiranja in potem tisto dokončno, ki se izgublja v sivini meglenih in poznoje-senskih dni.
Stana Lušnic-Arsovska bo tudi v prihodnje še slikala, kajti toliko smelih zamisli še ima, izrazila pa bi rada še veliko tiste svoje iskrene izpovedi ali pa tudi odseva samotne narave, Če se ji to ne bo vedno posrečilo na platnu, bo to prenesla na papir, kajti tudi poezija, tako za otroke kot za odrasle, je njena posebnost. In Stana je dokazala, da je mojster na obeh področjih, to pa smo imeli priložnost videti in spoznati tudi mi.
■ Silvo Jaš
64 razstav po vsej Sloveniji in tudi na tujem, od Italije in Avstrije naprej. Pogosto razstavlja skupinsko, še najraje pa samostojno. Avtorica si je po začetnih poskusih in mnogo mnogo risanja in preverjanja risarskih sposobnosti, vse to je sedaj že tako daleč, postavila predvsem nalogo, da bo začela likovno oživljati mrtvo kamenje, osamljene previse, pečine in stene Hude luknje. Ta malo poznani in redkim vztrajnežem dostopen svet in njegovo tiho, odmaknjeno življenje je odkrivala v različnih letnih časih in v različnih odtenkih prihajajočega in odhajajočega dneva.
V	pastelni tehniki je nastal niz podob Hude luknje in kamenine na njenih platnih so veliko bolj mehke kot pa v resnici. Še na nekaj moramo opozoriti, to paje bilo tudi vodilo, da smo se odpravili k slikarki Stani.
V	zgornjih prostorih marketa Mislinja je bila namreč odprta zanimiva Stanina razstava ciklusa v japonskem olju s poetičnim naslovom Šepetanje trav. To so precej veliki eksponenti in so takorekoč ustvarjalna bera lanskega leta. Pristno in neposredno so prikaza-
OŠ Livada Velenje
lailllKilllll
Veliko knjig, še več pridnih bralcev
Tako trdijo na osnovni šoli Livada v Velenju, od koder so nam pred časom poslali prijazno vabilo za ogled njihove knjižnice in klepet s člani tamkajšnjega knjižničarskega krožka. Odzvali smo se mu in izvedeli......da njihova knjižnica "skriva" pravo bogastvo. 14 tisoč knjig se "drenja" na policah, od leposlovnih do strokovnih, kar za 1000 več pa jih izposodijo. Med knjižnimi molji niso le učenci šole, ampak tudi nekateri njihovi nekdanji učenci (danes srednješolci) in učitelji na šoli. Tu in tam jo obišče še kakšen študent. Kot trdi Martina Žerdin, predsednica knjižničarskega krožka, je moč najti v njej vse za šolo, vzgojo in prosti čas. 15 članov krožka (le učenci 7. in 8. razreda) pomaga mentorici Milici Dolejši, daje vzorno urejena, daje to res kotiček, ki ga lahko učenci s pridom koristijo še za kaj drugega. Kakšen vpliv ima toliko knjig in prijazna knjižničarka na število bralnih značkaijev, najbrž ni treba posebej poudarjati. Po besedah Milice Dolejši seje šola Livada Velenje dolga leta ponašala z največjim odstotkom tekmovalcev za bralno značko v velenjski občini. Upa, da bo tako tudi v prihodnje. Kajti, časi knjigi niso najbolj naklonjeni. Prav nič ne preseneča dejstvo, da knjižne police na šoli sedaj pogosteje bogatijo strokovna kot pa leposlovna dela. Pa še to le izvod ali dva.
■ tp
Knjižnica je kotiček, ki ga imajo učenci na šoli zelo radi zaradi pestre izbire in tudi knjižnih ugank
Gorenje Kulturnica - knjigarna Kulturnica
"Svet pripada tistim, ki berejo!"
"Pravi ljubitelji knjig teh nikoli ne kupujejo po katalogu. Svojo radovednost potešijo raje v knjigami," pravijo v knjigami Kulturnica. Tu so jim poleg kakovostnih knjig na voljo še publikacije s področja nove zakonodaje, slovarji na disketah in CD - room
Tako pravijo v podjetju Gorenje Kulturnica, pri tem pa imajo v mislih predvsem svojo knjigarno na Prešernovi v Velenju. Ustanovili so jo zato, da bi "naredila več reda na področju knjigotrženja, da bi prispevala svoj delež k večji kakovosti življenja v mladem rudarskem mestu," pravi Stanislava Pangeršič, vodja podjetja Gorenje Kulturnica. V svojih namerah so uspeli, ugotavljajo v letu delovanja. Kajti, knjigarna je zapolnila vrzel na področju kakovostne ponudbe knjig, do nje pa so že našli pot izobraženci, odraščajoča mladina, poslovodni delavci.
Čeprav so mediji knjigam precejšnja konkurenca, se teh v omenjeni firmi ne bojijo. S kakovostnim izborom takšnih in drugačnih knjig poskušajo dokazati, da dobre knjige za zdaj še ničesar ne more nadomestiti, in da ostaja ta še vedno najbližja pot do samega sebe in okoli sveta. Negovanje kakovostne leposlovne knjige, pester izbor managerske literature, priročnikov, učbenikov za vse ravni ostaja v ospredju prizadevanj delavcev podjetja Gorenja Kulturnica tudi v prihodnje. In ne samo to. Sodelovanje z Oxford centrom iz Ljubljane, založbo Mihelač, njenim knjižnim klubom Molj in drugimi priznanimi knjigarnami oziroma založbami naj bi njeno kakovostno ponudbo ohranilo, če ne že dvignilo še na višjo raven. "Ni naš namen biti samo komercialna trgovina, ampak mnogo širše. Ob predstavitvah dobrih knjig, organizaciji okroglih miz na določeno temo posegamo tudi na področje duhovne animacije. Ta naj bi pripomogla k osebnostni rasti vsakega izmed nas in širši humanistični vzgoji. V času, v kakršnem živimo sedaj, so nam te vrednote bolj kot le potrebne." Sodelovanje s šolami (namenjajo mu precej pozornosti sploh v zadnjem času) pa naj bi pripomoglo v prizadevanjih za drugačno ustvarjalno in v svet komunikativno odprto šolo.
■ tp
J
* GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE *
Tako, po štirinajstih dneh smo torej spet skupaj. Kar nekaj se je zgodilo v minulih dveh tednih. Velikonočni zvonovi so odbili svoje in v pričakovanju ponovnega proslavljanja podobnega svetopisemskega izročila prihodnje leto, odnesli v pozabo spomin na letošnjo šunko, pirhe in orehovo potico. Velikonočni ponedeljek, kot dela prost dan, je delovnim ljudem prinesel veselje ob misli na siceršnjo razvlečenost in ne-minljivost prvega po-
vikendaškega delovnega dne, odrivajoč na stran misel, da bo njegovo vlogo tokrat pač prevzel torek. Tako razvlečen kot je sicer ponedeljek morda vendarle ne bo, prav gotovo pa se ne bo vlekel tako, kot se je s pompom na-javljani "Paket poln ročka - Pil-sner Tour 94", zdaj že davnega 25. marca, v velenjski Rdeči dvorani. Dogodek, v medijih najavljen kot domači glasbeni dogodek leta, se je predvsem po zaslugi preambicioznih organizatorjev, ki so si očitno zadali preveliko
breme, izrodil v nekakšen slabo organiziran festival instant nastopov glasbenikov nezdružljivih usmeritev. Preveliko število nastopajočih, nezadovoljivo ozvočenje in nezadostna količina piva, kije kljub precej žalostnemu obisku, pošla že dobri dve uri pred koncem koncerta, so glavne značilnosti tistega, kar se je 25. marca dogajalo v Rdeči dvorani v Velenju. Da je bilo marsikaj narobe, je bilo čutiti tudi iz pogovorov z nekaterimi nastopajočimi, ki so zaradi napak organizatorja
izražali vidno nezadovoljstvo. To je bilo čutiti tako pri tistih nekoliko manj aftrmiranih skupinah, kot tudi pri tistih, ki deklarirano spadajo v sam vrh slovenskega ročka. Kljub trudu in poskusom korektnih nastopov izvajalcev mislim, da so obiskovalci ta dan ostali prikrajšani za tisto, kar so od koncerta pričakovali - dobro zabavo in užitek ob dobri glasbi. Pa več sreče prihodnjič!
Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo...
DANCE MACHINE FESTIVAL
Sredi marca je bil v Parizu veliki festival evropske dance glasbe. Na njem so se zbrali vsi, ki v Evropi na tem glasbenem področju kaj pomenijo: East 17, Cappella, 2 Unlimited, Cul-ture Beat in drugi. Pridružili so se jim tudi ameriški junaki NKOTB, ki so tako v živo nastopili prvič po letu 1991. nastop omenjenih glasbenikov si je ogledalo več kot 15000 ljudi.
MICHAEL JACKSON
Michael Jackson je z vso resnostjo napovedal izid knjige, v kateri bo opisal "pravo resnico" in zakulisje vseh dogodkov povezanih z razvpitim sex-škandalom. Knjiga naj bi izšla v začetku leta 1995 pri neki
nevvjorški knjižni založbi.
HEROES DEL SILENCIO
Odlični španski ročk band He-roes del Silencio je zaradi smrtne nesreče njihovega prijatelja in organizatorja njhove turneje odpovedal načrtovano serijo nastopov po Mehiki. Poleti naj bi fantje kljub vsemu nastopili na nekaterih ročk festivalih po Evropi.
BACKBEAT
Backbeat je naslov uspešnega glasbenega filma, ki govori o življenju legendarnih Beatlov v zgodnjih začetkih njihove kariere. Takrat so za majhen denar nastopali v različnih nočnih klubih po razvpitem, po prostituciji in kriminalu poznanem predelu Hamburga, imenovanem St. Pauli. Film
prikazuje njihovo življenje in delo v letih 1961 in 1962, ko so nastopali v Nemčiji, še posebej pa je v njem poudarjena vloga njihovega prvega basista Stuarta Sutcliffa, ki je zaradi možganske kapi žal umrl mnogo prezgodaj, ki pa je zaradi svoje umetniške duše imel na ostale člane ansambla The Beatles izredno velik vpliv.
JIMI HENDRIX
Ostanimo še malo v svetu glasbenega filma. Trenutno snemajo kar dva filma, ki govorita o življenju legendarnega temnopoltega kitarista Jimija Hendrixa, ki je, v še vedno ne popolnoma razjasnjenih okoliščinah, umrl 18. septembra 1970. V filmu z naslovom Jimi bo legendo električne kitare uprizoril znani rapper LL
Cool J, film pa bo nekakšna mešanica resničnih dejstev in domišljije, torej ne gre za biografijo. Popolnoma biografski pa bo film z naslovom Ex-cuse me while I kiss the sky, v katerem bo v vlogi Jimi Hen-drixa nastopil igralec Larry Fishbourne.
LED ZEPPELIN
Slišati je novice, da naj bi se legendarni člani skupine Led Zeppelin ponovno zbrali za nastop na koncertu, ki bo posvečen jubileju pojava znamenite kitare Gibson. Koncert naj bi bil junija na londonskem Wembleyu. Obstaja pa tudi možnost, da Jimi Page in Robert Plant skupaj posnameta nov album.
■ Mitja Čretnik
10 NAŠ ČAS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE

7. aprila 1994
■
I Obiskali smo Marico Kasesnik in Toma VVernigerja
lahko,
a
gre"
i"Ni vedno
■	Prvo spomladansko nedeljo J so si invalidi po svetu vzeli za B svojo. Najbrž ne kar tako. Pom-
■	lad pomeni upanje v novo,
■	drugačno življenje. To pa vliva " novih moči pri premagovanju B življenjskih stisk, brez katerih
■	invalidi gotovo niso. Ta dan je
■	letos že res mimo, toda invali-
■	di so med nami vsak dan, vred-" ni pozornosti večkrat na leto B kot le prvo spomladansko
■	nedeljo. Zato smo mi izkoristili
■	lep spomladanski dan tik pred
■	minulimi prazniki za obisk pri m Marici Kasesnik in Tomu B Wernigenu v Velenju.
■	Oba sta invalida - Marica na
■	vozičku, Toma pestijo druge * težave. Tu ju ni oviralo, da ne B bi pred leti zaživela v skupnem
■	gospodinjstvu in bila drug
■	drugemu v oporo. "Če v živl-
■	jenju prevladuje zaupanje, B razumevanje in iskrenost, če B deliš s partnerjem dobro in
■	zlo, potem ni nič pretežko.
■	Res pa je, da veva, kaj mora " kdo narediti," sta dejala. Na-B jbrž bo to držalo, sicer njuno
■	stanovanje ne bi bilo tako ure-
■	jeno kot je bilo ob našem sicer
začetek in konec meseca. Zato ■ je Tomova velika želja, da bi J našel delo na domu. Takšno, ki B bi ga zmogel, pa če tudi bi mu ■ na mesec navrglo pet, deset ■ tisočakov. Sploh pozimi, ko so " dnevi zelo dolgi, ko z Marico ne B moreta na sprehode v naravo. a Z zvrhano mero volje ■ poskušata	premagovati ■
vsakdanje tegobe. Ni vedno lah- " ko, a gre. Da bi bilo za invalide B v naši družbi kaj kmalu ■ drugače, ne upata. "Želiva si, ■ da bi nama vsaj tako kot dos- ■ lej služilo zdravje, da bi se še naprej razumela." Prav po B tihem pa sta tem želja ob kon- ■ cu obiska dodala: "Ja, stano- ■ vanje bi rada zamenjala. St- " arava se in vse težje bova kos B stopnicam."	■
Kaj sta Marica in Tomo ■ počela po našem obisku, ne " vemo. Morda sta o tej tihi želji B spet razmišljala na glas. Morda B je Marica vzela v roke ročno ■ delo, Tomo časopis. Zagotovo ■ pa vemo, da sta naslednji dan ^ odšla na daljši sprehod na Mar- B icin dom v Šentilj pri Velenju. ■ ■ fp ■
nenapovedanem obisku. Tudi približno nam je bilo "jasno", kdo ima kdo. Tomo se je namreč vrtel za štedilnikom, Marica je šivala oziroma pletla. "Živima povsem normalno življenje, takšno kot v zdravih družinah. Temeljni pogoj za to je, da se ne smiliš samemu sebi. Od nekdaj sem se "borila" in se še za svoj jaz. Če
sem na vozišču, ne pomeni, da sem manj vredna od povsem zdravih ljudi. In tudi midva se zelo dobro zavedava vsebine kratkega sporočila: kdor se na druge zanaša, v situ vodo prenaša."
Tega, da živita skromno, najbrž ni treba posebej poudarjati. Z invalidnino komajda stiskata
Marica in Tomo življenjske ovire rešujeta z zvrhano mero volje, iskrenostjo in potrpljenjem
Edinstveni drevesni park v Mislinjl
Naključnega obiskovalca, ki ga pot pripelje nekoliko bolj v osrčje Mislinje po poti, ki pelje v mislinjski jarek, ima resnično kaj videti. Že od daleč ga ob stavbah nekdanje graščine, kjer ima sedež gozdno gospodarstvo pozdravijo drevesa častitljive starosti in oblik, ki pa so vse prej kot običajna. Njihova starost, vrsta in še zlasti višina pa so več kot častitljive starosti.
Kakšna je njihova starost, pa samo obnašanje, od kod izvirajo? S takšnimi in podobnimi vprašanji smo se napotili k dipl. ing. gozdarstva Milanu Tretjak, ki je vsa ta drevesa nekoč že analiziral ter jih tudi obdelal v posebni strokovni nalogi.
Vsako drevo je namreč osebnost zase, zgodovina nekega časa in obdobja. Park, v sklopu njega je bila nekoč graščina, sestavljajo več kot 90 let stare duglazije, zeleni bor, pa amareški beli jesen. Vse te vrste so namreč avtohtone ter so jih prenesli iz Amerike, ki je tudi njihova prvotna domovina. Posadil jih je takratni lastnik večine pohorskih gozdov in industrije Perger.
Drevesa so se neverjetno ter presenetljivo prilagodila novemu okolju in ne nazadnje tudi samim klimatskim razmeram. Seveda pa so v parku še veliko starejša drevesa, med katerimi so veliki jesen, rdeči javor, tisa, čemsa, lipovec. Njihova starost in pa hkrati tudi
obseg debel ter višina še naravnost častitljiva. Omenimo naj, da je samo višina dveh dugla-zij, ki rasteta v parku preko 40 metrov, kar pa najbrž ni tako nezamer-ljiv podatek. Park bo po svoji značilnosti, mogočnosti in tudi po številu dreves še kar nekaj let vztrajal vsem vremenskim razmeram, tako kot je vsa desetletja, kajti z njegovim propadom bi odšlo tudi veliko preteklosti in zgodovine kraja kakšen je Mislinja.
■ Silvo Jaš
Zdravilna čajanka za dušo in telo
"Pij! Sem skusil. Nuca!"
neugodno zdravstveno počutje, bolezen....Z boleznijo smo se vedno spoprijemali, vendar v naših mladostnih časih precej drugače kot danes..." In o tem je potem tekla beseda.
V Etnološko- zgodovinskem krožku so nastale naloge, ki so nam jih predstavile posamezne članice. Ne, to niso bile naloge, ki bi imele kakšne znanstveno raziskovalne ambicije, bilje to preprost pogovor. Ker je bilo res tako preprosto in vsakemu do-umljivo, so tudi druge, ki niso bile posebej pripravljene, posegale v pogovor. Med starejšimi udeleženkami je prva nalogo predstavila Vida Jeromel, ki je zelo aktivna članica zgodovinsko etnološkega krožka. Njeni spomini segajo v obdoje med obema svetovnima vojnama, zato nam je pripovedovala, kako je njena mama zdravila nekaj s pomočjo zelišč, nekaj s pomočjo urokov. Stana Kovičse je spomnila časov, ko se je njena družina po prvi svetovni vojni iz Primorske zaradi fašizma selila v Maribor, s sabo so prinesli druge metode zdravljenja, ki so jih poznali tam. Zelo prijetna pripovedolka je bila Marta Trampuž, ki se je vrnila v čas njene babice in nam zaupala, kako je ta zdravila s pomočjo praproti in toplote. Spo-
Članice univerze za tretje življensko obdobje so si izmenjale izkušnje o zdravilnih zeliščih in ljudskem zdravilstvu, ki je seglo v čas njihovih mam, babic, in dedkov.
Trdim, da ga ni med nami, ki se ne bi tu in tam ustrašil staranja in zrelih let, kot jim pravimo bolj učeno. Ne le gub, ki nam jih ogledalo neusmiljeno pokaže vsak dan več; ustrašimo se, da bomo naenkrat sami, osamljeni, morda celo komu odveč. Tudi meni se včasih prikradejo take misli in začuda vedno zbledijo, ko obiščem katerega od krožkov Univerze za tretje življensko obdobje. Tu upokojenke in upokojenci, ki se niso predali času, svoj prosti čas res lepo preživljajo. So vrstniki ali ne, njihova srečanja so polna smeha, prešernega klepeta, izmenjav izkušenj, nabiranja novih znanj. Temu lahko rečemo tudi kvaliteta življenja. In takšno je bila tudi čajanka, ki se je zgodila v Domu krajanov Šmartno točno pred štirinajstimi dnevi...
"Dobrodošli v babičini čajni kuhinji"
Tak napis nas je pozdravil že pri vhodu. Po prostoru se je mešal vonj po sadnem in zelišnem čaju, skuhan je bil napitek iz vinskega kamna, s katerim so si včasih ob velikonočni žeji pogosto gasili žejo, mize so bile obložene s suhim
mini so segli v obdobje pred prvo svetovno vojno. Zanimivo je bilo pripovedovanje Marice Šalej, ki je mladost preživela na Kočevskem, kjer so imeli spet drugačne načine ljudskega zdravljenja. Pozorno smo prisluhnili še Mariji Čebul iz Šoštanja, ki se je spomnila zdravilnih receptov svoje mame... O razstavi zdravilnih knjig pa mi je več povedala Ana Podlesnik:, "To so novejše knjige o zdravilnih zeliščih, potem pa nekaj zelo starih. Ena je iz 1892, Kneippova, potem imamo knjigo mojega dedka, ki jo je napisal 1879
leta. Je rokopis, lepo zložen v listih, lepo napisan, s kazalom ob koncu. V njej so opisani najrazličnejši znaki bolezni; kako spoznavaš človekovo zdravstveno stanje po urinu, napotki za zdravilne čaje, za pripravo sirupov in po navadi na koncu vsakega takega napotka piše."Sem skusil. Pij. Nuca."
Ob z naravnimo sladkanimi zdravilnimi čaji, klepetu in drobnih prigrizkih, seje popoldne hitro prevesilo v večer. Ljudsko izročilo je bilo še enkrat prenešeno, četudi ne
zapisano, se bo prenašalo naprej. Lepo. Še to. Če bi se radi tudi vi pridružili skupini, ki peš obiskuje različne kraje v Šaleški dolini bo dovolj, da pokličete na Center za socialno delo, kjer se obrnite na gospo Slavko Mijoč. Izvedeli boste vse. "Pravijo, da je hoja molitev za zdravje. Vabljeni vsi, ki se tega zavedate in ki imate radi naravo." je zaključila najin pogovor Anica Podlesnik, jaz pa s
tem zaključujem ta zapis.
■ Bojana Špegel
Čajanka, polna lepih spominov na stare čase in zdravilnih dobrot na mizi, je minila v prešernem razpoloženju
in svežim sadjem. Na majhni mizici v kotu sobe je stal star gramofon, ob njem nekaj vrečk zelišč in še več različnih zdravilnih bukev. Potem je nastopil čas za pozdravni govor, ki gaje pripravila mentorica krožka Zdravilna zelišča in pohodništvo Anica Podlesnik: "Tako kratko življenje imamo, da ga je treba čim lepše preživeti. Samo ljudje, ki so šli skozi težke življenske preizkušnje, znajo ceniti življenje in vsak dan posebej. Najdejo svetlobo in jim je v življenju lepo, tudi če so obdani z mnogimi hudimi stvarmi. Med hude stvari v življenju štejemo prav gotovo
Anica Podlesnik
I-------------------1
Zlatoporočenca Marija in Franc Rednak
Težkih časov ne bosta nikoli pozabila
Marija in Franc Rednak, Vrtačnikova s Paškega Kozjaka 39, sta konec februarja slavila zlato poroko. Za njun jubilej smo, ne po naši krivdi, zvedeli šele te dni, pa nič zato. Marija seje rodila 2.aprila 1921 na Dobrni. Po petih letih seje s starši preselila na mamino domačijo v Strmec nad Dobrno. Marija je bila najstarejša med desetimi brati in sestrami. Vse življenje je bila doma, trdo delala na zemlji in pomagala pri gospodinjskih opravilih.
Franc se je rodil 4.marca 1922 v Lipju. Že kot mlad fantič je služil na različnih kmetijah. Po nekaj letih se je zaposlil kot cestar. To delo je opravljal vse do leta 1941, ko je moral v Nemčijo in tam sodeloval pri gradnji tovarne. Za tem se je vrnil v domači kraj, odšel k partizanom in v vojaških vrstah ostal do leta 1946. "Bili so zelo težki časi, ki se jih še danes dobro spominjam. Vojna nam je zagrenila veliko dni našega življenja," pravi Marija in nadaljuje: "S Francem sva hodila na isto šolo in tudi najina domova sta bila blizu. Najina ljubezen seje pričela že v osnovni šoli, poročila pa sva se 26. februarja 1944. Res so bili to najtežji časi, spomini na tiste dni pa so vseeno nepozabni, čeprav naju je vojna takoj po poroki za
nekaj časa	—
ločila," je
nadaljevala	"Čeprav naju je vojna ločila, nisva bila
Marija, ki je	nikoli ločena"
bila ves čas
pogovora bolj zgovorna od Francija. Saj se ve, kdo ima doma glavno besedo, mar ne; malo za šalo in malo zares seveda.
Danes zakonca Rednak živita v hiši na Paškem Kozjaku 39, ki sta jo kupila od Francovega brata Rudija. Hišo so morali vseskozi obnavljati, pri tem pa je bila staršem v veliko pomoč najstarejša hčerka Ljudmila Špegelj, ki z družino živi z njima. Rednakova imata danes 29 vnukov in 16 pravnukov in sta nanje zelo ponosna, saj ju tudi pogosto obiskujejo; le zdravje jima ne služi najbolje.
Povedala sta še, da živita zelo skromno, saj ima Franc zelo majhno pokojnino, kljub denarni pomoči v obliki vojaške invalidnine. "Srečo imava, da živiva skupaj z mladimi, drugače bi ob najini dieti težko shajala," pravi Marija. Petdeseto obletnico poroke sta slavila v družbi domačih in kar okoli sto se jih je zbralo v Socki v gostišču Koprivnikar, vnovični DA pa sta si izrekla v Velenju in v cerkvi na Paškem Kozjaku.
Res malo pozno vendar - naše iskrene čestitke za praznik!
■ B.M.
\ -t
7. aprila 1994


ZANIMIVO

KAK CAS 11
Siru dcnt Naji IBc
j Zdaj vedo
Kmetijci Šaleške doline so že večkrat opozarjali na težave z divjadjo, predvsem pa na škodo, ki jo ta povzroča. Za zdaj so učinkoviteje ukrepali le člani lovske družine Velunja, v velenjski pa so menda v zvezi s tem presneto malo pokrenili.
Tisti, ki so se na nedavnem rednem zboru kmetijcem spraševali, zakaj so težave z divjadjo na gojitvenem področju lovske družine Velenje, so dobili naslednji odgovor enega izmed članov delovnega predsedstva: "Zato, ker so v omenjeni družini gospodje iz Velenja in Šoštanja!"
Če ti ne znajo uspešneje streljati, bodo morda sedaj člani velenjske vlade. Nanjo so namreč kmetijci Šaleške doline naslovili zahtevo o izdelavi plana, ki bo število divjadi omejil na normalno raven.
Kdaj bo kdo kam padel?
Ceste v našem Velenju so takšne, da se bog usmili. To vemo vsi, ki se vozimo po njih. Razpokane, luknjaste in še kakšne, ponekod se ob iztočnih kanalih celo pogrezajo. Takih primerov je veliko. Zakaj je tako, ne vemo, na to vprašanje bi morali odgovoriti strokovnjaki in vzdrževalci cest. Kdaj se bo kdo lotil popravila je pa sploh drugo vprašanje. Posnetek je nastal na parkirnem prostoru ob prodajalnah Standard.
Ni vseeno, kje bereš časopis
To, da hočemo biti z dogajanji dobro seznajeni vsi, ne glede na to, ali smo delavci ali poslanci, je seveda jasno. Dnevne dogodke nekateri spremljamo tudi iz časopisov. Tega branja nam nihče ne prepoveduje. Ni pa vseeno, kje se prebirajo in kdo jih prebira, predvsem pa, pri katerem delu kdo to počne.
"Poslanca Avberška bi rad spomnil, da je včasih, ko je bil še na rudniku in je prišel kdaj v jamo, pa videl šalterista, da bere časopis, tega ok... kot hudiča. V parlamentu jih pa vsi berejo, tudi Avberšek, pa to ni nič," je na to dvojnost opozoril eden udeležencev okrogle mize Združene liste socialnih demokratov.
Optometer pa sklepa, da je bodočega poslanca pri branju šalterista v jami verjetno skrbelo za njegov vid. Ta se lahko pri branju v mraku ali pri umetni svetlobi namreč poslabša.
I I I I I I I I I I I I I
J
A ti sploh veš, kaj se dogaja...
Obstaja študentski časopis, ki se kliče Tribuna. S svojo tradicijo in povprečno kakovostjo. Piše o študentskih zadevah, kar pomeni široki spekter vseh intelektualnih tem (nekaj takega). Študentska vlada kar redno ugotavlja, da časopis sploh ni dober, in potem pridejo novi ljudje in novi glavni uredniki. Le daje zadnjih nekaj let vedno manj pomembno, kdo je novi glavni urednik in kakšen je njegov koncept časopisa. Pomembno je le, kaj je... Pri zadnji zamenjavi se ve leto, da noviteta študira primerjalno književnost in daje nacionalist ali črn ali LDS-ovc ali karkoli je že... Ko je Radio študent objavil novice o zamenjavi, sploh ni pred-
HUMOR
Ona že ve, kako je
"Jožica, obupana sem. Mož me vara."
"Ne govori mi tega."
"Res. Včeraj sem v službi nenadoma vstopila v njegovo pisarno in v njegovo pisarno in na njegovih kolenih zagledala Danico."
"A res? Kaj tudi njo vara?"
"Kako bi njo varal?"
"Zato, ker sem danes na njegovih kolenih sedela tudi jaz."
Zlata mrzlica ni prinesla deželi samo napredka in večje blaginje. Povzročila je tudi prve politične pretrese in pomembne zgodovinske spremembe, vsestransko je pospešila družbeni razvoj. V prvi polovici 19. stoletja je celotno območje Avstralije zavzemala angleška kolonija Nevv South Wales z glavnim mestom Sydney. Guverner kolonije je vladal avtokrat-sko. V Sydneyu je bivala tudi vsa ostala guvernerju lojalna oblastniška elita, tja pa seje stekalo tudi največ dohodkov ustvarjenih širom celine. Zaradi tega so se v Melbournu, Brisbanu in ostalih večjih mestih pojavile separatistične težnje, ki so jih upravičeno sprožili lokalni politični veljaki in poslovneži.
Počasi seje z več ali manj problemi izoblikovalo šest avtonomnih kolonij, vsaka s svojo ustavno vlado in parlamentom. Določili so mejne črte, ki veljajo še danes. Avtonomije so zaživele, problemi pa se niso bistveno zmanjšali. Vsaka kolonija je imela svoje interese, v medsebojnih odnosih sta naraščala zavist in rivalstvo. Med-kolonialno nezaupanje je vplivalo na trgovino in profit. Očitno je bilo, da tak nefunkcionalen sistem ne bo preživel v razvijajočem svetu, kjer je mednarodna trgovina postajala vedno pomembnejši dejavnik. Za boljšo bodočnost in blagostanje kontinenta je bilo treba sistem spremeniti. Po dolgotrajnih pogajanjih je bila 1. 1901 ustanovljena federacija z nazivom Zveza avstralskih držav (Com-monwealth of Australia). Glavno mesto je postalo Melbourne. Vse to je bilo zmagoslavje potrpežljivosti, tolerantnosti in kompromisov, kar je dalo Avstraliji novega poleta v začetku novega stoletja.
Naši slovenski rojaki so nas večkrat povabili tudi na piknik v naravi. V Avstraliji se to imenuje "barbecue" in je tradicionalni del tukajšnjega življenja. Nekaj zrez-
stavil novega časopisnega koc-nepta, ampak samo strankarsko usmeritev glavnega urednika.
In študentski parlament je seveda še manj študentski: podmladki, frakcije, mladinci vseh mogočih strank in le nekaj samos-vojcev. Na študentskih volitvah so bili najbolj zabavni ljudje, ki so zatrjevali, da oni niso od nobene stranke, ampak tisti, pod številko dva ali tri, tisti, pa so. Končni rezultat je, da ŠOU (Študentska organizacija) ne dela nič pametnega, študentski parlament enako. Tribuna enako... Že študente smo vedno bolj nori in vedno bolj prisegamo na demokracijo in vedno bolj gledamo politiko.
In če smo že mi takšni, kaj je potem s starejšimi, bolj zrelimi ljudmi, ki že imajo izoblikovane vedenjske vzorce, poglede na svet in podobne neumnosti. Odgovor
Dvomljiva poroka
"Francelj, kdaj si se ti poročil?"
"Prvega aprila pred petimi leti."
"Prvega aprila?! Paje poroka veljavna?"
"Žena pravi, daje, jaz je pa ne jemljem preveč resno..."
Padalska
Možakar, ki se je na sveže zaljubil v padalstvo, se oglasi v klubu.
"Koliko stane en skok s padalom?"
"200 mark."
"Ja, kaj pa če se padalo ne odpre?"
"Potem vam pa takoj vrnemo denar!"
kov, kakšen kos piščanca, klobasa ali dve, vse skupaj pečeno na žaru in servirano s solato in kruhom je vsa umetnost tega obreda. Zraven sodi dobro vino, ki tudi tukaj vedno bolj pridobiva svojo veljavo. Za naš okus je bilo morda nekoliko presladko, a smo se tudi temu prilagodili.
Nekega popoldneva smo "barbecue" zdužili z lovom na zajce. Ta glodalec je za Avstralijo prava nadloga. Prinesli so jih evropski priseljenci, danes pa jih je že desetkrat več kot avstralcev. Dejansko v vsakem grmu tiči zajec in ne le eden. Množijo se izredno hitro, saj naravnih sovražnikov nimajo. Ker se hranijo z že tako bornim zelenjem in ker prenašajo različne bolezni, jih preganjajo na vsakem koraku. Dovoljeno jih je loviti kjerkoli, kadarkoli in s čemerkoli. Tako smo se tudi mi z nabitim orožjem naših gostiteljev pridružili temu pogromu. Kljub mirni roki in dobremu pogledu pa nismo imeli lovske sreče. Namreč, vsi zajci, ki smo jih preplašili, so bežali stran od nas; v hrbet pa jih nismo hoteli streljati.
Poleg zajcev smo se seznanili tudi z drugimi, za Avstralijo bolj tipičnimi živalmi. Da smo si jih lahko ogledali v naravnem okolju, smo se morali odpeljati kakih 80 km ven iz Melbourna. Če omenimo avstralsko živalstvo, se vsak spomni kenguruja. Toda le malokdo ve, da so kenguruji različno veliki; majhni kot veverice in veliki kot človek in več. Najmanjši potoroo kenguru tehta okrog enega kilograma, največji rdeči kenguru pa tudi več kot 90 kg. Posebej nenavaden je kengurujev razvojni ciklus. Samica skoti le gram težkega mladiča, ki zelo počasi raste. Zato potrebuje le malo mleka in samica tako lažje prestane sušno dobo. Brž ko samica skoti mladiča in ta zdrsne iz ma-„ ternice v vrečo, se samica zopet pari. Toda razvoj oplojenega
bi lahko dala ekskurzija, ki smo jo prejšnji ponedeljek imeli bodoči novinarji: proučevali smo psihologijo množic, moč množičnih voditeljev in učinke manipulacij pred slovenskim parlamentom ter se tepli po glavah.
...Ker sploh ni več pomembno, kdo si, ampak samo kaj si, ali si levi ali si desni, ali si za nas ali nisi. Tisti ponedeljek me je pred parlamentom napadel Velenjčan in me vlekel k nekim podpisom. "A ti sploh veš, kaj se dogaja...," je kričal z besnimi očmi, "saj si ti naš, kajne, da si!" In potem so se po vesoljni Sloveniji v vseh gostilnah vrstili prepiri o za in proti in sploh - ljudje so od te demokracije čisto zmešani.
Mimogrede, v prvem letniku smo imeli skripto za politologijo, kjer je lepo pisalo, daje demokracija oziroma parlamentarni sistem samo moderna oblika izkoriščanja. Tako gre to...
■ Jure Trampuš
Ni komplicirano
"Moja žena ima rada za zajtrk kavo, jaz pa čaj."
"Ali ni nerodno dvakrat kuhati?"
"Zakaj dvakrat, saj oba pijeva kavo."
Dober izgovor
"Mihec, že spet si zamudil pet minut. V šoli moraš biti točen, tako ne bo šlo več."
"To ste opazili, da sem zamudil pet minut? A tega, da sem v prvi razred začel hoditi eno leto prej pa niste?
Sprememba
"Moj mož se je popolnoma spremenil."
isttmCčji
jajčeca miruje tako dolgo, dokler mladič ne zapusti vreče. Takrat sesalni dražljaj preneha, kar je povod, da mirujoče jajčece v maternici nadaljuje razvoj. Odrasel kenguru skače z do 13 m dolgimi skoki in dosega hitost do 50 km/ h. Farmarji v notranjosti dežele jih neusmiljeno preganjajo, saj so neposredni tekmeci ovac, katerim odžirajo hrano in dragoceno vodo.
Koala je drugi tipični predstavnik avstralskega živalskega sveta. Čeprav je močno podoben mlademu medvedku, je z njim v sorodstvu toliko, kot krava s kengurujem. Koala je namreč vrečar. Le zavaljeno telo, gost kožuh in debela okrogla glava spominjajo na medvedka. Živi na drevju in se hrani ekskluzivno z mladim listjem določene vrste evkaliptusa. Na tla se spusti le takrat, ko menja drevo. Je samotarska in izredno lena žival, saj spi običajno 19 ur na dan, večino preostalega časa pa grizlja listje. Koale so v preteklosti masovno pobijali, šele zakon jih je zaščitil pred popolnim iztrebljenjem. Bili so lahka tarča, iz njihovih kožuščkov pa" so delali cenjeno krzno.
Okoliš večine avstralskih živali je zelo omejen in strogo lokal-iziran. Veliko je specializiranih
Novice
•	Jutri bo ob 21.00 v Placu otvoritev razstave grafik Sebastja-na Kurmanška.
•	Dan kasneje pa bo ob 20.00 pričetek 30-urnega tečaja fotografije pod vodstvom Aljoše Videtiča. Vsi zamudniki se lahko prijavijo pri šanku. Na istega dne bo tudi že tradicionalni jazzy night.
•	Vsi, ki ste zamudili študentsko oddajo na VTV-ju, si jo lahko v zgodnjih urah ogledate v Placu. Tisti, ki pa se čutijo sposobne za težko in trdno medijsko delo, pa poiščite ali Tonklyja ali Aleša ali Jožija ali Jureta ali sami sebe.
•	Priprave pevskega zbora so v zraku. Nadaljnje informacije na pomladno sobotnih vajah.
•	Nujno opozorilo: pomlad nam je skočila v naročje in počasi se bodo napele tudi vrvice za hmelj.
"Kako to misliš?" "Ko sem imela dvajset let, je občudoval štiridesetletnice, sedaj, ko jih imam štirideset, pa občuduje dvajsetletnice."
Ni treba
Možakar prišepa z rano na nogi v ordinacijo in pove: "Ugriznil me je volčjak." "Ste kaj dali na nogo?" želi vedeti zdravnik.
"Ne, mu je tudi tako teknilo."
V brivnici
"Vi ste se pri nas že brili?" "Ne. Te brazgotine imam od prometne nesreče."
(4)
vrst. Hranijo se samo z določeno hrano in lahko živijo samo na določenem prostoru in klimi. Lahko bi rekli, da je avstralsko živalstvo nazadnjaško. Vsekakor paje zelo starodavno. Večina živali se ni razširila prek meja svoje domovine in že tisočletja ni spremenila svojega življenja. Spremenil gaje šele beli človek, ki je v zadnjem stoletju nasilno posegel v njihov živlienski prostor.
Šofer našega minibusa, dobri stari Maks, je bil prava zakladnica različnih informacij o življenju v Avstraliji. Spremljal nas je na vseh naših poteh po Melbournu in okolici in poslušal vse naše koncerte. Zelo zgovoren je bil in naša radovedna vprašanja ga niso nikoli spravila v zadrego. V Avstralijo je prišel pred 25 leti. Tako kot vsi drugi slovenski izseljenci je pripotoval z ladjo; plovba je trajala celih 35 dni. Bil je tovarniški delavec, nato pa dolga leta taksist, zato je mesto in okolico poznal kot svoj žep. Pravi, da uživa šele sedaj, ko je v pokoju. Odplačal je hišico v predmestju, ima dober avto in nekaj denarja na banki. Njegova pokojnina znaša nekaj čez 1000 dolarjev na mesec (1AUD = 95 SIT). Povedal nam j?, da imajo vsi avstralski upoko-
jenci enake pokojnine - ne glede na to, kakšna je bila njihova plača. Vendar pa za polno pokojnino ne smejo imeti preveč premoženja. Posest stanovanjske hiše, počitniške hiše, avtomobila in 36.000 dolarjev na bančnem računu je zgornja meja; če je presežena, se pokonina zmanjša. Plača za delo, ki zahteva kvalificiranega delavca znaša od 300 do 400 dolarjev na teden. Ker je najemnina za stanovanja visoka, vsi težijo za tem, da bi prišli do lastne stanovanjske hiše. Ta podvig je za avs-tralce bistveno lažji in cenejši kot za nas. Hiše si nihče ne zida sam, tega tudi predpisi ne dovoljujejo. Gradnja poteka v organiziranih soseskah in je povečini montažna. Solidna hiša stane stotisoč dolarjev, ali malo čez in jo je moč odplačevati 20 let.
Na splošno cene v Avstraliji celo za naše razmere niso visoke. Trgovine so dobesedno zasute z artikli indokitajskih in japonskih proizvajalcev, kar znižuje tudi cene domicilnega blaga. Če si želite najcenejšo, vendar še dovolj kvalitetno ponudbo garderobe ali tehničnih izdelkov, potem nikar ne hodite več v Avstrijo ali Italijo. Pojdite v Avstralijo. To je vaša še neizkoriščena priložnost in izziv posebne vrste.
Nekega vetrovnega dne nam je Maks razkazal še eno avstralsko znamenitost. Odpeljal nas je na otok Phillipe Island. Ta otok je že čisto blizu skrajnega južnega avstralskega rta. Tu se srečujejo vode Tihega in Indijskega oceana in povzročajo neverjetno visoke valove. Turistični sloves pa si je otok pridobil predvsem s pingvini. Najbrž niste vedeli, da pingvini živijo tudi v Avstraliji. Paje le res. Na tem otoku imajo svoja gnezdišča. Vsak večer, ko se že skoraj povsem zmrači, pridejo pingvini iz morja, močno preobloženi s hrano za mladiče in racajo s svojo značilno zibajočo hojo preko peščene obale do svojih gnezd, ki so skrita v podrasti. Pingvini so se že dodobra
navadili množice obiskovalcev, ki vsak večer v soju žarometov občudujejo njihovo paradiranje.
Preden smo zapustili Melbourne smo se udeležili sprejema pri g. Petru Mandelju, predsedniku Zveze slovenskih organizacij v državi Victoriji. V prisrčnem vzdušju nas je kraljevsko pogostil in nam podelil priznanja. Obljubiti smo morali, da se še v tem tisočletju ponovno vrnemo.
Ker je bil naš predvideni koncert v Canberi zadnji hip odpovedan, smo se odpeljali iz Melbourna direktno v Sydney. Del poti smo potovali z vlakom, nato pa še z udobnim avtobusom. Pokrajina je precej enolična; rahlo valovita, pretežno travnata, vmes so tudi evkaliptusovi gozdovi, in daje vtis brez-končnosti. Ure in ure se vozimo, a zunaj se komaj kaj spremeni.
Že bežen pogled na zemljevid vam pove, daje Avstralija velika. Toda zares velika je šele takrat, ko pridete tja in to spoznate. Ogromen prazen prostor in "tiranija razdalj" ustvari občutek, da se vam cilj odmika. Avstralija je sicer res najmanjši kontinent, vendar zaradi svojih pokrajinskih specifičnosti daje popolnoma nasproten vtis. Razteza se preko treh časovnih con, ekspresni vlak pa rabi tri dni in dve noči, da ga prečka od vzhoda proti zahodu. Avstralija je velika za 380 Slov-enij, naseljuje pa jo manj kot 17 milijonov ljudi. Pri vsej tej površini pa je rodovitne zemlje zelo malo. Za poljedelstvo primeren je le ozek pas ob vzhodni obali. Dalje proti zahodu so travnate savane, ki delno prehajajo že v polpuščavo z bodičastim grmičevjem. Zato avstralski farmarji potrebujejo velikanske površine, da bi prehranili svoje ovce. Posestva z nekaj desettisoč hektarji so tukaj nekaj običajnega. Osrednji del Avstralije pa je popolnoma puščavski in neprimeren za življenje.
■ Janko Movh
jf^CrVlCrt
UVdtvjC
r
V evkaliptusovem gozdu
12 NAŠ ČAS
7. aprila 1994
Kdo bo nosil odgovornost za "pretirano šparanje"...
V zadnjem času se dogajajo mnoge čudne reči in mnogi smo že obupali nad pametnimi rešitvami. Večkrat se zdi, kot da rešitve sploh ni, saj v stvareh, o katerih bi morali odločati skupaj, odloča peščica ljudi.
Za takšno "salamonsko rešitev" seje odločila tudi skupina ljudi, ki so odločili, da radiatorjev na stopniščih in na hodnikih stanovanjskega bloka v Šaleku 86 ne potrebujemo več. To seje zgodilo v četrtek, 26. 3. 1994 v dopoldanskih urah, prišli so delavci, odstranili radiatorje ter...
Na sestanku, ki je bil za stanovanjski blok sklican v ponedeljek, dne 21. 3. 1994 ob prisotnosti 1/3 etažnih lastnikov, je bil sprejet sklep (ni preverjeno), da se zaradi varčevanja odstranijo radiatorji. Ostale 2/3 etažnih lastnikov o tej odločitvi ni nihče obvestil, kaj šele, da bi želeli njihovo soglasje, kar bi bilo potrebno po stanovanjskem zakonu.
Stopnišče kakor tudi hodniki so naši skupni prostori in ob nakupu stanovanja je bil v ceno stanovanja zajet tudi sorazmeren delež skupnih prostorov.
Sprašujemo se, kako je mogoče, da se brez pisnega soglasja vseh etažnih lastnikov posega v našo skupno lastnino. Da bi bilo ogorčenje še večje, je v to privolil tudi upravitelj našega bloka g. Damjan Likar, za katerega se mi zdi nedopustno takšno nezakonito ravnanje. On, kot človek, ki mu je bilo zaupano opravljanje našega objekta, si ne bi smel dovoliti takšnega ravnanja. V telefonskem razgovoru z njim je povedal, da so odstranjeni radiaotrji deponirani v našem zaklonišču.
No, morda jih pa bodo montirali nazaj, če prej ne, ko bo spet zima in bomo mnogi ugotavljali, da so stanovanja veliko bolj mrzla in da z varčevanjem ne bo nič. In ob vsem tem se sprašujem, kdo bo nosil stroške demontaže in morebitne montaže radiatoijev. Po vsej verjetnosti spet mi lastniki, tudi tisti, ki se s takšnim početjem ne strinjamo.
Do sedaj je bilo skoraj vedno tako. Kaj pa tokrat? Mogoče se bo ugotovilo, kdo je krivec, ali pa bomo še naprej vedeli le za greh, grešniki pa bodo po stari navadi ostali	neznani.
■ M. V.
Ministrstvo za okolje in prostor R Slovenije
Sanacija TE Šoštanj
Iz sredstev javnega obveščanja smo izvedeli, kako poteka sanacija TE Šoštanj. Obisk avtrijske ministrice za okolje je pri tem jasno pokazal, da je interes Avstrije očitno samo odprava onesnaževanja zraka.
Obisk je predvsem pokazal, da sanacija poteka, ne da bi bilo rešeno vprašanje odlganja apna, uporabljenega pri odžveplevanju. Po programu bo ob koncu sanacije teh odpadkov vsako leto 250.000 ton (!), končen rezultat sanacije bo 18.000 ton letnega izpusta žveplovega dvokisa.
Menimo, da je nesprejemljivo, da poteka sanacija, čeprav ni rešeno vprašanje odlaganja odpadkov. Po našen prepričanju je to črna gradnja. Razumljivo je, daje
to predvsem slovenski problem, čeprav bi morali svoj del obveznosti prevzeti tudi v Avstriji, saj nenazadnje izvaja poglavitni del sanacije avstrijski konzorcij. Ni mogoče pristati na položaj, da Avstrijo zanima zgolj sanacija zraka, problem odpadkov, ki je posledica sanacije, pa naj ostane zgolj Sloveniji. V nadaljevanju, preden se bo začela sanacija največjega bloka, je treba v tem smislu doseči razgovor z Avstrijo. Postavljamo pa tudi vprašanje končnega rezultata sanacije. Primerjava pokaže, da bo termoelektrarna Šoštanj po sanaciji spuščala v zrak toliko žveplovega dvokisa kot znaša polovica vseh takih emisij v Avstriji ali štirikrat toliko kot znašajo vse takšne emisije v industrijskem Celju.
V	upanju, da boste postopali zakonito in ukrepali, da bo sanacija potekala v skladu s predpisi, vam pošiljamo ekološke pozdrave.
V	vednost: Vlada R Slovenije, IS SOB Velenje, Komisija za infrastrukturo in okolje DZ R Slovenije, Tisk, RTV.
■ Izvršni odbor SEG tajnik Karel Upič dipl. Ing.
Lojzetu Peterletu, podpredsedniku vlade RS
&flaKS8iBKIt&SBfl>S««SiSE
Sanacija po poplavi
Obveščeni smo, da se bo letos sanacija Zgornje Savinjske doline po poplavi ustavila. V republiškem proračunu v tej fazi namreč v ta namen ni predvideno ničesar.
Sodimo, da tako ne sme biti. Upamo, da nam ne zamerite, če Vas spomnimo na Vaše obljube v času poplav, ko ste obiskali prizadete kraje. Prav tako se spomnimo Vaših besed ob lanski otvoritvi ljubenske obvoznice. Tudi za nadaljevanje modernizacije cest je namreč predvideno le nekaj malega, zagotovo ne toliko kot je bilo razumeti iz Vaše napovedi.
Prepričani smo, da se strinjate, daje dolžnost države, da sanacijo zaključi. Kar zadeva cesto, pa je pomembno tudi dejstvo, da so Avstrijci pripravljeni graditi na svoji strani cesto na Pavličevo sedlo.
V upanju, da boste kot podpredsednik vlade in predsednik SKD učinkovito ukrepali, Vam pošiljamo ekološke pozdrave.
■ Izvršni odbor SEG, tajnik, Karel Upič dipl. ing.
Protest ob izdaji
nepopolne turistične karte Slovenije
V zadnjih nekaj letih prebivalci občine Velenja s presenečenjem in ogorčenjem opažamo, da prihaja vse več dokumentov, ki jih pripravljajo in izdajajo državne strokovne institucije, nepopolnih, še več, dogaja se, da v nekaterih dokumentih občina, mesto Velenje in Šaleška dolina, niso predstavljerni in zastopani, kot bi morali biti. Zadnji primer je izdaja turistične karte Slovenije, kjer ni ob lokaciji Velenja označen zelo velik turistični potencial naše doline, jezera.
Žal vas moramo ponovno informirati, da je Velenje bilo znano po svojem jezeru že pred petdesetimi leti in več. Danes pa zaradi rudaijen-ja nastajajo nove, večje jezerske površine, ki že zavzemajo velik del naše doline. V Šaleški dolini imamo 184 ha jezer s skoraj 30 mio m3 prostornine. Ob Škalskem in Šoštan-jskem je največje Velenjsko jezero,
ki zavzema 124 ha, z volumnom 22 mio m3 vode in globino 55,8 m.
Ta vodni potencial je že v preteklosti imel pomembno vlogo v turistični ponudbi kraja, v prihodnosti pa bo imel odločujoč vpliv na oblikovanje nadaljnjega razvoja življenja v kraju in ljudi ob jezerih.
Zato Vas prosimo, najraje pa bi od Vas kar zahtevali, da Turistično karto Slovenije grafično dopolnite z oznakami, ki prikazujejo lokacijo in velikost Velenjskega jezera.
■ Alojz HUDARIN, predsednik projektnega sveta za turizem pri IS SO Velenje
Poslušali smo dr. Brajša
V današnji znanosti se dogaja revolucionarna sprememba opazovanja in razumevanja sveta, kiji mi, neuki ljudje, težko sledimo, zato tako počasi prodira v naše življenje. Zastrašujoča pa je predvsem za tiste, ki so se delno že seznanili z njo, pa morajo še vedno živeti v temi starih vzorcev, razlag in pravil življenja. Še težje je biti učitelj in učiti učence zastarele "resnice" in se spraševati, kdaj bodo vodilni pedagogi zapove-dali spremembe v podajanju znanstvenih vsebin, koliko generacij bomo do tedaj še izgubili.
Ljubezen je centralni pojem sedanje znanosti o ljudeh. Njena razlaga sloni na znanstvenih osnovah teorije kaosa iz sodobne fizike in matematike, (ki nima nič skupnega z vsakdanjim pomenom te besede) in je nastala ob proučevanju osnovnih delcev v svetu atomov. Tu so znanstveniki najprej spoznali, da vsa dosedanja znanost ni sposobna razložiti teh pojavov in poskušajo zgraditi novo, na osnovi teorije Kaosa.
Človekovo življenje pa je še bolj zapleteno, kot je zapleten mikrosvet atoma. Vendar znanstveniki ugotavljajo, da se da proučevati s pomočjo teorije kaosa. Življenje je nepredvidljivo, nikoli ne moremo zagotoviti logične povezave med vlaganjem in rezultatom. Vendar je osnova ustvarjalnosti kaos in ne ure-
jenost, h kateri nas sili dosedanji način vzgoje in organizacije življenja.
Ob rojstvu človeka je telo že sposobno za življenje, le možgani so še nerazviti. Njihov razvoj se nadaljuje po rojstvu samo s pomočjo ljubezni in komunikacije. Možgani so torej osnova za ljubezen - in njen izdelek (razvijajo se le ob ljubezni in medsebojnem odzivanju v pogovoru in izrazih telesa med otrokom in materjo oz. tistim, ki mater nadomešča). Tako vse bolj spoznavamo, kako pomembno je srečno otroštvo.
Dr. Brajša pa nas opozarja, da obstajata dve vrsti ljubezni, dve njeni skrajnosti: kvalitetna ljubezen in nekvalitetna ljubezen. Prva vzpodbuja ljubezen, druga sovraštvo; prva je brezpogojna (naravna), ki upošteva in osvobaja, je kaotična, neplanirana, humana, ničesar ne zahteva, ki osrečuje tistega, ki ljubi in nikoli ne obsoja, ne postavlja pogojev in nikoli ne želi ljubljene osebe spreminjati po svojem vzorcu.
Druga pa je pogojna (postavlja pogoje), planirana, moreča, neustvarjalna, nerazvojna, tesnobnost vzbujajoča, strateška, ukazujoča, nasilna, samo sebe upoštevajoča, egoistična, linearna, zastrašujoča, urejajoča in nenaravna. Posledica take ljubezni je poneumljanje, uničevanje ustvarjalnosti in človeškosti.
Dr. Brajša pravi, daje vse več te druge, za človeštvo pogubne ljubezni, ko gledamo na svojega otroka ali življenskega partnerja kot na svoj izdelek; če je nam po meri, ga sprejmemo, če ne, ga odvržemo (kot "škart"). Zato se ne čudimo, če je vse več psihično odvrženih mladostnikov, ki nam najprej pokažejo, da niso naš izdelek. (Brajševe tolažilne besede: če s pubertetnikom nimate težav, ga peljite k psihiatru, ker je potem z njim nekaj narobe).
So znanstveniki prišli do tistega spoznanja, ki ga učijo vse vere sveta: ljubezen med ljudmi, do tistega Jezusovega napotila; ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe?
So znanstveniki prišli do tiste meje naravnega, ko bodo morali dokazati, da Bog je: saj pravimo, daje Bog ljubezen?
Presenetljiva so tudi odkritja ob proučevanju naših možganov: naši možgani bi lahko delovali 300 do 400 let, če bi bilo zato sposobno naše telo. Še bolj presenetljivo pa je odkritje dela možgan, ki obstaja brez vsake energije in je večen, vzdržuje se le z ljubeznijo in komunikacijo. Bi ga morda lahko imenovali duša?
Smo v tistem presenetljivem času, ko se bosta srečali nekdanji tekmici: vera in znanost in podprli ter izpopolnili druga drugo?
Spremeniti se bo morala znanost in spremeniti se bo morala vera, obe sta skozi zgodovino širili polresnice in manipulirali z ljudmi.
■ M.Šavor
Vstajenje vsega...
Zdi se mi, da se meje dotaknil tihi blagoslov aprilskega vetra. V njem je zavalovala cvetoča pomlad, vsa pisana svetlih, upajočih barv.
Vstajenje in praznik. Pritrkavanje zvonov. Hitenje v novi, mladi čas. Tiho upanje se zopet poraja v vsakem srcu. Zgodovinski primer se obuja, ko te ne utruja prekrasna pomlad.
Vse življenje vsi iščemo odrešenika. Leta bežijo, enodnevni dih muhe enodnevnice. Mi pa hočemo dalje, više. Nočemo umreti, nočemo v muzejsko temino človeštva.
Zunaj je rumena forzicija. Tam blizu rdečkasta japonska češnja. Vsak delček narave seje oblekel v imenitno oblačilo... Misel se lomi ob zgodovini vulkanov. Vsi so izginili.
Veliki Einstein je vzkliknil: "Pa vendar je Bog!" Njegova znanstvena misel je odkrivala vesolje...
Minljivost je že skoraj stereotip...pa vendar je vsak trenutek, vsak dan.
Nisem hotel vzeti svoje mladosti s seboj, na pot. Pa sem jo, njo naj-nežnejšo, zasanjano, v vse velike upe segajočo.
Da, imam jo še vedno.
Vstajenje je tu, je vsepovosd. Je čudež narave in sveta. Trpljenje ga je rodilo.
Mislim si: pa četudi zanikam čudež, narava vedno znova kaže vstajenje. Vsako pomlad se prerodi in vsako pomlad znova se poraja to večno, otroško upanje. Za večnim, za boljšim, za bolj plemenitim... In prav zato me vsako veliko noč notranje znova pretrese Njegovo vstajenje. Čutim ga in asociiram s snutjem stvarnice, kot je zapisal goriški poet Simon Gregorčič.
In to upanje ne sme biti varljivo. Ponuja nam smisel življenja! Prav zaradi tega želim postati in biti dober, iskren, neomadeževan s sovraštvom. Prav zaradi njega in zaradi toliko pomladi, ki jih doživljam kot ekstatični privid najlepšega!
_M Viš
Današnja pravljica
Skoraj vsaka pravljica se začne z nekoč, ko so še bili ljudje dobri in so jim do zdravja in bogastva pomagale dobre vile s čarobno paličico.
Tudi danes bi hoteli imeti takšno dobro vilo s čarobno paličico. Verjemite, da je dobrih ljudi še kar mnogo, a večje slabih.
^ Zato tudi nobena čarobna paličica ne bi pomagala, da bi ustvarili kolikor toliko znosno življenje.
Preveč je zla, ki tepta dobroto in mir, preveč vojska, preveč prelivanja krvi. Ljudje brez dela komaj životarijo. Kako naj povem vnukinji lepo pravljico s srečnim koncem, ki ga pričakuje? Ni več dobrih vil, da bi nam pomagale, ker jih je zlo ugonobilo. Morda, morda bo dobrota premagala zlo, da bo več ljubezni kot sovraštva, da bi se vendar vrnile dobre vile in nam pomagale to bedno ži votaijenje preživeti, da bi sodobna pepelka postala kraljična, morda?
■ Šuster Pavla
Kompostiranje organskih odpadkov
Kmetje kompostirajo organske odpadke že stoletja in tako pridobivajo dragoceno organsko gnojilo. Kompostiranje je bilo zelo razvito že v stari Kitajski. Tako na Kitajskerr-organski odpadki praktično ne obstajajo, ker vse kompostirajo in uporabijo za izboljšanje rodovitnosti tal.
Kaj se pravzaprav dogaja pri kompostiranju? Mikroorganizmi razgrajujejo organske snovi. Proces poteka le ob prisotnosti dovolj velike količine kisika. Produkt kompostiranja je stabilna organska snov - kompost, ogljikov dioksid in voda. Kot posledica mikrobiološke aktivnosti se pri razgradnji razvije temperatura okoli 60 - 70 stopinj Celzija, ki uniči večino patogenih mikroorganizmov. Ogljik v organski snovi predstavlja za mikroorganizme osnovni vir energije. Končna sestava komposta je odvisna od biokemične sestave vhodne mase, saj ustrezna vsebnost posameznih elementov, razmerje med njimi in kompleksnost molekul neposredno vpliva na hitrost in kakovost kompostiranja. Obstajajo različne metode kompostiranja, bistveno pa je, da je omogočen dostop kisika, kajti le z aerobno razgradnjo nastaja v procesu dovlj visoka temperatura, ki uničuje škodljive mikroorganizme in semena plevelov.
Blata ČN, na katere so priklopljeni industrijski obrati, sodijo zaradi prekoračene vsebnosti težkih kovin oziroma toksičnih organskih spojih, na posebna odlagališča.
V zahodni Evropi in Ameriki so razvili različne tehnologije kompostiranja, s katerimi pridobivajo iz mešanic gospodinjskih odpadkov, blat čistilnih naprav in voluminioz-nih odpadkov (zmleto lubje iglavcev, ostružki, zmlete veje...) kvaliteten kompost. Vsak kompost, oziroma rastni substrat pa mora biti pred končno uporabo*analiziran glede na vsebnosti hranil in težkih kovin. Kompostov, ki vsebujejo visoke koncentra-
cije težkih kovin (normativi) ne smemo uporabljati v kmetijstvu oziroma pri pridelavi hrane za ljudi ali živali. Tudi pri nas so v prodaji mnogi rastni substrati, ki pa v mnogih primerih nimajo ustrezne deklaracije o izvoru, vsebnosti hranil ter kar je posebno pomembno, vsebnosti težkih kovin.	S"*.-***.
S stališča kroženja elementov v naravi se pojavlja problem z odvečno organsko snovjo in hranili v njej ravno zaradi uporabe uvoženih kompostov, mineralnih gnojil ter hrane za živino, ki
predstavljajo dodaten vnos v okolje. Z uporabo kompostov se potrebe po mineralnih gnojilih zmanjšajo.
Kompost je potreben pri vzgoji okrasnih rastlin, pri urejanju zelenic v parkih, športnih igriščih, ter za rekultivacije raznih zemljišč. Ravno na ugrezninskih področjih, kjer je porušena struktura in tekstura tal, je za ponovno vzpostavitev rastnih pogojev zelo potrebna organska snov, ki omogoča postopno sproščanje hranil ter zbolojšuje vodno kapaciteto. Velikega pomena pa je organski substrat - kompost za ozelneitev deponije elektrofiltrskega pepela in bodoče deponije sadre. Koristna izraba potrebne organske snovi na teh področjih, bi bila pozitiven doprinos k varstvu okolja ter ravnanju z odpadki.
Okoli 24 % gospodinjskih odpadkov, ki pridejo na odlagališče, bi bilo možno kompostirati in s tem zmanjšati porabo prostora. Pi-
lotni poskusi kompostiranja gospodinjskih odpadkov v naši občini že uspešno potekajo (Komunalno podjetje Velnje).
Vsebnosti težkih kovin v blatu Centralne čistilne naprave Šoštanj ne presegajo mednarodnih normativov za uporabo blata čistilnih
Uspevanje trave na substratu revnem s hranili brez dodatka blata
ČN ter z dodatkom blata
naprav v kmetijstvu, torej je smiselno raziskati možnosti kompostiranja blata. V Zavodu za ekološke raziskave ERICo Velenje, v sodelovanju s Centralno čistilno napravo Šoštanj, imamo pripravljeno tehnologijo za kontrolirano kompostiranje blata ČN z lubjem iglavcev. Končno odločitev o poskusnem kompositranju blata čistilne naprave Šoštanj bo sprejel Sekretariat za okolje in prostor, občine Velenje.
Strategija ravnanja z odpadki kaže razvitost družbe in njen odnos do okolja. V okoljih, kjer je veliko možnosti in potreb za uporabo komposta, orlganski odpadki vsekakor ne sodijo na smetišča.
■ Jelka Flls, Zavod za ekološke raziskave ERICo Velenje
7. aprila 19	.......fij______■lll:iilili|l...........1________________________1_1_■■	_	i	NJA IN OD	M	EVI	|	AS	13
----1 i-----1—i									
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE

S & £ 8 & & vm
Ranjena 12-letna kolesarka
V	sredo, 30. marca, ob 12.30 seje na lokalni cesti v Šmartnem ob Paki pripetila prometna nezgoda, v kateri seje hudo telesno poškodovala 12-letna deklica, doma iz Ljubije.
Deklica je vozila kolo iz Šmartnega ob Paki proti Gavcam. V bližini skladišča podjetja ERA VINO Šmartno, je nenadoma zavila na levo stran vizišča, v smeri stranske ceste. V tistem trenutku je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila, 39-letni Emsud Hadžič iz Šmartnega ob Paki. Z vozilom je trčil v kolesarko, ki jo je vrglo na pokrov motorja, od tam pa je padala po vozišču in se hudo telesno poškodovala. Odpeljali sojo v celjsko bolnišnico.
Težka delovna nezgoda
V	četrtek, 31. marca, ob 14.10 je v obratu Hladilno zamrzovalna tehnika Gorenja Gospodinjskih aparatov prišlo do delovne nezgode, v kateri se je hudo telesno poškodoval vzdrževalec strojev Drago Zupane, star 28 let, iz Vranskega.
Zaradi napake na induktivnem stikalu, ki jo je poskušal odpraviti na stiskalnici vrat za hladilnike, gaje kovinsko orodje stisnilo v predelu prsnega koša. Odpeljali so ga na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Tatvina iz avtomobila
Marjan Š. iz žalske občine je 1. aprila ob 13.30 parkiral svoj osebni avto pred osnovno šolo Miha Pinter - Toledo v Velenju. Ker je v šolo odnesel nekaj blaga, je pustil zadnje krilo vrat odprto. To je izkoristil neznani nepridiprav, ki je iz vozila odnesel kovček za orodje. Skupaj z orodjem in rezervnimi deli za lamelne zavese, je Marjana Š. oškodoval za okoli 50 tisoč tolarjev.
Požig cerade
Kaj sije le mislil neznani požigalec, kije v soboto 3. aprila, okoli 23. ure prišel do prikolice tovornega vozila na parkirnem prostoru v Škalah. Z odprtim ognjem je prižgal cerado in povzročil za okoli 150 tisoč tolarjev materialne škode.
Vlom v avto
V	noči med 3. in 4. aprilom je neznani storilec na osebnih avtomobilih Mazda in Audi, ki sta bila parkirana pred hotelom Paka v Velenju, razbil stekla. Iz Mazde je odtujil avtoradio, iz Audija pa nekaj dokumentov. Materialna škoda znaša okoli 20 tisoč tolarjev.
Dva pridržana do iztreznitve
1. aprila okoli 19.40 se je v Šentvidu nad Zavodnjami pripetila prometna nezgoda, ki jo je povzročil voznik osebnega avtomobila Franc D., star 48 let, iz Javorja pri Slovenj Gradcu. Zaradi vožnje po levi strani vozišča, je trčil v nasproti vozeč osebni avto, ki ga je upravljala Ivica Maze, stara 28 let, iz Bukovice. Voznik je s kraja nezgode odpeljal, vendar so ga policisti kmalu izsledili. Pri postopku so ugotovili, daje močno vinjen in so mu nadaljevajnje vožnje prepovedali. Ker pa njihove odredbe ni upošteval in je poskušal vožnjo nadaljevati, so ga odpeljali na Policijsko postajo Velenje, kjer so ga pridržali do iztreznitve.
Malo pred polnočjo 1. aprila pa so za posredovanje policistov zaprosili stanovalci stanovanjskega bloka v Šaleku, kjer je Šačir M., 41 let, iz Šaleka, doma vinjen razgrajal in pretepal izvenzakonsko partnerko. Ker se tudi ob posredovanju policistov ni pomiril in je obstajala bojazen, da bo s kršitvami nadaljeval, so se policisti odločili, da ga pridržijo do iztreznitve. Zdaj ga čaka sodnik za prekrške.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Potreboval je traktorska kolesa
29. marca je bil dežurni na Policijski postaji Mozirje obveščen, daje neznanec v skladišču ZKZ v Spodnji Rečici demontiral kolesa s traktorske prikolice in jih odnesel s seboj. Za neznancem policisti vneto poizvedujejo.
Pridržali so ga
1. april je bil za nekatere precej naporen dan. Tak je bil gotovo tudi za 52-letnega Gašperja Z. iz Gornjega Grada. Zaradi kršitev javnega reda in miru, kjer ni in ni odnehal, so se mozirski policisti odločili, da primerno ukrepajo. Spravili so ga v poseben prostor, kjer se je streznil.
Krvodajalska akcija
Še danes in jutri, v četrtek in petek, bo v Velenju krvodajalska akicja za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana. V Velenju je akcija v domu učencev od 7.do 14.ure, danes, v četrtek, pa tudi v Ravnah pri Šoštanju od 7.do 12.ure v prostorih gostišča Kotnik.
NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana ali
na tel.: (061) 213-475
Catlg - Šlang shujševalni čaj
Edini čaj v Republiki Sloveniji, ki ima potrdilo od Zavoda za farmacijo in za preizkušanje zdravil o svoji neškodljivosti. Vsaka škatla vsebuje to potrdilo.
Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem
Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang - Šlang čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi, je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang - Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang - Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega časa so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane_so čutili kot en sam požirek.
Škatlica Čang - Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Cang - Šlang, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljeno otrokom in nosečnicam.
Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p.p. 45, 61000 Ljubljana in po telefonu: (061) 213-475.
Čang - Šlang prodaja na slovenskem tržišču podjetje Džirlo, d.o.o., Ljubljana. Cena Čang - Šlanga je 599 tolarjev + poštni stroški. Plačate po povzetju.
IME IN PRIIMEK
ULICA IN ŠT.
POŠTNA ŠT. IN KRAJ
ŠTEVILO ZAVITKOV
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
tttt*8£i888iK&88K£&88»£$8$K$88»gig8«$£88!8K888g»&
Detomor
2.	aprila so na Operativno komunikacijskem centru UNZ Celje dobili obvestilo o detomoru v enem izmed naselij v žalski občini. Policisti in kriminalisti, ki so odšli takoj na kraj dogodka, so ugotovili, daje bil detomor storjen že 26. marca, ko je 41-letna mati otroka rodila v hlevu, po porodu pa Ja vrgla v pocinkano vedro, kjer je tudi umrl. Zoper njo so napisali kazensko ovadbo.
Odnesel za 150 tisoč tolarjev deviz
Neznani storilec je med 8, in 19. uro 31. marca, iz skladišča trgovine ŠPORT CHOP ukradel žensko torbico, v kateri je imela oško-dovanka Maijana R. iz žalske občine za več kot 150 tisoč tolaijev deviz. V prostoru, kjer je imela torbico, so stranke čez dan pomerjale oblačila.
Predrzen vlomilec
3.	aprila, med 12.10 in 21. uro, je neznani vlomilec vlomil v stanovanjsko hišo na Polzeli, last Antona M.. Storilec je odnesel za 65 tisoč tolarjev gotovine, več čekov, blanketov plačilnih kartic, zlato verižico in zapestnico. Z dejanjem je oškodoval Antona M. za blizu 300 tisoč tolarjev.
KOVIN<>TEHNA ceue
kovinOtehna leasing
PRODAJA:
OSEBNIH AVTOMOBILOV ■ KIA SEPHIA
TOVORNJAKOV - STEYR
PRIKOLIC ZA VLAČILCE ■ SCHVVARZMULLER
Obiščite nas na sejmu"AVTO - VZDRŽEVANJE" v Celju od 5. do 10. aprila (hala "D" in zunanji prostor)! Informacije: tel. (063) 32 321
JOA,
KIA MOTORS
14 NAS OS

7. aprila 1994
91 OD A
Oven od 21. marca do 20. aprila
V Prav neverjetno uspešni dnevi so pred vami. Spr\>a situacije sploh ne boste obvladali, saj vas bodo uspehi, kijih skoraj niste več vajeni, popolnoma zbegali. Polni nove volje boste pogosteje iskali poglede nasprotnega spola, pa še zelo uspešni boste pri tem. Nikar se preveč ne zadržujte med štirimi stenami, v naravi vam bo lepše!
Bik od 21. aprila do 20. maja
Največ časa boste posvetili svojim čustvom, ki so zadnje čase rahlo zmedena. Pogosto menjavanje partnerjev vam ne leži, vaš stalni pa ni zadnje čase nič kaj na vaši valovni dolžini. Čeprav se vam bodo dnevi zdeli kar lepi in srečni, čisto zadovoljni ne boste. Le na finančnem področju se ne boste mogli ravno pritoževati.
Dvojčka od 21. maja do 21. junija
Precej napeti dnevi so pred vami, zato se, če se bo le dalo, izogibajte vseh pomembnih odločitev. Nekaj jih boste lahko preložili vsaj za teden dni. Koncentracija ne bo vaša močna točka, zato bodite previdni pri vseh opravilih, kjer boste uporabljali stroje. Tudi na cesti! Vse to se bo odražala tudi na ljubezenskem področju. Nič kaj romantično nebo.
Rak cd22. junija do 22. julija
Q Q Prav nič vam ne bo škodilo, če boste za izboljšanje vaših odnosov s partnerjem malo popustili tudi vi. Ko vas bo prestrašeno povabil ven, mu vlijte samozavest in takojpristanite. Poleg rednih obveznosti se vam bo konec tedna pridružila čisto izredna, kipa vam bo na kocu še v veselje. Zdravje bo odlično.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
A/ Na delovnem mestu bo iz dneva v dan bolj napeto. Želeli si boste zbežati, pa kar tako ne bo šlo. Lahko se zgodi, da vas bodo premestili. Če bo tako, boste na slabšem, zato poskušajte spremeniti tok dogodkov. Kar pa se nežnih pogledov tiče, se ne bo kaj veliko spremenilo. Če ne boste prvega koraka naredili vi, boste počasi slišali le še odmeve.
Devica od 24. avgusta do 23. septembra
I D Nekaj težavic boste vprevih dneh tega tedna že še morali prema-gati, potem pa boste pričeli uživati v pomladi in vsem, kar se vam bo ponudilo na pladnju. Težavice bodo seveda povezane z vašo ljubeznijo, ki se še vedno ne bo hotela omehčati. Pri delu boste uspešni še naprej, manj pa pri tolažilnih besedah, kijih bo potreboval vaš dober prijatelj.
T ektnica od 24. septembra do 23. oktobra
Če si boste še tako želeli, na to, da se vam že v tem tednu izpolnijo številne želje, res ne morete računati. Premalo se zavedate, da ste izčrpani in da si boste največ dobrega naredili, če ne boste tako hiteli. Baterije si napolnite ob tistih, kijih imate radi, sicer se lahko vse še poslabša.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Venera bo še nekaj dni vaš zaščitnik, spremljala vas bo tudi pri najbolj neverjetnih avanturah in poskrbela, da se bo marsikaj slabega obrnilo v vašo korist. Tisti, ki ste še sami, imate vse možnosti, da najdete osebo, s katero boste z veseljem delili divje noči in strasti. Vezani boste še bolj "vezani", saj boste v partnerju odkrili iskrenega prijatelja. Denar bo postal postranski problem.
Strelec od 23. novembra do 21. decembra
^ Če vam bo kdo v naslednjih dneh stal ob strani, bo to vaš partner.
Nekaj časa tega še opaziti ne boste hoteli, potem pa mu boste vse hvaležno vrnili. Sploh, ko se bo na delovnem mestu izkazalo, da so napako drugega naprtili vam. Zdravje vam bo še napr-ej nagajalo, zato boste veliko časa posvetili tudi svoji zunanjosti in predvsem želodcu.
Kozorog od 22. decembra do 20. januarja
Čeprav ste se v zadnjih dneh ubadali predvsem s svojimi zdravstvenimi težavami, niste pozabili na vse tiste obveznosti, ki so bile neobhodne. Obresti bodo kmalu znane, spravile pa vas bodo v dobro voljo. Že v naslednjih dneh lahko pričakujete nekaj veselih dogodkov. Amor vas bo vztrajno obstreljeval, če bo zadel, bo vroče in strastno.
Vodnar od 21. januarja do 20. februarja
/W\
^vvv Vaše finančno stanje bo iz dneva v dan bolj zaskrbljujoče, obnašali pa se boste ravno nasprotno. Tako veselo boste razmetavali in zapravljali denar, ki ga sploh še nimate, da bo izgledalo, kot da ste srečni dbitnik bogate igre na srečo. Slednja vam ne bo več dolgo ob strani, če boste tako nadaljevali, zato bodite pazljivi. Sploh v soboto, ta bo kritična.
R ibi od 21. februarja do 20. marca
Čeprav ste mislili, da ji boste ušli, ne bo tako. Pomladanska utrujenost vam bo vzela še tisto voljo, ki ste jo po vseh krizah, ki vas že nekaj časa tarejo, sploh imeli. Vmes se bo zgodilo nekaj svetlih, lepih stvari, čisto zadovoljni pa ne boste. Sploh, ker partnerja še vedno ne boste znali preceniti in oceniti. Negotovost bo še vedno vaš stalni spremljevalec.
Hladna kopel za zdravo srce
To, da so že stari Rimljani vedeli, kako dobro deluje hladna kopel na človeško telo, prav gotovo že veste. Šele pred kratkim je to dejstvo dobilo tudi znanstveno razlago. Raziskavo so izvedli v Angliji in ugotovili, da mrzle kopeli povečujejo količino testosteronov pri moških, pri ženskah pa estrogenov in progesterona. Poleg tega izboljšujejo obrambno moč organizma, zato so ljudje, ki si pogosto privoščijo hladne kopeli, zaščiteni tudi pred boleznimi ožilja.
Dobra ideja
Razbremenite težke noge
Problem težkih in otečenih nog, sploh stopal, pozna marsikatera predstavnica nežnega spola. Raziskave nemškega prof. dr. Herberta Fischerja so pokazale, da ima samo vsaka sedma ženska starejša od 18 let povsem zdrave vene.
Glavni vzrok otečenih nog, oziroma obolelih ven, je predolgo sedenje, preveč stanja ali pa slaba obutev.
Če imate tudi vi pogosto "težke" noge, lahko veliko zanje naredite tudi sami. Vedeti pa morate, da morate z ukrepanjem
pričeti pravočasno. Največji problem je v tem, da se na nogah dolgo nič ne vidi. Površinske vene namreč ne povzročajo toliko problemov kot globinske, ki lahko zdravje nog močno poslabšajo. Zato je dobro, da se takoj, ko opazite, da z vašimi nogami nekaj ni v redu, posvetujete z zdravnikom.
Poglejmo, kako lahko bolezni nog in ožilja preprečite ali vsaj omilite sami: Vsak večer držite noge vsaj 15 minut v privzdignjenem položaju. Po dolgotrajnem sedenju v pisarni ali avtomobilu si privoščite sprehod ali nekaj gimnastičnih vaj. Zelo priporočljiva vaja je vaja z žogico. Izmenično dvigujte peto in konice prstov preko žogice, ki jo medtem tiščite ob tla. Pri hoji delajte dolge korake. Ne uporabljajte dvigala, raje se spoprimite s stopnicami. Pomagajo tudi elastične nogavice, ki venam omogočajo hitrejši pretok krvi. Vedite, da so vroče kopeli, preveliki ali pretesni čevlji, pogubni za obolele vene na nogah. Seveda bo dobrodošla pomoč tudi masaža nog.
Suho, dobro in zelo kalorično
Je kaj boljšega, kot nekaj kikirikijev ali oluščenih pistacij za aperitiv pred slavnostno večerjo? Ali pa nekaj krhljev suhih hrušk, jabolk in sliv, medtem, ko preganjamo dolg čas pred televizorjem, ali uživamo ob dobri knjigi? Velikokrat lešnike, orehe in vse zgoraj našteto1 'veselo'' grizljamo, ne da bi se zavedali, da s tem vnašamo v naše organizme še dodatne kalorije in z njimi nezavedno dopolnjujemo naš jedilnik. Previdnost ne bo čisto nič odveč, saj je sploh suho sadje zelo kalorično, po drugi strani pa z njim naš organizem dobiva hranljive snovi, ki so nujne v naši vsakdanji prehrani.
Vse te užitke grizljanja lahko ločimo na tri skupine. V prvo sodijo dateljni, sljive, marelice, rozine, smokve, breskve in drugo sadje, ki so, ko so zreli, polno tekočine. Ko jih sušimo na soncu ali v pečici z izgubo vode prihaja do koncentracije hranljivih snovi. Tudi do petkrat se povečajo količine ogljikovih hidratov, vitaminov in beljakovin in...kalorij. Suho sadje ima veliko sladkoija, nekaj manj maščob in beljakovin, nekaj železa, vitamonov in mineralnih soli, bolj malo pa vsebuje
natrija. Vlakna v večji meri obdrži, zato so suhe slive in smokve tudi dobro naravno odvajalo.
Orehi, kikirikiji, lešniki, pista-cije, brazilski oreščki...so oljna semena, ki imajo lupino. Nabirajo jih ob konvu leta, sušijo pa na zraku. Vsebujejo največ masti in to nenasičenih, med 20 in 30 odstotkov kvalitetnih beljakovin, železo, kalcij, magnezij, fosfor, kalij, vitamine skupine B in nimajo holesterola. Vsebujejo precej več kalorij kot suho sadje.
V tretjo skupino lahko uvrstimo suhe in sveže kostanje. Vsebuje veliko škroba, torej ogljikovih hidratov, malo maščobe in beljakovin, v simboličnih količinah pa tudi kalij.
Karkoli boste izbrali, velja, da morate količine pazljivo izbrati. Suho sadje ni priporočljivo vsem tistim, ki imajo bolezni jeter in prebavnega sistema, diabetikom in revmatikom.
Še nekaj kaloričnih vrednosti. 100 gramov mandeljnov ima 542 kalorij, orehov 660, lešnikov 625, neslanih kikirikijev 597, suhih fig 288, sliv 152, grozdja 283 in kostanja 349 kalorij.
Iz hladnega v toplo
Kot veste, lahko nekatere jedi, ki smo jih pripravili preveč za
en obrok, pregrevamo, drugih pa ne. Pri tem je važno, da to znamo početi. Poglejmo nekaj načinov:
■	Juhe - Vedno jo pregrejte šele tip pred serviranjem. Dodajte ji malo nasekljanega peteršilja, v "umetne" juhe pa še malo masla.
■	Pečenka - Kos hladne pečenke raznežite na tanke rezine in na hitro prepecite na vročem maslu. Ponudite s krompiijem. Če pregrevate divjačino, jo zalivajte z limoninim sokom.
■	Krompir - Če vam ostane kuhan krompir, mrzlega narežite in pre-pražite na masti skupaj s čebulo in kumino. Krompirjeve kroglice pregrejte nad paro.
■	Kruh in pecivo - Pogrejete ga na pladnju v napol odprti pečici ali pa nad paro. Tako lahko zmehčate včerajšnje žemljice, rogljički pa bodo spet kot sveži. Če jih boste segrevali nad paro, jih pokrijte s prtičkom.
■	Star kruh se bo zmehčal in bo kot svež, če ga postavite v posodo, to pa v posodo z vodo. Pokrijte s pokrovalko in odmaknite s štedilnika. Pestite, dokler voda ne postane mlačna.
■	Hrenovke - Pregrejete jih lahko na dva načina; Postavite jih v vrelo vodo, pokrijete in umakntete z vročine. Pogrete so, ko se dvignejo na površje. Tako vam hrenovke tudi ne bodo popokale. Lahko pa jih pogrejete tudi nad paro. Zavite v prtiček jih postavite na pokrovalko posode, v kateri naj vre voda.
* * **				** * Z	VEZ		**. D N	** * '	**** * K	*. * A Ž		' * * *#* * 1 P O T .			* * * ***	*** * *
© dobro	© srednje	© slabo	Oven		Bik	Dvojčka	M	Lev	Devica	Tehtnica	SlurtfjM		Strelec	Kozorog	Vodnar	Ril
delo			©		©	©	©	©	©	©	©		©	©	©	©
ljubezen			©		©	©	©	©	©	©	©		©	©	©	©
denar			©		©	©	©	©	©	©	©		©	©	©	©
zdravje			©		©	©	©	©	©	©	©		©	©	©	©
kakšno modno revijo ali trgovino z dobro izbiro.
Mehki materiali, o katerih pišemo danes, so primerni tako za grunge stil, športne tipe žensk, kot za mehko eleganco, ki jo ima letos tako rad Armani. Široka krila ali hlače, opete ali ohlapne tunike, kratke ali dolge obleke, ki so lahko enostavnih linij ali pa polne romantičnih volančkov. Povsod bodo tanke
Nežno, mehko, prosojno...
dušujejo modni doatki, si ob taki garderobi sešijte še nekaj ozkih trakov iz istega blaga, kot je vaša obleka. Privežite jih okoli roke ali vratu, veter naj bo tisti, ki jih bo prosto mršil...
Ko boste iskali svoj osebni stil za to pomlad in poletje, ne prezrite vseh tistih mehkih, lahko padajočih, nežnih in lepih tkanin, kijih niso prezrli tudi največji modni oblikovalci. V njih boste sproščene, vročina bo postala tujka, če pa boste izbrale svečano obleko ali ksotim iz takih materijalov, boste prav gotovo zadeli piko na i.
Res je, modnih stilov je sedaj tako veliko, daje težko reči, kaj je modno. Še najbolje je, če najdete svojega osebnega, izbirate med stvarmi, v katerih se dobro in udobno počutite in za katere veste, da vam pristajajo. Bodite izvirni, tu in tam pa le poškilite v
tkanine prave, sploh, če jih boste oblekli v več plasteh. Če ste med tistimi, ki vas nav-
TV SPOREI	i^iii;^ m		m	IŠCA	i IS
ČETRTEK, 7. APRILA
PETEK, 8. APRILA
SOBOTA, 9. APRILA
NEDELJA, 10. APRILA
PONEDELJEK, 11. APRILA
TOREK, 12. APRILA
SREDA, 13. APRILA
SLOVENIJA 1
09.00 Tina in Nejc v etnografskem muzeju
10.10 Analitična mehanika 52/52
10.40 Tobačne vojne, 2. del dok.oddaje
12.50 Trattoria trax 13.00 Poročila 13.05 Studio city 15.05 Svet poroča 15.40 Osmi dan 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Štiri v vrsto, tv igrica
19.10 Risanka
19.30TV Dnevnik 2,vreme
20.10 Žarišče
20.35 Neverjetne zgodbe
21.30 Tednik
22.20 TV Dnevnik 3,vreme 22.45 SOVA:
..... To Je ljubezen, 5/19
23.25 Odletel bom, 5/16
SLOVENIJA 2
15.00 Kinoteka - Ministrstvo za strah, amer. film 16.25 Strta srca, 14/16 17.15 SOVA,ponovitev
..... Popolna tujca, 4/22
17.45 Odletel bom, 4/16 18.35 Že veste 19.05 Poslovna borza 19.30TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Miloška, dok. film 20.55 Mojstrovine - Louvre, • dok.oddaja
21.55 Irek Mukhamedov - moč in umetnost
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Sandokan, risana serija 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Pravi igralci, humor .serija
13.05 Moulin Rouge, amer. film
15.00 Monofon 16.05 Hrtič-hitič, otroška oddaja
17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Iz življenja tujcev 20.55 Ali me je kdo iskal, glas.zab.oddaja 21.35 Poročila 21.40 Znanost in mi 22.25 Slika na sliko
VašaTV
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Program za otroke: Risana serija
Teenage mutant ninja turtles -19. del; Stari preobrat 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.10 Celovečerni film: POROČNA OGRLICA; žanr: akcijski 21.50 Horoskop 21.55 Videostrani do 24.00
SLOVENIJA 1
09.05 Mladi Sherlock, 2/9
09.35 Zvezda, amer. film
12.20Že veste
13.00 Poročila
13.05 Mojstrovine - Louvre,
dok.oddaja
14.05 Irek Mukhamedov - moč in umetnost
15.50 Kam vodijo naše stezice
17.00 TV dnevniki
17.10 TOK TOK
18.00 Regionalni studio Koper
18.45 Štiri v vrsto, tv igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.10 Forum
20.30 Podelitev nagrad - Viktorji in Limone
22.00 Singapur 22.40 TV dnevnik 3 23.10 SOVA:
Ko se srca vnamejo, 17. del
Odletel bom, 6/16 Zunaj zakona, amer. film
SLOVENIJA 2
16.35 Neverjetne zgodbe 17.25 SOVA, ponovitev To je ljubezen, 5/19
17.50 Odletel bom, 5/16 18.45 Znanje za znanje, učite seznami
19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 Koncert orkestra RTVS 22.05 Akcent
23.05...........
HRVAŠKA 1 10.00 Poročila
11.35 Sandokan, risana serija
12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Pravi igralci, humo.seri-
ja
13.05 Življenje in čas sodnika Roya Beana 15.05 Monoplus 16.05 Palčki nimajo pojma, oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Zdenka Vučkovič, za-bavnoglas.oddaja 21.05 Latinica 22.40 Slika na sliko 23.50 Orpheus Descending, amer. film
VašaTV
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 17.50 EPP, TV prodaja 18.00 Otroški MIŠ MAŠ
kontaktna oddaja (video igre, zanimivi gosti...) gostja oddaje: Irena Vrčkovnik z družino
19.00 Program za otroke: Risana serija
Teenage mutant ninja turtles -20. del; Bemovblues 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.10 Celovečerni film: BOJ ZA PRAVICE; žanr: srhljivka 21.45 Horoskop 21.50 Videostrani do 24.00
SLOVENIJA 1
08.00 Radovedni tačke 08.15 Lonček kuhaj 08.25 Zimska tekmovanja, 15/26
08.50 Klub klobuk 09.40 TOK TOK 10.30 Zgodbe iz školjke
11.20 Vinbcent in jaz, kanadski film
13.00 Poročila 13.05 Tednik
15.20 Pdelitev nagrad Viktorji in Limone
17.00 TV dnevnik 1 17.10 Kraljestvo ruskega medveda, 2/6
18.00 Regionalni studio Ljubljana
18.45 TV mernik
19.10 Risanka
19.30TV Dnevnik 2,vreme
20.10 Utrip
20.30 Križkraž
21.30 TV poper
21.45 Korenine slovenske lipe
22.10 TV Dnevnik 3,vreme
22.45 SOVA:
Odletel bom, 7/16
Zgodba o ženi mafijca, amer.
film
SLOVENIJA 2
15.15 Orgle na slovenskem, 1. oddaja
15.35 Ko se srca vnamejo, 17. del
16.05 Odletel bom, 6/16 16.55 Športna sobota: košarka, 1. tekma pokala Play off (M), prenos 18.45 Vodne pustolovščine, 19/24
19.15 TV nocoj 19.30 TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Družinska skrivnost, 5/5
21.15 Proti svetlobi, 1/4 21.45 Poglej in zadeni 23.00 Sobotna noč
HRVAŠKA 1
14.10 Doom Beach, britanski film
15.40 Hišni ljubljenci 16.10 Beverly Hills, serija 17.05 Dokumentarna oddaja 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.10 Danes zvečer 20.15 Running On Empty, amer. film 22.45 Poročila 22.50 Športna sobota 23.05 Slika na sliko
VašaTV_
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Program za otroke: Risana serija
Teenage mutant ninja turtles -21. del; Peta želva 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 263. VTV magazin Informativne vsebine Vrt in cvetje Šport
20.55 KARAOKE, zabavno glasbena oddaja
21.35 Horoskop
21.40 Videostrani do 24.00
SLOVENIJA 1
08.35 ŽIV ŽAV
09.25 Upornik v službi kralja, 1/13
09.50 Sezamova ulica 10.50 Slike iz Sečuana 11.00 Naša pesem '93 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Vodne pustolovščine, 19/24
13.00 Poročila
13.50 Lies berofe kisses,
amer.film
15.20 Miloška, dokum. film 16.00 Še se bomo srečali, 5/13
17.00 TV dnevnik 1 17.10 Po domače
18.50 Trattoria Trax-kuhanje ob Rossiniju, 5/6 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Od pola do pola, dok.oddaja, 6/8
22.25 TV dnevnik 3, vreme 22.50 SOVA: Sanje v najem, 3/6
Odletel bom, 8/16
SLOVENIJA 2___
12.00 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper 12.45 Poglej in zadeni 14.00 Križkraž 15.00 Udobna vožnja, 3/6
15.55..........
18.20 Športna nedelja Košarka NBA, posnetek 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Slovenski magazin 20.50 Van Gogh, franc. film 23.25 Športni pregled
HRVAŠKA1
11.00 Malavizija 12.55 Narodna glasba 14.05 Risana serija 15.35 Družinski zabavnik 17.10 Rim
18.50 Maksim, risana serija 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Sedma noč 21.50 Nadaljevanka 22.55 Slika na sliko
SLOVENIJA
VašaTV
10.00 Videostrani 10.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda EPP, TV prodaja Otroški MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja
262.	VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami Športni torek
EPP, TV prodaja Jaz sem glavni, gledališka igra za otroke veno delovnih centrih
263.	VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami Karaoke, zabavno glasbena oddaja
NAJ SPOT, kontaktna oddaja
o pop glasbi
Horoskop
Videostrani do 24.00
11.00 Hči morskih valovov, 6/6
11.40 Znanje za znanje 12.10 Kraljestvo ruskega medveda, 1/6
13.00 Poročila
13.05 Slovenski magazin
13.35 Športni pregled
14.55 Akcent
15.55 Videomoda: seks in
moda
16.20 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček
17.20 Zimska tekmovanja, risanka, 21/26
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Lingo, tv igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.10 Sedma steza
20.35 Gospodarska odda-
ja:10.000 obratov
21.15 Omizje
22.35 TV dnevnik 3, vreme
23.00 SOVA:
Vampir, 1/5
Odeletel bom, 9/16
SLOVENIJA 2
13.45 Forum 14.00 TV mernik 14.15 Utrip 14.30 Zrcalo tedna 14.45 Nedeljskih 60 15.45 Obzorja duha 16.15 SOVA, ponovitev Odletel bom, 7/16 17.05 Sanje v najem, 3/6 18.00Odletel bom, 8/16 18.504x4
19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10T.Bicat: Izmenjava ognja, 2. del drame
21.00 Studio city 22.45 Koncert Big Banda RTVS, 2. del
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Humoristična serija 13.15 Film
16.05 Srečni ljudje, oddaja za otroke
18.05 Kolo sreče
18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Odprto 21.20 Hrvaška in svet
23.00 Slikana sliko
VašaTV
SLOVENIJA 1
10.45 Sezamova ulica 11.454x4
12.15 T.Bicat: Izmenjava ognja, 2. del drame 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Lonček kuhaj 17.25 Upornik v službi kralja, 2/13
18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.10 Žarišče
20.35 Osmi dan
21.25 Strta srca, 5/16
22.15 TV dnevnik 3, vreme
22.40 SOVA:
Zakonca Fields v Franciji, 3. del
Odletel bom, 10/16
SLOVENIJA 2
14.50 Zgodbe iz školjke 15.40 Sedma steza 16.00 Gospodarska oddaja 17.10 SOVA, ponovitev V avtobusu, 20. del Odletel bom, 9/16 18.40 Iz življenja za življenje 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Doktor Finlay, 6/6 21.05 Intervju 22.05 Po sledeh napredka 22.35 Videošpon
HRVAŠKA 1
11.35 Otroška oddaja 12.05 Divja roža, serijski film 13.05 Rim 16.05 Veliki odmor 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V obsežnem planu 22.35 Akustikoteka, glas. oddaja
23.15 Slika na sliko
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Program za otroke: Risana serija
Teenage mutant ninja turtles -22. del; Kralj podgan 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.10 Pogovor v studiu: KULTURNO DRUŠTVO Ml-SLINJA
21.20 Horoskop
21.25 Videostrani do 24.00
VašaTV
SLOVENIJA 1
09.301001 Amerika, 15/26 10.00 Videošpon 11.00 Iz življenja za življenje 11.30 Proti svetlobi, 1/4 12.00 Od pola do pola, 6/9 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 16.00 Doctor Finlay, 6/6 17.00 TV dnevniki 17.10 Klub klobuk 18.15 Regionalni program Ljubljana
18.45 Lingo, tv igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.10 Žarišče
20.35 Rim tedna: El Mary el tempo, španski film
22.30 TV dnevnik 2, vreme 22.55 SOVA: Popolna tujca, 5/22
Odletel bom, 11/16
SLOVENIJA 2
15.45 Omizje
17.00 Videomoda: seks in
moda
17.25 SOVA, ponovitev Zakonca Relds v Franciji, 3. del
17.55 Odletel bom, 10/16 18.45 Kronika, 23. del 18.55 Koš, 2. tekma F P-0FF(M)
19.30 TV dnevnik 2 20.10 Športna sreda: Nog. liga prvakov:
Monaco: Barcelona 22.30 Svet poroča
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 11.30 Otroška serija
12.15 Divja roža, serijski film 13.05 Rim
15.30 Učimo se o Hrvaški 16.05 Oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.50 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Program za otroke: Risana serija
Teenage mutant ninja turtles -23.del; Želve v zemeljski skorji 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.10 264. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami
20.30 Športni torek
20.50 Horoskop
20.55 Videostrani do 24.00
VašaTV
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Program za otroke: Risana serija
Teenage mutant ninja turtles -24.del; Nespametna April 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.10 NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop glasbi, vodi: Rob-by Bratuša
21.15 TROPSKA VROČICA,
nanizanka - 7. del, Živahnež Pokrovitelj nanizanke: ERA d.d. Velenje 22.05 Horoskop 22.10 Videostrani do 24.00
Petek, 8. april TVS1 23.10
ZUNAJ ZAKONA, amer. film, 1988
Igrajo: Steven Seagal, Pam Grier, Sharon Stone Režija: Andrew Daviš
Steven je mojster borilnih veščin - aikido. Pri nas ne ločimo borilcev po vzrsteh borilnih veščin, vsaj filmski gledalci v večini ne. Tudi množice filmov na to temo nas niso izobrazile, saj je ta veličastna koreografija zmagovitih premoči znanja borilnih veščin vednn v službi zelo podobnih akcijskih spektaklov. Zunaj zakona pri tem ni nobena izjema. Steven igra et-namskega veterana, je po končani vojni st v
službo zakona. Njegov nasprotnik je prav tako vietnamski veteran (Henry Silva), ki organizira mrežo prekupčevalcev z mamili...
Sobota, 9. april
TVS1 11.20___
VINCENT IN JAZ, kanadski film, 1990 Igrajo: Nina Petronzio, Christopher Forrest, Paul Klerk
Režija: Michael Rubbo
Junakinja filma nadvse rada slika, njen vzornik pa je prav Vincent van Gogh. In Jo, tako je deklici ime, celo slika močno podobno, tako podobno, da njeno slikanje učiteljici ni všeč, všeč pa je prekupčevalcu z umetninami, ki si njene slike sposodi in jih v umetno-
stnem časopisu proglasi za dela mladega van Go-gha...
TVS122.45_
KRVNE PRISEGE, amer. film, 1987
Igrajo: Melissa Gilbert, Joe Penny, Eileen Brennan Režija: Paul Wendkos
Trenutek, kije tako usoden za prihodnje življenje dokaj uspešne modne ustvarjalke Mary, je dokaj nenavaden. Na ulici je M a ry žrtev uličnega ropa, neznanec ji iz rok strga torbico, vendar ga na begu ujamejo. Na policijski postaji pa se začne za Mary križev pot in če se ne bi pojavil ugleden in atraktiven odvetnik Ed-ward, ki mu uspe na hitro urediti formalnosti, bi Mary utegnila vso noč preživeti
na policijski postaji...
Nedelja, 10. april
TVS1 13.50_
LAŽI PRED POLJUBOM, amer. film, 1991 Igrajo: Jaclyn Smith, Ben Gazzara, Nick Mancuso Režija: Lou Antonio Zgodba je v bistvu tudi kri-minalka, saj se mora uspešen družinski oče in mož braniti pred obtožbo umora. Načrt zlikovcev je jasen, razviden, toda kdo je tisti, ki ga tako sovraži? Je to morda lepa izsiljevalka z nič koliko motivi?...
TVS2 20.50 _
VAN GOGH, franc. film, 1991
Igrajo: jacques Dutronc, Alexandra London, Gerard
Sety
Režija: Maurice Pialat
Zadnji trije meseci Van Go-ghovega življenja v Normandiji, vAuver-sur-Oiseju, so za Van Gogha in njegovo okolico razgibani, toda daleč od tega, da bi izpričevali Van Goghovo duševno bolezen, njeno stopnjevanje in njegovo neizmerno duševno trpljenje, ki ga je Van Gogh sklenil s samomorom. V Normandijo je Van Gogh res prišel po treh mesecih bivanja v azilu in po nasvetu svojega brata Thea, ki ga je priporočil vaškemu zdravniku in velikemu ljubitelju slikarstva. Toda Van Goghovi zadnji trije meseci so, če odštejemo družabno razgibanost in Van Goghovo
fizično bolezen, za slikarja minili precej spokojno in slikarsko ustvarjalno. V zadnjih mesecih je Van Gogh ustvaril nekatere svoje najlepše slike, zapletel se je v strastno romanco z zdravnikovo hčerko, na deželo so prihajali na obisk njegovi slikarski sodobniki, za ta čas so značilni tudi slikarjevi nesporazumi z njegovim nesimpatičnim bratom Theom...
Sreda, 13. aprila
TVS120.35_
MORJE IN ČAS, španski film
Igrajo: Fernando Fernan Gomez, Jose Soriano Režija: Fernando Fernan Gomez
Gre za film, ki vzbuja me-
lanholijo za letom 68, v katerem se dogaja zgodba, torej za leto revolucije, ki se v Španiji ni zgodila, pa vendar po tem prelomnem letu nič ni bilo več tako kot nekoč. V to novo Španijo po dolgih letih prispe Je-sus, argentinski izseljenec, brat Eusebia, ki seje pač po svoje sprijaznil z novim načinom življenja. A za Jesusa to ni več dom, kakršen je bil. Mati, ki trpi za sklerozo ga sprva sploh ne prepozna, on pa ne svojih zdaj že odraslih nečakinj, ki živita za ideje mladih. Eusebio ima tudi lokal in navadil se je na ve lemestni Madrid, na mlade, ki se ozirajo po Franciji in imajo svoje muhe...
\
Zadetek s kota
Zdi se, da so nogometaši Rudarja izgoreli v preveliki želji po novem dobrem rezultatu, kar bi pomenilo, da bi še naprej ostali nepremagani v spomladanskem delu prvenstva. Morebitna točka proti državnim prvakom bi jim bila kar velika uteha za hude poraze v prejšnjih nekaj srečanjih. Kako si sicer drugače razlagati njihovo igro ali neigro v prvih 20 minutah, ko skorajda niso prišli do sape? Delni krivci za to so gotovo sami, saj so se očitno ustrašili bolj izkušenih in telesno močnejših gostov. Zaigrali so povsem nezbrano, delovali izgubljeno, svoja vrata pa so reševali kot so vedeli in znali -največkrat s pošiljanjem žoge v kot. Glavni krivec nemoči "rudarjev" pa so seveda bili gostje, oziroma taktika trenerja Bojana Prašnikarja: odločiti srečanje že takoj na začetku, in to mu je tudi uspelo.
V mislih gledalcev, ki se jih je kljub deževnemu in zelo mrzlemu vremenu na tribunah zbralo okoli 1.500jje bilo še dolgo po srečanju vprašanje, kaj bi bilo, če...Če ne bi Novak že v 3.minuti s strelom s kota premagal vratarja Čaniča. Kmalu za tem so gostje zadeli še vratnik, po tem pa je počasi nji-
hov pritisk pojenjal in domači so le zajeli sapo. Proti koncu prvega polčasa so dvakrat ali trikrat že resneje zapretili gostujočemu vratarju SimeunoviČu. Sreča pa "rudarjem" ni bila naklonjena v 57.minuti. V tej minuti so izvedli najlepši napad na tekmi. Spa-sojevič je prišel z žogo povsem na levo, lepo podal na desno stran do Šoštarja, ta pa je namesto naravnost v mrežo žogo z glavo poslal v tla, od tod pa se je čez prečko odbila v gol aut. V obdobju vsaj navidezno enakovredne igre so se gostje le rešili skrbi. Izvedli so hiter nasprotni napad po levi strani, Pavlin je poslal nizko žogo pred Čaniča, nevarni Topič je ušel budnim spremljevalcem in jo z glavo usmeril v mrežo. Kljub porazu Velenjčani vendarle niso razočarali, tudi ne s tem kar so si priigrali v petih spomladanskih kolih, saj so imeli zelo nevarne nasprotnike in o petih točkah so nekateri pred nadaljevanjem gotovo le sanjali. Razočaran ni bil tudi trener Borut Jarc: "Tudi porazi so sestavni del igre. V soboto gremo k Optimizmu in morda bomo že v Ljubljani nadoknadili izgubljeno proti Olimpiji," je dejal.
■ vos
Tudi malce sreče. V 6. minuti je žogo zaustavil vratnik
Novinarji:Velenjčani 0:2 (0:0)
Nedeljsko nogometno popoldne na mestnem igrišču v Velenju so dopolnili tudi slovenski novinarji, ki so se v velikem nogometu preizkusili z velenjskimi direktorji in sponzorji Rudarja. Očitno novinarji niso imeli najboljših možnosti "za delo", saj so se na mokrem igrišču bolje znašli (ne)direktorji z okrepitvami in zmagali z 2:0 z zadetkoma Biščiča.
■ vos
Sodnik okradel Šmarčane
Nogometaši ERE so v 5.krogu gostovali pri vodilni ekipi v Kočevju in prvič v pomladanskem delu prvenstva klonili; nesrečno in s pomočjo sodnika. Tekmo sta ekipi pričeli v izredno težkih pogojih, saj je ves prvi polčas nežilo, teren paje bil pokrit s snegom. Začetek srečanja je bil v znamenju pobude Šmarčanov, ki so dobro pokrivali domače igralce in si v nasprotnih napadih nekaj priložnosti, ki pa jih niso uspeli izkoristiti. Domačini so postajali vse bolj živčni, prvi del pa se je končal brez zadetkov.
Takoj po odmoru so domačini
pričeli s pritiskom na sodnika, ga ustrahovali in v 47.minuti tako ni prekinil tekme, čeprav so se ga domačini lotili s pestmi in brcami. V 56.minuti so domači dosegli edini zadetek na tekmi. Po strelu s kota so zrušili vratarja ERE Hro-vata in nato zadeli mrežo. Protesti Šmarčanov seveda niso zalegli. Do konca tekme so gostje napadali, domačini pa so se uspešno branili in zmaga je ostala v Kočevju.
V nedeljo bo v Šmartnem gostovala drugouvrščena ekipa Gramtex iz Turnišča, tekmo pa bodo pričeli ob 16.30.
■ Janko Goričnik
1M<I
4
_i
Sf
dLISJi
1
Rudar:SCT Olimpija 0:2 (0:1)
Velenje - Mestni štadion, gledalcev 1.500, sodnik Durmič (Koper). STRELCA: 0:1 -Novak (3), 0:2 - Topič (70).
RUDAR: Čanič, Grajfoner, Balagič, Oblak, Bulajič, Javornik, Ži-vanovič (Vidovič), Pavič, Šoštar (Omerovič), Spasojevič, Komar.
Gaj Kočevje:ERA Šmartno 1:0 (0:0)
Kočevje - Igrišče v Športnem parku, gledalcev 500, sodnik Glažar (Ptuj). STRELEC: 1:0 - Rajšel (56).
ERA ŠMARTNO: Hrovat, Jelen, Maglica, Rudnik, Omeragič, Ir-man, Fajdiga, Mašič, Delameja, Druškovič, Malus (Žurej).
Gorenje:Prevent 22:16 (13:7)
Velenje - Rdeča dvorana, gledalcev 900, sodnika Kalin in Korič (oba Ljubljana).
GORENJE: Stropnik, Meolic, Krejan 1, Ocvirk 3, German 1, Ojsteršek, Plaskan 12, Khimtchenko t, Rozman 3, Tome 1, Lapajne, Cvetka
Bo odločeno že v nedeljo?
V soboto so odigrali prve tekme končnice državnega rokometnega prvenstva. Letošnja končnica se razlikuje od lanske, v njej sodeluje prvih osem ekip, igrajo na dve zmagi, v prednosti pa je gostitelj na prvem srečanju, to je ekipa, ki je bila v rednem delu prvenstva bolje uvrščena. Domača dvorana je bila prednost za Gorenje, Pivovarno Laško in Andor Jadran, presenečenje pa se je zgodilo v Ljubljani, kjer je Slovan presenetljivo ostal proti Dravi praznih rok.
Gorenjčani so v Rdeči dvorani v sosedskem derbiju gostili Prevent. Blizu 900 gledalcev in domače igralce so gostje presenetili z zelo napadalno in podjetno igro, saj so v 5.minuti vodili že s 3:0. Domači so bili v tem delu igre nezbrani in preveč živčni, saj sta v letošnjem prvenstvu pred njimi velika odgovornost ter želja vodstva kluba in gledalcev -uvrstitev v evropsko tekmovanje. Toda že v 11 .minuti je bil rezultat izenačen na 4:4, nato so gostje še dvakrat povedli z zadetkom
prednosti, po rezultatu 7:7 v 19.minuti paje bilo na igrišču le domače moštvo. Gostje so njegovo izvrstno igro le nemočno spremljali. Gorenjčani so do konca prvega dela igre dosegli šest zadetkov, gostje pa nobenega. Drugi polčas je minil v enakovredni igri, nasprotnika se nista več trudila, v mislih sta bila gotovo oba že na povratni tekmi, ki bo v nedeljo v Slovenj gradcu. Na tem srečanju bo verjetno vprašljiv nastop Boštjana Dobelška (Prevent), ki je pri rezultatu 7:6 moral z igrišča zaradi poškodbe roke in Iztoka Rozmana (Gorenje), ki si je v 45.minuti poškodoval koleno.
Omeniti moramo igro treh igralcev. Domačega kapetana Boruta Plaskana, ki je bil po nedavni poškodbi ramena znova izvrsten. Bil je pravi dirigent svojega moštva, poleg tega pa s kar 12 zadetki najboljši strelec sosedskega derbija. Ob njem si posebno pohvalo zaslužita tudi oba vratarja Lapajne in Stropnik, ki sta od sedmih obranila kar 5 sedemmetrovk.
■ vos
Odbojka
Topolčani presenetili
V končnici prvenstva za obstanek v 1 .državni ligi so tokrat več kot prijetno presenetili odbojkar-ji Topolšice. Čeprav brez Jerončiča in Medveda so so doma gladko premagali favorizirane goste iz Ljutomera s 3:1 (-13, 11, 12, 7). V naslednjem krogu bodo gostili vodilno Minolto z Bleda.
Neprijetno pa so presenetile igralke ekipe Gornji grad Brokat. Drugo tekmo v boju za 5.mesto z ekipo Lik Tilia iz Kočevja so namreč na svojem igrišču na Gomilskem izgubile z 1:3 (-16, 9, -
10, -1), čeprav so bile na prvi tekmi v Kočevju prepričljivo boljše in so zmagale s 3:0. O petem mestu na lestvici bo torej odločala tretja tekma v Kočevju.
V 2.državni ligi so odbojkarice Kajuha v Šoštanju gladko premagale Mežico s 3:0 in so sedaj na 7.mestu, v naslednjem krogu pa bodo gostile drugouvrščeno ekipo Cimos II.
Uspešna je bila tudi druga ekipa Topolšice v 3.ligi, ki je doma premagala Ptuj s 3:1, v soboto pa bo gostovala pri vodilni Turbini.
Rokomet
Izločili Pivovarno Laško!
V soboto so v Rdeči dvorani odigrali polfinalni turnir državnega mladinskega prvenstva. Mladinci Gorenja so najprej premagali Slovenj gradeč, za tem še slovenjgraški Prevent in o prvem mestu ter uvrstitvi v finale je odločala zadnja tekma med Gorenjem in prvim favoritom celjsko Pivovarno Laško. Domačini so z zelo borbeno v razburljivi tekmi uspeli iztržiti neodločen rezultat, kar jim je zaradi boljše razlike v zadetkih pripeljalo v finale državnega prvenstva. Vsekakor jim bo v finalni tekmi, igrali jo bodo 17.aprila, veliko lažje, saj so uspeli izločiti izrazitega favorita za naslov prvaka.
Strelski šport
Rekordni nastop Veternika
Strelska družina Mrož je izvedla regijsko prvenstvo mednarodnega programa za članske in mladinske kategorije ter nacionalnega programa za mlajše mladince in mladinke. V članski konkurenci puškašev je zmagala ekipa NTU iz Slovenj gradca, pri posameznikih pa so bili najboljši Šajher 558, Pok 557 (oba NTU), Šterman 538, Trebše (oba) Mrož 534. V pištolskih disciplinah so zmage pripadle Velenjčanom. Pri članih je z rekordnimi 582 krogi zmagal Veternik, za njim pa so se uvrstili Klančnik 555, Legner 554 in Sterman 550. Pri mladincih je zmagal DurakOvič s 530 krogi pred Šikmanom in Berlotom, pri mladinkah pa Benkova pred Matijevičevo. Vrstni red ekip mladincev nacionalnega programa: l.Mrož I 520 (Mihelak 171, Markoja 164, Vrečar 185), 2.NTU I 491, 3.Mrož II 487, 4.NTU II 473; posamično je z rekordnimi 185 krogi zmagal Vrečar pred Mihelakom. Pri mlajših mladinkah je zmagala Durakovičeva 154 pred Lekičevo 149 in Šafaričevo (vse Mrož) 134.
■ F. Ž.
Košarkarski klub Elektra
m »
^ M B. i;
• B K B
Janko Bukovič
Višja liga • večja dvorana
Pred štirinajstimi dnevi so z razigravanjem za uvrstitev od l.do 10. mesta sklenili tudi prvenstvo v 2.državni košarkarski ligi. Ta del prvenstva je bil posebej pomemben zaradi tega, ker se je prvih pet moštev uvrstilo v višjo - A2 ligo. Z odličnim 2.mestom je to uspelo tudi košarkarjem šoštanjske Elektre, ki jih je v tej sezoni spet vodil Janko Bukovič. Jih je torej vrnil na stara pota?
"Res, uspelo nam je, da smo se vrnili tja, kjer smo nekoč že bili. Tukaj bomo ostali in z dobrim delom skušali priti še višje. V prihodnji sezoni bodo gledalci videli bolj kakovostne tekme, mi pa si "za ta namen" želimo pridobiti dobrega centra, saj smo tu precej šibki. Če nam bo to uspelo, bomo v ligi gotovo igrali vidno vlogo."
Bo telovadnica v Šoštanju zadovoljila pogojem višje lige?
"Ne, v njej ne bomo mogli igrati. Vendar imamo veliko upanje, saj naj bi najkasneje do l.maja pričeli z njeno širitvijo in jo sklenili do konca avgusta. V tem primeru bomo novo prvenstvo že pričeli v novi telovadnici."
Ste pričakovali takšen vrstni red?
"Povedal sem že, da smo izpolnili osnovni cilj, to je napredovanje v višji rang tekmovanja. To nam je uspelo kljub nekaterim
začetnim manjšim organizacijskim problemom, večji problem so bili igralci. Po seriji porazov v lanskem prvenstvu so bili psihično dotolčeni, niso verjeli več vase. Vmili smo jim zaupanje v njihove sposobnosti, kar seje posebej pokazalo ob zaključku prvenstva, ko smo dobili osem tekem in le dve izgubili, pa še te bolj nesrečno. Na koncu smo bili drugi, kar je zelo soliden uspeh, saj je v ligi denarno in igralsko izstopala le Pivovarna Laško."
Kako pa je z denarjem pri vas?
"To sicer ni trenerjeva zadeva, vendar se stvari izboljšujejo in še bolje bo. Vedeti je treba, da so naši igralci zaposleni, nekaj pa je študentov in celo dijakov."
Rizman je bil najboljši v tej sezoni, bo ostal?
"Skoraj zagotovo bo ostal, saj na njemu oziroma igralcu njegovega kova tudi gradimo našo igro. Po daljšem času seje uspešno vrnil Mlinšek, odlično je igral še Mrzel, malo pa je za mojimi pričakovanji zaostal Plešej. Omeniti moram še tri mlade igralce. Tajnika, ki se je že uveljavil, priložnost pa bosta gotovo izkoristila Maličevič in Brinovšek."
Novo prvenstvo boste pričeli 17.septembra in do takrat pridno delali in se pripravljali za uresničitev še višjih ciljev. Kaj pa gledalci?
"Na začetku jih je bilo manj, verjetno zaradi lanske sezone, pozneje jih je prihajalo vse več in bi še prišli, če bi jih dvorana lahko sprejela. V prenovljeni telovadnici bo prostora za 800 gledalcev. Upam, da bo velikokrat polna, od nas pa je odvisno, če bomo z igro in rezultati pritegnili naše privržence. Vse moči bomo usmerili v to."
■ vos
Zimska košarkarska liga
Šoštanj pred Mozirjem
Od januarja do aprila je bila v telovadnici OŠ šalek zimska liga v košarki za rekreativce. Sodelovalo je 10 ekip in izven konkurence še mladinci Elektre. Po desetih kolih so najboljše ekipe odigrale še končnico, vrstni red paje bil: l.TIME Šoštanj, 2.Partizan Mozirje, 3.Pizzerija 902 Gornji grad, 4.Vinska gora, 5.Norma soft Velenje, 6.Ravne, 7.Fiskulturniki, 8.TEŠ, 9.Sportklub Velenje in lO.Nazaije.
Najboljši strelec rednega dela prvenstva je bil s 136 koši Frank-ovič (Partizan Mozirje), največ trojk - 20 - pa je zadel Maličevič (mladinci Elektre). Najboljše ekipe so prejele medalje, najboljši strelci pa pokale.
■ Stane Breznik
f--------------------1
I Rekla sta:	i
i	JMsjp^
Borut Plaskan, kapetan	f ^ ^f
I Gorenja: "Naš cilj je znan -	v
| letos moramo priti v Evropo - in i upam, da nam tokrat ne bo	_ w
spodletelo, kot nam je lani, ko aft	ht
I smo končnico igrali samo na dve
| srečanji, letošnja pa je seveda pravičnejša. S svojo igro v prvem | i srečanju sem nadvse zadovoljen, čeprav sem se pred tekmo kar | malce bal, glede na to, da me je mučila poškodba rame. Nekaj . I nezadovoljstva je bilo v prvih minutah tekme, ko smo igrali zelo I | živčno in nezbrano, gostje pa so nas presenetili z zelo zavzeto igro. | | Na srečo smo se hitro pobrali. Pričakujem, da bomo na povratni | . tekmi zaigrali še bolje, saj si želimo, da bi se že po dveh tekmah . ' uvrstili v polfinale, kar bi pomenilo, da bi bili bolj spočiti, kot ob | morebitnih treh tekmah."	I
j venta: "Glede na to, da smo se	i
nekaj dni pred tem srečanjem že IHHES^f	VlHH
uvrstili v finale slovenskega |SK	^JmS
pokala, smo v tem derbiju zaigra- SkSU^j. Jm flj| i li neobremenjeno. Na začetku smo presenetili z učinkovito igro, I nato pa smo zelo popustili, k ^^^	™ I
| temu je gotovo prispevala tudi poškodba Boštjana Dobelška, | | Velenjčani so nas ujeli in si že v prvih 30 minutah priigrali za- | . dostno prednost. Pokazalo se je, da so si bolj želeli zmage, . ' prepričan pa sem, da bo v povratni tekmi povsem drugače in da ' | bo zmagovalec znan šele po tretjem srečanju."
I___________________I
Plavanje
Finalne uvrstitve po 5 letih
Zimska plavalna sezona se bliža koncu. Pretekli petek, soboto in nedeljo je bilo v Celju absolutno prvenstvo Slovenije, na katerem je sodelovalo 153 plavalcev in plavalk iz vseh 14 slovenskih klubov, med njimi 5 iz Velenja. Z njihovimi rezultati in uvrstitvami smo zelo zadovoljni. Prvič po letu 1989 so plavalci velenjskega kluba na absolutnem prvenstvu dosegli uvrstitve v A finale. Toe je uspelo Ajdi Valcl v hrbtnem slogu in Špeli Bukovec v delfinu. Ajda je s 13 leti še kadet-inja, zato ji vsi želijo, da bi rezultate iz Celja ponovila tudi v poletni sezoni, saj bi se s tem lahko prihodnje leto udeležila mladinskega evropskega prvenstva. Norma za nastop je v disciplini 200 m hrbtno 2:26,31 in v Celju jo je Ajda že dosegla.
Rezultati: ženske - 100 m hrbtno: 5.Valcl 1:08,33: 100 m prsno: 9.Udovičč 1:22,35; 400 m prosto: 12.Bukovec 4:45,05; 200 m hrbtno: 4.Valcl 2:25,58; 100 m delfin: 6.Bukovec 1:09,24; 200 m delfin: 4.Buk-ovec 2:28,28; 100 m prosto: 10.Valcl 1:02,21; moški -'100 m delfin:
15.Valcl	1:03,29; 200 m delfin: 13.Valcl 2:18,92.
o
Manjša skupina dečkov in deklic se je v soboto udeležila tudi
16.mednarodnega	tekmovanja mladih v olimpijskem bazenu v Muench-nu in dosegla solidne uvrstitve.
Delice - 200 m hrbtno: 2.Pandža 2:52,8; 200 m prsno: 3.Jandrok 3:17,5; 100 m delfin: 6.Pandža 1:30,4; dečki - 200 m delfin: l.Simič 3:00,8; 200 m prosto: 3.Simič 2:26,2, 7.Vrhnjak 2:29,7; 100 m prosto: 4.Rovšnik 1:08,5, 9.Vrhnjak 1:10,1; 100 m prsno: lO.Simič 1:30,8.
■ Marko Primožič
Squash
^ H gg gg m gg
Premalo sreče in izkušenj
V soboto so v italijanskem Bolzanu končali posamični del letošnjega evropskega prvenstva za mladince do 19 let. Slovenijo je edina zastopala Velenjčanka Petra Vihar, kije bila tudi daleč najmlajša udeleženka prvenstva. Sodelovali so najboljši tekmovalci iz 19 držav, Petra Vihar je s sijajnimi igrami dokazala, da iz leta v leto močno napreduje, njena edina pomanjkljivost je pomanjkanje mednarodnih izkušenj. Proti Francozinji Karini Fauchet je vodila že z 2:0 in imela zaključno žogico, na koncu paje nesrečno izgubila z 2:3. Drugič jo je porazila peta nosilka, pet let starejša Angležinja Tracey Shenton, v tretjem nastopu paje Petra premagala Norvežanko Mario Schildman s 3:1; ista igralka jo je na lanskem evropskem prvenstvu do 16 let premagala gladko s 3:0, kar samo potrjuje Petrin napredek v letu dni.
Selektor in trener slovenske reprezentance, Anglež Kevin Smith je takole ocenil nastop: "Slovenska ekipa je bila najmlajša na prvenstvu in je bila z igrami največje presenečenje. Kakovost iger se je v kratkem času močno dvignila in od te ekipe lahko pričakujemo še veliko." Še Petra Vihar:"Res sem samo za dve mesti izboljšala lansko 29.mesto, vendar sem vseeno uresničila svoje načrte. Vedeti pač moramo, da Slovenija še zdaleč ni nobena sila, kaj šele velesila v tem športu."Posebej je petra hvaležna predsedniku SO Velenje Pankracu Semečniku, ki ji je priskočil na pomoč, ko jo je najbolj potrebovala.
■ B.J.
Tenis
• ■ a ■
Britovškova najboljša
V Domžalah je bilo konec minulega tedna odprto teniško prvenstvo za deklice in dečke do 10 let. Med deklicami je odlično zaigrala članica velenjskega teniškega kluba AS Saša Britovšek. Premagala je vse svoje nasprotnice in osvojila prvo mesto. Mesec dni prej je bila Saša na podobnem turnirju v Ljubljani najboljša v B skupini. Dobre igre so ji zagotovile nastop na sklepnem tekmovanju - mastersu, sredi tega meseca v Ljubljani.
Namizni tenis
giiiatiiii
Dober nastop na prvenstvu
Na 3.državnem mladinskem prvenstvu so se igralci velenjske ERE lepo odrezali. Uroš Slatinšek se je med posamezniki uvrstil na 5.do 8.mesto, enako uvrstitev paje dosegla še dvojica Tadej Vodušekin Jure Slatinšek. Prve točke v mladinski konkurenci je osvojil Bogdan Simončič z uvrstitvijo med najboljših 32. Sicer je na dvodnevnem tekmovanju v Murski Soboti nastopilo 140 najboljših slovenskih mladincev iz kar 36 klubov. Obenem je bilo to izbirno tekmovanje za 3.odprto slovensko prvenstvo v Ljubljani. Med udeleženci bo zagotovo tudi Uroš Slatinšek, pri čemer je pomembno, da je še kadet in bo v mladinski konkurenci igral še dve leti.
Mladi igralci so v ligi izgubili z Radljami z 2:8, vendar Radlje na lestvici prepričljivo vodijo.
■ A.V.
Velenjski ribiči v novi sezoni
Prejšnjo soboto seje v restavraciji Jezero v Velenju sešla Skupščina Ribiške družine Velenje. Na njej so se člani pogovorili o delu v minulem letu, o še vedno nejasni prihodnosti društev v tej zvezi o gospodarjenju v ribiških revirjih na področju sedanje občine Velenje.
V lanskem letu so prislužili skoraj sedem milijonov tolarjev, izključno z lastnim delom. Kako bo v prihodnje, pa sta razpravljala podpredsednik Ribiške zveze Slovenije in predsednik Zveze Ribiških družin Celje. Franc Ocvirk si je vzel pre cej časa, daje v imenu vseh zbranih zaskrbljeno razmišljal o prihodnosti ribištva in s tem povezanega varovanja okolja. Bodo jutri nekateri potoki postali rezervati, v katerih bodo gospodarili krivolovci? Bo država povsem izpraznila društvene blagajne? Kdo bo potem vzdrževal turistične in ribolovne objekte ob jezerih in potokih? Kdo bo skrbel za ribji zarod in nadzor nad lovišči?!
Odgovorov na prenekatero skrb vzbujajočo dilemo velenjski ribiči tokat niso našli. Imeli pa so posluh za priznanja svojim kolegom, ki se že vrsto let trudijo vzorno sodelovati pri skoraj vseh delovnih akcijah. Plaketo Ribiške zveze Slovenije pa so podelili tudi Rudniku lignita Velenje, priznanje prve stopnje pa posmrtno častnemu predsedniku velenjskih ribičev Alojzu Šuhi.
Ob zaključku zborovaanja so se ribiči sprehodii ob obali malega, rekreacijskega jezera in se pomenili še to in ono o ribiški sezoni. Ta pa seje že pričela s 1. aprilom.
■ Jože Miklavc
III. vzpon na Paški Kozjak
Več kot 200 udeležencev
Tretjega spomladanskega vzpona na Paški Kozjak se je na velikonočni ponedeljek udeležilo več kot dvesto pohodnikov, tekačev in kolesarjev. Kljub muhastemu vremenu in tudi snegu vrh Paškega Kozjaka, so se prvi planinci iz Velenja že zgodaj zjutraj podali na pot po Šaleški planinski poti, tekači in kolesarji pa so se zbrali pri peskoko-pu v Paki, od koder jih je na cilj pred Planinskim domom čakala 6,5 km dolga proga. Prvi je med več kot 50 tekači iz Slovenije in Hrvaške progo premagal Mojstrajčan Vojko Djuričič in dosegel prvič skupaj z Božom Mulejem iz Celja tudi rezultat pod 30 minutami. Med dekleti je sicer v slabši konkurenci presenetila mlada Mojca Meglič, članica TS Radenska, medtem ko so zelo dobre rezultate letos dosegli tudi kolesarji in tudi prvič premagali tekače, k čemur je pripomogel tudi del nove asfaltirane poti na Paški Kozjak.
Pohodnike, kolesarje in tekače sta oskrbnika planinskega doma na Paškem Kozjaku, Olga in Drago Ramšak, ki sta bila organizatorja in hkrati sponzorja te sedaj že uveljavljene športne prireditve, obdarila s pirhi in nagradami, medtem ko so najboljši prejeli diplome in kolajne. Pri izvedbi so sodelovali člani tekaškega teama in Gorenjeve Rekreacije. Med darovalci daril so bili: Drago in Olga Ramšak, Peskokop Paka d.o.o., gostilna Mira Jurko Paka, avtopralnica Viktor Jevšnik Selo, mesarija Ocvirk Velenje, Bistro - frizerstvo Živkovič, trgovina Sončnica Velenje, gostilna Kristina Vinska Gora, gostilna in trgovina Kline Dobrna, gostilna Triglav Dobrna, cvetličarna Ivica Trnovek Nova Cerkev, gostilna Mark Nova Cerkev in trgovina Marty Velenje.
Rezultati III. vzpona na Paški Kozjak: kolesarji: 1. Andrej Helešič Marovt (Profi) 26,11. 2. Marko Bokalič (Dolsko) 28,19, 3. Damjan Kočevar (Šoštanj) 30,25...Gorski tek - moški do 40 let: 1. Vojko Djuričič (Mojstrana) 29,31,2. Božo Mulej (Kovinotehna) 29,40, 3.Milan Župane (Gorenje) 30,12. Moški nad 40 let: 1. Milan Kim (Hrastnik) 30,03,2. Radovan Skubic (Zagoije) 32,47,3. Jože Uranjek (Gorenje) 32,56... Ženske do 40 let: 1. Mojca Meglič (TS Radenska) 41,26,2. Dragica Hriberšek 43,51,3. Ljubica Dolovski 44,29 (obe Gorenje)... Ženske nad 40 let: 1. Alojzija Felicijan (Gorenje) 61,58.
■ Hinko Jerčič
Karate
S I S I 1
Soliden začetek
Karateisti z Raven na Koroškem so organizirali prvi letošnji kata turnir za pionirje in mladince. Nastopilo je 176 tekmovalcev iz vse Slovenije in Avstrije, med njimi tudi velenjski, ki so sezono pričeli s solidnimi uvrstitvami v posamični in ekipni konkurenci.
Ml.dečki: 5.Petrovič, lO.Mazej, 3.Velenje (Kotnik, Hriberšek, Petrovič); st.dečki: 2.Jelen, 5.Mir, 2.Velenje (Jelen, Sprečakovič, Mir); st.deklice: 4.Cinge-sar; ml.mladinci: 7.Milijaš.
■ D.B.
Zimska liga dvojic Gorenja
iiiiiiiiiaiiniiiiii
Nastopilo 30 ekip
Pred nedavnim se je v Rdeči dvorani končala zimska liga za prvenstvo Društva za športno rekreacijo Gorenje. V treh kakovostnih skupinah je nastopilo kar 30 ekip.
Vrstni red najboljših - skupina A: 1 .Zero (Z.Roškar, E.Roškar) 67 točk, 2.HZA (Bujan, Jeriha) 64,3.MIX (Plaskan, Lah) 64; skupina B: 1 POINT (Krofi, Lončarič, Romih, Kamšak) 70,2.RG (Rogan, Gaberšek) 68,3.SAX (Skutnik, Krebs) 64; skupina C: 1.Vzdrževanje II (F.Dokl, D.Dokl) 82,2.Planerji (Stropnik, Plečko) 74, 3.Intercooler (Golob, Kovačič, Pogorelčnik) 70.
■ H.J.
Regijsko prvenstvo v šahu
• ■(tllllttfSIKIIiitl
Ravenske deklice spet najboljše
V Šmarjah pri Jelšah je bilo pred nedavnim ekipno regijsko šahovsko tekmovanje. Velenjsko občino so zastopale deklice z OŠ Ravne in brez poraza osvojile prvo mesto. V skupini do 12 let so gladko premagale vrstnice iz Smarij pri Jelšah, Žalca in Celja. S tem so si seveda priborile pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo konec prihodnjega tedna. Nastopile so Petra Hudournik, Katja Mesarič, Natalija Hudournik in Mateja Potočnik. S to zmago so ponovile lanski in predlanski uspeh, ko so bile prav tako občinske in regijske prvakinje. Seveda to ni edini letošnji uspeh, saj so na šestih tekmovanjih osvojile kar 7 prvih mest in 5 pokalov. Trikrat so bile najboljše v občini, trikrat v regiji, imajo tudi državni naslov, ob vsem tem pa precej težav. Mentor in učitelj Rudi Olup pravi: "Sedaj pišemo vloge in prošnje na različne naslove, da bi uspeli zagotoviti finančna sredstva za pokritje dosedanjih in bodočih stroškov, saj nas čaka še nastop na državnem in svetovnem prvenstvu. Šola namenskih sredstev nima, starši pa tudi ne zmorejo vseh izdatkov. Izzivu se ne bomo odrekli, saj bi bilo razočaranje preveliko, čeprav je ob številnih pohvalah prisotno tudi zavidanje. S prošnjo za pomoč smo se obrnili tudi na občinski izvršni svet. Tudi lani in predlani smo reševali enaka vprašanja in verjamem, da nam bo tudi letos uspelo, saj vendar gre za širši interes."
■ R.O.
Občina Velenje
Sekretariat za občo upravo
Velenje, Titov trg !
na podlagi sklepa Izvršnega sveta z dne 10.1. 1994 in na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur.list RS, št. 28/93) objavlja
JAVNI RAZPIS za nakup računalniške opreme
I.1.	Predmet razpisa je naslednja računalniška oprema:
-	9 PC 386/DX/40 MHz
-	4 PC 486/DX/40 MHz -11 tiskalnikov FUJITSU
-	2 tiskalnika LASER
-1 faxr ki ga bo možno povezati z
računalnikom -1 PC za vodenje registra prebivalstva (IBM)
2.	Lokacija opreme: Občina Velenje, Titov trg 1, 63320 Velenje
3.	Orientacijska vrednost 4.500.000,00 SIT.
II.	Ponudba mora vsebovati:
-	ime in naziv ponudnika
-	podatke o registraciji podjetja in njegovi dejavnosti
-	referenčno listo o prodani računalniški strojni in programski opremi -pogodbo o odkupu računalniške opreme
-	podatke o garanciji
-	bonitete podjetja od službe družbenega knjigovodstva
-	ugodnosti po lastni presoji
-	dobavni rok
-	končno ceno v SIT z vključenim morebitnim popustom in prometnim davkom, obračunanim po nižji davčni stopnji za nabavo opreme.
III.	Dodatne informacije o razpisu lahko zainteresirani ponudniki dobijo na občini Velenje -Sekretariatu za občo upravo, Titov trg 1, Velenje, oziroma po telefonu 063/856-151.
IV.	Upoštevane bodo vse ponudbe, ki bodo v delovnem času prispele v tajništvo Sekretariata za občo upravo, Titov trg 1, Velenje, do 15.4.1994 do 12. ure.
Vse ponudbe morajo biti oddane v zapečateni kuverti z oznako "ne odpiraj - ponudba na javni razpis za računalniško opremo."
V.	Javno odpiranje ponudb bo 18.4.1994 ob 8. uri v prostorih Sekretariata za občo upravo v V. nadstopju občinske stavbe.
VI.	0 izidu javnega razpisa bodo ponudniki obveščeni v desetih dneh po dnevu odpiranja ponudb.
Ravenske šahistke z mentorjem (foto: vos)
PO tfRI&Irt IN DOLINAtf
Aprila v Kočevski rog
Pomlad, ki je tudi letos prišla veliko prezgodaj, vsaj kar se prebujanja narave tiče, nas na vsakem koraku obdaja s svojimi čari. Upajmo, da se ne bo uresničil tisti vremenski pregovor "kar v marcu zeleni, se rado suši". Planinci, ki tudi pozimi nismo mirovali, se sedaj še z večjim veseljem podajamo v naravo oziroma nas z vsakim dnem vleče nekam višje, saj so mnoge koče ob koncu tedna odprte.
Ko smo že pri planinskih kočah, mogoče še tale podatek. V Planinsko zvezo Slovenije je združenih 192 planinskih društev, ki upravljajo in oskrbujejo 162 koč, domov in zavetišč. Tako je v Julijskih Alpah 57 postojank, v Karavankah 16 in v Kamniških in Savinjskih Alpah 27 postojank. Tako je zadovoljivo pokrit predvsem zahodni, severozahodni, severni in severovzhodni del Slovenije, manj pa južni del, ki je bil v preteklosti zaradi državno - vojaških razlogov nedostopen. Največ gre za prostrano območje Kočevskega roga. Del tega do nedavnega za širšo javnost zaprtega sveta, bomo lahko organizirano obiskali na enem izmed izletov v tem mesecu. Sicer pa pojdimo lepo po vrsti. Že 4. aprila (velikonočni ponedeljek, dela prost dan) organizira PS Šentilj izlet na Krvavico, Zajčevo kočo in Čemšeniško planino (3 žigi Savinjske planinske poti). Ravno tako so namenjeni po Savinjski poti planinci RLV, in sicer 16. t. m. istega dne imajo v programu izlet na Boč planinci iz Šmartnega ob Paki. Če si želite ogledati mogočne snežniške gozdove in se povzpeti na vrh Snežnika, se lahko pridružite članom PS Podkraj - Kavče, ki so tja namenjeni 24. aprila. Izlet na Kopitnik in Gore ima v programu PD Velenje, in sicer 30. aprila. Že uvodoma omenjeni izlet v Kočevski rog, je v pristojnosti šen-tiljskih planincev. Točen datum še ni določen. Po vsej verjetnosti bo v drugi polovici meseca. Sicer pa so podrobnejše informacije na voljo na tel.: 888 - 203 (Ivo Pustinek). Za konec še prijateljsko opozorilo: čimprej poravnajmo planinsko članarino, lahko se zgodi, da bo kmalu dražja.	U M H
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
sa
Tč si
Kdo se skriva za najnežnejšim glasom?
Tanja Goljar je po horoskopu kozorog. To je nehote izdala, ko sva se pogovarjali, da bova kakšno rekli za tale mozaik: "Joj, pa ne mene. Jaz sem tipični kozorog. Dolgočasna, ne govorim rada o sebi..." No, tisto drugo že mogoče, ta prvo pa gotovo ne drži. Prav nič dolgočasna ni, čeprav ima v sebi res nekaj "kozorogovskega". Nikoli se ne razburja in nikoli "ne dela težav". Pa še najbolj nežen glas Radia Velenje premore.
Tanja je med velenjskimi radijci že zelooo dolgo. "Začela sem skupaj z Vilijem Grab-nerjem, Martino Plešnik, Vi-tomirjem Kolškom... Ah, kdaj je že bilo to? Blizu 15 let bo že kmalu."
"Pa zakaj mora biti tudi slika?" (foto: T.P.)
Danes so njeni četrkovi popoldnevi. Zanje ja zdolžena, v njih pa še prav posebno za oddajo Poslovni utrinek, ki ga pripravlja
DEŽURSTVA
Občina Velenje
t • i I > I i i I 1 < I I I ■ i i 1 I K
Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki:
Četrtek, 7. aprila - dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Gašper, nočni dr. O.Renko in dr. Friškovec
Petek, 8. aprila - dr. Slavič, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Slavič in dr. Kozorog Soboto, 9. aprila in nedeljo, 10. aprila - dr. Grošelj, dr. O.Renko In dr. Kočevar
Ponedeljek, 11. aprila - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr.
Zuber, nočni dr. Pirtovšek in dr. Jonko
Zobozdravstvo:
V soboto, 9. aprila in nedeljo, 10. aprila - dr. Vesna Gaberšek od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje.
Lekarna:
Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 8. aprila do 15. aprila - Milan Matko, dr.vet.med., Topolšica 15, tel.: 0609/618-117.
Veterinarska postaja v Mozirju:
• »»»•(■(■»■•»aiiaiiiilts«
Do 10. aprila - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, Tel.: 0609/616-978 ali 841-769.
riNC * riNC riNC
DOM KULTURE VELENJE
**<*«a»»(»lit«ii«*al>ll« Filmski dogodek leta! SCHINDLERJEV SEZNAM (SCHINDLERS LIST) - vojna drama. Režiser: Steven Spielberg Petek, 8.4. ob 20. uri. Sobota, 9.4. ob 20. uri. Nedelja, 10.4. ob 16, uri. FILM S SEDMIMI OSKARJI (najboljši film, najboljši režiser, scenarij, montaža, glasba, scenografija in kamera). Vloge: Liam Neeson, Ben Kin-gsley, Ralph Fiennes Dolžina filma: 185 minut. Zgodba o nemškem individuali-stu, ki je rešil smrti 1500 Židov, ki bi jih moralo pogoltniti taborišče...
Je nepozabna zgodba o pu-stošenju, genocidu in zmagoslavju človeške vere. Ponedeljek, 11.4. ob 20. uri
(filmsko gledališče)
V	IMENU OČETA (In the name of the father) - drama.
Režija: Jim Sheridan Vloge: Daniel Day Levvis, Emma Thompson, Pete Postlethvvaite Nedolžnega človeka prisilijo, da prizna grozljiv zločin. Sin se kot zapornik bojuje za svobodo svojega očeta in hoče oprati njegovo ime. Torej film prikazuje boj Gerryja, ki prestane mučno preizkušnjo in končno slavi zmago nad krivico.
KINO ŠOŠTANJ
>«>ii»«««»»«»ia«l(ia«<i
Petek, 8.4. ob 18. url SCHINDLERJEV SEZNAM vojna drama.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
•..................
Sobota, 9.4. ob 18. uri. SCHINDLERJEV SEZNAM voj-na drama
V	naslednjih dneh: ROMANCA V SEATLU, WAYNOV SVET 2 IN CLIFHANGER!
MAX. POLURNE KONCENTR.
od 28.3. do 3.4.1994
3600 3000 2500 2000 1500 1000 -500 0
konc. SO 2 (mg/m3)
G.G.
MERILNE POSTAJE
M 28.3.	m, 29.3.	n 30.3.	M 31.3
OS 1.4.	□ 2.4.	■i 3.4.	
SEKRETARIAT ZA OKOLJE IN PROSTOR
sama in za kateraga pravi, ji tem nikoli ne more zmanjkati. Po poklicu je sociologinja, sicer pa samostojna podjetnica. Ne vem sicer, ali si njen mož na ta račun kdaj zabunda tisto: "Moja žena je podjetnik...", vem pa, daje sin prav nič rad ne sliši na radiu. Pa ne zato, ker mu ne bi bila všeč,
ampak zato, ker takrat, ko jo zasliši ve, daje ne bo doma.
Tanja Goljar je tudi tista, ki se zna svojim "napakam" prisrčno nasmejati in k temu pritegniti tudi druge, predvsem pa celo četrkovo ekipo, ki se cela rada smeji. To je bilo smeha, ko je prebrala, da bo takrat in takrat tam in tam "tih" koncert. Kolegica, ki pripravlja stalno rubriko Kdaj, kje, kaj, je v tekst zapisala: "Ob 10. tih koncert...," kar naj bi se bralo "ob desetih". Tanja je tekst vzela dobesedno, tako kot se tudi mora in... Bilje tih koncert. Pa, kaj? Morda se pa sploh ni zmotila.
"Rada pridem na radio. Sploh ob četrtkih. Prijetna ekipa je takrat tam. Prideta Jožeta, pa Tatjana in Simon."
Ja, danes popoldan je v programu spet Tanja Goljar.
I mkp
GIBANJE PREBIVALSTVA
Občina Velenje:
.................
Smrti: Marija Leber, roj. 1919, Razbor št. 1, Dramlje; Marija Vaz-ner, roj. 1921, Velenje, Jurčičeva c.št.2; Maks Hrovatič, roj. 1929, Dobrina št. 17; Vincenc Jezernik, roj. 1915, Ponikva pri Žalcu št. 20; Frančiška Pančur, roj. 1919, Krnica št. 23; Milan Glušič, roj. 1952, Šoštanj, Kajuhova c.št. 5; Janez Šket, roj. 1946, Čača vas št. 30; Anton Glavač, roj. 1931,
Prožinska vas št. 69; Ivanka Si-ter, roj. 1936, Šešče pri Preboldu št. 76; Janez Smrtnik, roj.1921, Stari trg št. 194, Slovenj Gradec; Danijela Oprčkal, roj. 1928, Gorenje št. 24.
Občina Mozirje:
Smrti: Rozalija Pevc, 1902, Rad-mirje 7; Frančiška Štifter, 1909, Planina 14.
107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje)
ČETRTEK, 7.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; I6.3O Kdaj,kje,kaj; 17.00 Press ambulanta; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 8.APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 9.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj,kje,kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 10.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, ll.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 12.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 13.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živ žav; 19.00 Na svidenje.
/^V P0L2 ^^^^ infon
POLZELA 38 informacije ff tel.: (063) 721-052
'Id.
POOBLAŠČENI PRODAJALEC:	
I FIAT cena do reg. v DEM I	
PANDA 4x4 TREKK 92 CAT	16560
CINOUECENTO 900 IE CAT	13.540
UNO 1,0 IE CAT	14.960
TIP01,4 IE CLIP CAT	19.390
TEMPRA 2,0 IESXCAT	23.600
CROMA 2,0 TDIMAQ	26.990
ALFA ROMEO	
164 T. SPARK CAT	36.110
SUBARU - UGODNI KREDITNI POGOJI NA 48	
MESECEV	
VIVIO GU 4WD CAT	17.980
JUSTYJ124WDCAT	22.560
LEGACY RANGER DL 4WD CAT	36.000
DAIHATSU	
CHARADE TS1,0	15 280
CUORECAT	16.800
HIJET PICK UP	17.000
POSREDUJEMO PRI PRODAJI RABLJENIH	
VOZIL	
GOLF JX DIESEL 87	8.500
UNO 45 91	9.400
FORD SIERA 2,0 CAT 89	13.500
(rahlo poškodovan)	
Obvestilo
Tudi v Zdravstvenem domu Velenje smo odprli sa-moplačniško ginekološko ambulanto.
Razen standardnega ginekološkega pregleda, vzamemo bris za zgodnje odkrivanje raka in opravimo pregled dojk. Pregled po potrebi dopolnimo z ginekološko ultrazvočno preiskavo.
Preglede v samoplačniški ambulanti opravlja dr. Levak-Hozjan Sonja, specialistka ginekologije in porodništva, ob ponedeljkih.
Za natančen čas pregleda se lahko naročite po telefonu 856- 711 (interna 263 ali 261) ali osebno.
■ M.d. direktorja Jože Zupančič, dr. med., _ spec. spi. med.
ANDRAGOSKI ZAVOD
LJUDSKA UNIVERZA
VELENJE
Regionalna preureditev Slovenije bo ustvarila nove razmere tudi na področju izobraževanja. Pričakujemo, da bo oblikovana tudi nova mreža razporeditve študijskih središč, kjer bo možna pridobitev višješolske izobrazbe.
Na LJUDSKI UNIVERZI VELENJE želimo pričeti z aktivnostmi, ki jih je potrebno opraviti, da bi tudi v Velenju lahko delovale posamezne višje Šole. Temeljni pogoj za začetek postopka pa je primerno število kandidatov za vpis.
Zaradi tega vabimo vse tiste, ki bi želeli z izobraževanjem ob delu
PRIDOBITI VIŠJO IZOBRAZBO
da nam najkasneje do 22. APRILA 1994 sporočijo svojo
konkretno željo.
Navajamo nekaj najbolj pogostih možnih smeri izobraževanja:
-	VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK
-	VARNOSTNI INŽENIR -VIŠJI UPRAVNI DELAVEC
-	EKONOMIST
-	ORGANIZATOR DELA
-	INŽENIR KMETIJSTVA
Vaš interes nam lahko posredujete neposredno na Ljudski univerzi Velenje, Titov trg 2, ali po telefonu na št. 853 - 576 vsak delovni dan med 8. in 12. uro, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 15. in 18. uro.
TO NI VPIS - TEMVEČ UGOTAVLJANJE INTERESA.
7. aprila 1994
i
A
IMCM 19
mali OGLASI
MLADINSKI TENIS LOPAR PRODAM. Telefon 852-274.
SNEMANJE VAŠIH SVEČANIH PRILOŽOSTI (poroke, birme, maturantske plese) nudimo. Telefon 858-042.
KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK, star 2 leti Chico, prodam. Telefon 892-233.
V	SKALAH PRODAM HIŠO, brez telefona, še ne dograjeno, ali jo zamenjam z doplačilom za enoinpol sobno stanovanje vi. ali II. nadstropju. Naslov v uredništvu.
ŠKODO FAVORIT, 136 L, letnik 90, prodam. Telefon 855-038.
PREKLICUJEM VEUAVNOST avtobusne vozovnice na relaciji Letuš-Gorenje, na ima Andreja Mori, št. 30337.
V	BLIŽINI VELENJA ODDAM v najem njivo in travnik. Telefon 852-550.
R-4 GTL letnik 84, registriran do 95/3, prevoženih 40.000 km, prvi lastnik, prodam. Telefon 858-738.
PREPROGO 2 X 3 M, fritezo Ro-venta, prizma ODeke, prodam. Telefon 892-156.
MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE obvešča, da bo v nedeljo 10.4. od 8.30 do 9. ure, v Šaleku pri Stropniku, zraven cerkve, prodajala mlade kokoši nesnice različnih starosti (6 in 3 mesece), grahaste in rujave, krmljene s koruznim šrotom in cepljene proti kurji kugi. Lahkojih naročite tudi po telefonu 0602-61-202.
DEKLIŠKO BIRMANSKO in obhajil-no obleko, prodam. Telefon 855-841.
REDNO ZAPOSLIM PEKE IN SLAŠČIČARJE. Pfeifer, d.o.o. Pod-vin 5, Polzela, telefon 721-520.
IŠČEMO MOŠKEGA ZA HONORARNO POMOČ PRI UREJANJU PARCELE in gradnji hiše v Velenju, Gorica. Telefon 858-052.
OTROŠKO KOLO ROG, zelo kvalitetno, kakor novo, poceni prodam. Telefon 852-996.
KUHINJO MARLES, z belo tehniko, prodam. Telefon 854-648.
ŠKODO 105 L, letnik 87, prodam za 2900 DEM. Telefon 853-147.
OKNA TERMO Z LESENIM KRIŽEM, dim. 80 X140 cm, ugodno prodam. Telefon 852-273.
ODKUPUJEM VSE VRSTE OKROGLEGA IN REZANEGA LESA, vseh klas, tudi jamski les. Plačilo v treh do šestih dneh po prevzemu. Ivo Lahovnik, Cesta Talcev 4, telefon 063853-316.
ŽENSKA SREDNJIH LET, čista in poštena, išče sobo. Za protiuslu-go je pripravljena gospodinjit starejšima zakoncema. Naslov v uredništvu NČ.
UGODNO PRODAM KINTA KUN-TE. Telefon 858-283 dopoldne.
ZASTAVA 101, letnik 80, registrirana do 95/4 odlično ohranjena prodam za 1000 DEM. Telefon 858-265.
ČRNOBELTV in kletko za nesnice, prodam. Telefon 885-652 zvečer.
SENO IN KORUZO PRODAM. Telefon 888-285.
BRAKO PRIKOLICO in AX 11, ostalo po dogovoru, prodam. Telefon 893-226.
PARCELO za gradnjo hiše (800 m2) prodam v Dovžah. Telefon 0602-55-348 (zvečer).
REDNO ZAPOSLIM KUHARICO, SAMSKO. Telefon 831-368.
PRODAM ZAZIDLJIVO, SONČNO PARCELO 2000 m2, voda na par-
celi, Studence pri Veliki Pirešici v občini Žalec. Telefon 721-517.
POCENI PRODAM REZERVNE DELE za osebni avto Škoda 105 L. Telefon 893-769.
PRAŠIČE 120 kg prodam po 190 SIT za kg. Telefon 778-523.
SAMSKI, OSAMLJEN, 60 LETNI VDOVEC, s svojo hišo, nealkoho-lik, skromen, išče dobrosrčno, osamljeno upokojneko z željo po skupni življenjski poti. Šifra "OSAMLJEN".
PRODAM OTROŠKI VOZIČEK HAUCK in novo izpušno cev za Hrošča 1300. Telefon 851-639
WV HROŠČA, letnik 72, prodam. Registriran do 95/3. Telefon 888-156.
HIŠO Z DELAVNICO V SKOR-NEM.damo v najem. Telefon 885-830.
KAMNOSESTVO PODPECAN
ŠALEK 20, tel: 857 - 558
IZDELAVA NAGROBNIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC, TLAKOV, SANKOV ifl KUHINJSKIH PULTOV...
Uradne ure vsako sredo in soboto
od 7. do 17. ure Za naročilo nagrobnikov v mesecu februarju-15% popust
JELOVICA
Škofja Loka, Kidričeva 58 tel.: 064/631-241, fax: 064/ 632-261
Vam ponuja na sejmu A A	v Ljubljani
AA SVOBODA GIBANJA od 7. do 12. apnia
Vf|0/ POPUST za okna, vrata, senčilo, Ifl O/ gotovinski POPUST IIP /O montažne stene, prenovo oken 19JP /O za stanovanjske hiše
+5% SEJEMSKI POPUST +5% SEJEMSKI POPUST
in na vseh prodajnih mestih Jetovicepo Stoveniji CELJE, Božičeva 3, tel./fax 063/25-881 ABD DRAVINJA, Slov. Konjice SAVINJSKI MAGAZIN, Žalec
it

GROS IN D.O.O.
63320 Velenje, Jenkova 15 Tel., fax: 063/852-780 063/857-204
Trgovina, storitve, proizvodnja TRGOVINA ZA LOVSKO, RIBIŠKO IN ŠPORTNO OPREMO
(bivŠA pRodAjAlNA Oitbis v VeLenju)
FoiTovA 6, teI: 067 / 852 - 780 PO UCODNIH CENAH VAM NUDIMO:
-	NOVO - CELOTNO RIBIŠKO OPREMA IN PRIBOR
-	LOVSKO STRELIVO IN OROŽJE
-	LOVSKO OPREMO
'ŠPORTNO OPREMO
-	VSE ZA LOKOSTRELSTVO
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV .
OPRAVLJAMO PREVOZE BLAGA DO 1,8 TONE NOSILNOSTI ! DeI. čas: vsaI< (Jan od 8.70 - 1 2 in od 14. do 18. ure, ob soboTAh od 8.70 do 12. ure VLJUDNO VABLJENI !
PODJETJE ZA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING
Žalec, Titov trg 7 /nasproti vhoda v Žano/ TeL: 063/715-160
Del. čas: delavnik 9. -12., 15. -19. h sobota 9.-12. h
NOVO!!! *** VSE ZA RAČUNALNIK NA ENEM MESTU ***
•	barvni monitorji /že od 37.000 sit dalje/
•	računalnik 386 in 486 Pentium /sestavimo tudi po vaši želji/
•	stekleni filtri za monitorje
•	printerji Epson, Fujitsu, Samsung
•	diskete TDK in Sony/3,5 in 5,25/
•	vsa dodatna oprema /miške, škatle za diskete, trakovi, čistila.../
•	računalniške mize iz uvoza /že od 14.000 sit dalje/
•	izdelava programov po naročilu!
Nudimo možnost nakupa na več obrokov ali 5 % gotovinski popust!
Tam
68290 Sevnica, Slovenija, Hermanova 1, p.p. 9 telefon: n.c. (0608) 41 224, fax: (0608) 41 626 telex: 3581 5 TANSEV Si
Tanin Sevnica obvešča prodajalce kostanjevega lesa, da še vedno odkupuje les pravega kostanja in sicer v PROSTORSKIH IN KUBIČNIH METRIH, tako kot je bilo dosedaj v naše in vaše zadovoljstvo. Pokličite nas in o vsem se bomo dogovorili.
Naši telefonski številki sta 0608 41 • 349 in 41 - 044.
11 LE KTllOI N STALACIJ11 AllLIČ Škale 82 /a
tel.: 063/893 - 701 ali mob. 0609/ 619 -125
NUDIMO VAM VSA ELEKTROINSTALACIJSKA DELA IN ELEKTROMATERIAL PO IZJEMNO UGODNIH CENAH.
MONTIRAMO HIŠNE ALARMNE NAPRAVE!
Plačilo je možno na več obrokov. Del. čas: vsak dan od 7. do 21. ure.
Vljudno vabljeni!
ŠPORTNA ZVEZA VELENJE, Efenkova 61
objavlja prosta dela in naloge
FINANČNO-ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe
-	najmanj eno leto delovnih izkušenj
-	tri oziroma šest mesecev poskusne dobe
Rok za oddajo prošnje je 14. april.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim
delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo na naslov: Športna zveza Velenje, p.p. 28, 63320 Velenje.
Odvadite Se Kajenja
s pomočjo preizkušene mešanice, pripravljene po izkušnjah naših prednikov
scaltea antinic
Zeliščna mešanica. Ki jo žvečite, odganja potrebo po kajenju, pomirja, razkužuje usta in dihalne poti. Brez živčnosti In stresov se boste v nekaj dneh znašli na pragu zdravega življenja!
W A R O Č I L A !
po telefonu (063) X 239 vsak dan od 8.00 do!7.00 ure.
Posipamo po povieflu: p 8r p TRADE d.o.o. Ulica XIV. divizije 14. 63000 CELJE
Cena 1.925,00 SIT; poštnina je vračunana v cenol.
Tam kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli, ko zavemo se, da več te med nami ni.
V SPOMIN
6. aprila mineva deset let, ko si odšel brez slovesa, nasmejan kot vedno, saj si bil prepričan, da se boš vrnil.
Usoda je hotela drugače. Naš dom je ostal nem in prazen, prelite solze zaman kličejo našega ljubega moža, očeta,brata,strica in starega atija
RUDOLFA ŠTRIGLA
iz Florjana 42
Ne moremo se sprijazniti z resnico, da te ni in te nikoli več ne bo med nami. Vsi smo te imeli neizmerno radi. Globoka praznina obstoja zdaj v naših srcih. Hvala vsem, ki se ga spominjate in ustavite korak ob njegovem preranem grobu ter mu prižigate svečeke in prinašate cvetje.
Žalujoči: Vsi njegovi, ki so ga imeli radi.
ZAHVALA
Mnogo prerana, kruta bolezen je iztrgala iz naših src dragega moža, očeta in dedija
ADOLFA REDNAKA
25.6.1941-25.3.1994
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste darovlai cvetje, sveče in ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala velja tudi zdravstvenemu osebju ZD Velenje, dr.
Kralju, Zdenki Usar, župnikoma gospodoma Kraševcu in Vicmanu, pevskemu zboru, oktetu, godbi, d.o.o ESO, govornici Jožici Borovšak in vsem tistim, ki ste nam stali ob strani, še posebej Mariji Božič.
Žalujoči: Žena Marija, sin Adi z ženo Jožico, vnučka Janja, Rok in sin Boris s Karmen.
Delo in trplejenje, tvoje je bilo Življenje.
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, Številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 90,00 tolaijev, trimesečna naročnina 1000,00 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje: 14I I I1I I IVII in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Skrivnosti tudi pri nas
Včasih smo kar nekoliko ljubosumni, ker se v našem okolju ne dogajajo takšne nenavadne stvari kot drugje po svetu. Naš dolgočasni vsakdanjik je popolnoma brez duhov, prikazni in NLP-jev...alipa jih ne opazimo! Navsezadnje pa morate v takšne stvari tudi verjeti. Znani pisec znanstvene fantastike ARTUR C. CLARKE je ob neki priložnosti dejal: "V neznane leteče predmete (NLP) verjamem ob torkih, četrtkih in v soboto!" Da pa ne boste takoj na začetku popolnoma razočarani, bomo omenili nekaj "nerazjasnjenih " primerov, ki so se dogajali v našem okolju in nikjer drugje!
Kdo še ni slišal za skrivnostno prikazen iz Hude luknje? Največ prahu je dvigovala v začetku osemdesetih let, poznavalci pa trdijo, da se pojavlja občasno že več kot sto let. Ta prikazen, ali tako imenovana "ženska v črnem" ali v "belem ", se pojavlja proti večeru v bližini že omenjene Hude luknje, kjer zaustavlja mimoidoče avtomobile in jih poprosi za vožnjo. Po nekaj minutah vožnje skrivnostna Ženska na zelo nenavaden način izgine iz avtomobila, seveda na grozo šokiranih voznikov, ki so Žensko prijazno sprejeli v avto. Pripovedka pa pravi, da tisti, ki "ženski iz Hude luknje" ne ustavi, naslednjih nekaj dni nima kaj preveč sreče. Koliko je resnice o "prikazni", presodite sami!
NLP nad Velenjem! Bedarije, boste rekli, a to je z debelimi črkami pisalo na prvi strani Slovenskih novic z dnem 13. junija 1992! Zapisano je bilo, da je večer prej, skupina ljudi nad velenjskim gradom opazovala telo jajčaste oblike in rumeno-oranžne barve. To se je
dogajalo okoli polnoči, telo je bilo vidno dobrih dvajset sekund, potem pa je z veliko hitrostjo izginilo na nebu. O NLP-ju iz tistega leta se je še veliko govorilo, celo da naj bi se čez nekaj dni vrnil na isti kraj, a o tem nimamo nobenega pisnega poročila.
NLP naj bi se pred nekaj leti (konec sedemdesetih let) spustil pred neko domačijo v bližini Gaberk. Stanovalci bližnje hiše so NLP kar nekaj časa lahko opazovali pred svojim pragom. Zjutraj so poklicali tedanje miličnike, ki so na mestu našli globoke zažgane sledi neznanega izvora. O tem je poročala tudi TV!
Jetija in Dolge noge Velenjčani resda ne premoremo, je pa v naših krajih, predvsem v jezeru in Hudi luknji (!) živela pošast imenovana Pozoj, o kateri govori ljudsko izročilo, omenil pa jo je tudi Anton Aškerc v knjigi Nekoč je bilo jezero (izposodite si jo lahko v velenjski knjižnici). Žival neznanega porekla in precej nenavadnih oblik se je prvič pojavila pod hribom Stropnica, kjer naj bi pastirčku Lovreku kradla ovce. Dva metra velika pošast naj bi prebivala v okoliških jamah Tisnika, nazadnje pa so pošast videli in tudi ujeli (ter ubili) graditelji ceste skozi Hudo luknjo, ko je skočila nad delavce. Od takrat naprej se o tej pošasti ni več slišalo, kar pa ne pomeni, da je tudi ni več.
Skrivnosti, takšnih in drugačnih, je v naših krajih še kar veliko, a jih zaslepljeni s Hollywoodskimi spakami a'la Gremlini, E. T.-ji in podobnimi, ne opazimo. Dejstvo je, da se tudi okoli nas dogajajo v temo zavite stvari!
■ BJ
"Vroče Velenje"
vas najprej v salonu postreže s pijačo, kasneje nudi masažo, oralni ter za konec tudi "navaden" seks.
In cena? Za eno uro teh užitkov, vam bo "TNU" (kratica za telefonsko nudenje uslug) zaračunal okroglih 10.000 tolarjev. Torej ta zadeva ni ravno poceni in ni namenjena navadnim smrtnikom z ubogo plačo. Vsi, ki vas cena preseneča, vedite, da je takšno nudenje uslug lahko še dražje. Omenimo bližnji Gornji Grad, kjer ima svoj sedež agencija "Larisa", ki tudi nudi eksotične lepotice in to za "samo" 40.000 tolarjev, na uro seveda. Povprečno plačo lahko torej v kratkem času dobesedno
"uničite."
Vrnimo se nazaj v Velenje in njegovo okolico. V bivšem FLOYD baru ali po novem IN-TIME klubu, vas ob (dragi) pijači zabavajo brhke plesalke, ki po nekaj minutah za trenutek odvržejo še zadnje cunje. Enak ali podoben način show vam nudi disco bar "S" ali priljubljeni "Podbregar", kjer vas razveseljujejo štiri brhke Rusinje. Vstopnine ni, a boste za malo pivo (Laško), odšteli 300.00 tolarjev za colo (2dl) pa 200 enot našega ljubega slovenskega denarja.
Menda se lahko dogovoriš tudi za "skok čez plot" (če si slučajno poročen), za okroglih 100 nemških mark. Podobna ponudba je bila nekaj časa zelo priljubljena tudi v hotelu PAKA, kjer so vas tudi zabavale Rusinje, ki so rade z gostom (seveda na njegov račun) spile kakšno pijačo. Ponavadi so si naročile STOCK-COLO, ki je bila okoli 500 tolarjev. Gostje, ki so plesalkam plačali tudi po več "rund", so se čudili, kako dobro dekleta prenašajo alkohol. Skrivnost je bila v tem, da so dekleta dobila le coca-colo, sveda pa so naivneži plačevali tudi Stock.
Seveda je nočno življenje v našem okolju še veliko bolj pestro in zelo zanimivo. Potrebno je imeti predvsem čut ter zelo zelo napolnjeno denarnico, najbolje kar z nemškimi markami.
Torej, vam ni žal denarja -mnogo zabave!
■ BJ
Tisti, ki trdijo, da v Velenju in okolici ni prav nobenega nočnega življenja in, daje naša okolica najbolj dolgočastna na planetu, se zelo moti. Potrebno je le malce bolj pogledati naokoli in takoj najdeš takšne stvari nad katerimi si lahko celo zelo presenečen.
Prelistajte na primer samo Salamonov oglasnik. Tam med intimnimi ponudbami najdete oglase z naslednjo ali vsaj podobno vsebino: TNU, spoštovani! Prijazno vabimo na nočna intimna diskretna srečanja ob nežni glasbi, masaži, svečah, kadilih, pritajeni svetlobi... v Velenju. Tel.: 063/851-XXX! Ali pa recimo:
TNU-atraktivna, mlada, vitka, plavolasa, nežna, visoka dama z lepim parom nog vabi na sprostitev v Velenju. Non stop.
Takšnih oglasov, ki ponujajo, do sedaj v Velenju še povsem "neuveljavljeno panogo", je v vsaki številki oglasnika preko (!) trideset.
Torej, kaj je ta TNU in kaj nudi? Poklical sem na telefonsko številko, ki je verjetno ena najbolj znanih številk s tovrstno ponudbo v Sloveniji. Na drugi strani, se je oglasil gospod, ki je na kratko povedal, kakšne mladenke nudi in kaj te potem nudijo morebitnemu uporabniku. Trenutno ima v Velenju dve devetnajstletnici (!) Mladenka
I-------
Mala anketa
Kdaj saditi in kdaj sjati, to je zdaj vprašanje?
Ideja za današnjo anketo se mi je utrnila, ko sem gledala setveni koledar za isto obdobje v dveh različnih časopisih. Popolnoma sta se razlikovala. V enem je bil zapisan na ponedeljek plod, v drugem list, opazila pa sem še več razlik. No, pa me je začelo zanimati, kako ljudje to resno vzamejo in koliko se ravnajo po njih, sploh, ker vemo, da se zadnje čase radi vračamo po nasvete v stare čase. Prva dva sogovornika smo zmotili pri delu na vrtu, sogovornici pa smo ustavili na ulici.
Franc Zagorc, Velenje:" Veste, sem že dvajset let v pen-ziji, vrt pa ima že vsaj 50 let. Ne ves čas na istem mestu, nekajkrat sem se že preselil. Menije to največja in najljubša re-
kreacija, rad se umaknem iz bloka. Sadim pa po lastnih izkušnjah, včasih pa ubogam ženo. Nikoli ne gledam setvenih koledarjev, pa vseeno obilno obrodi. Se sinovi družini pridelam zelenjavo."
Gusti Medved, Velenje: "Kdaj sadim in sejem? Težko
vam rečem. Ko mi zapaše, grem in naredim. No ja, malo že pogledam na vreme, fižola še nikoli nisem sadil pred 10 majem. Tiste "bile bale", ki so zapisane v setvenih koledarjih, pa ne upoštevam. Šest let sem že v pokoju, vrt imam malo zaradi preživetja, veliko več pa zaradi prijetne rekreacije."
Alojzija Mesarec, Velenje:"
Ja, imam vrt, takoj za Gorenjem. Saditi in sejati začnem v sredini marca, tako da sem nekaj stvari že
dala v zemljo. Ko sadim čebulo, korenček, peteršilj in solato, gledam na setveni koledar, ja. Jim kar zaupam, saj mi vrt dobro obrodi. Ko je sezona, imamo vsega dovolj. Sicer živim v bloku, zato mi vrt veliko pomeni. Ves čas pač ne morem zdržati v stanovanju."
Hedvika Kačnik, Velenje:	'
"Žal nimam svojega vrta, ga pa	I
zelo pogrešam. In to zato, ker	I
smo ga včasih doma imeli, celo	■
njivo smo imeli. Če bi kje v	J
bližnji okolici dobila košček	I
zemlje, bi si takoj naredila vrt,	I
če je pa predaleč, se pa ne	■
splača. Kolikor se spomnem,	!
doma nismo sadili po setvenih	I
koledarjih, zaupali smo	|
maminemu občutku. En red je	■
pač moral biti, pa malo je bilo	!
seveda treba delat. Sedaj vso	I
svojo ener-gijo usmerim v rože	|
na balkonu. Lani smo dobili	■
tudi občinsko priznanje. Letos	J
jih še nisem presadila, ko bo	I
čas in volja, bom naredila tudi	|
to. Ne, ne bom gledala na set-	i veni koledar."
■ bš, foto:tp	I
TRIC TRAC
v Vinski Gori
Sodelujejo:
ansambel MihelU ansambel Čuki
Zoran Zorko strašna Jožeta jboljši slovenski smučarji
Katja Koren, Mitja Kune, Miran Rauter...