Leto LXVII Poštnina plačan« ▼ gotovini, V Ljufiljanl, v torek", dne 4. aprila 193» štev. 78 a Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica š tev.k Telefoni nredniStva in npraves 40-01, 4042, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznika K zagrebškim razgovorom Kakor so Srbi, Hrvati in Slovenci pred dvajsetimi leti ustvarili jugoslovansko državo iz svobodnega nagiba enotne narodne volje, tako danes njihova skupna volja zapovedujoče zahteva sporazum, ki bo jamčil državi trden obstoj v vseh okoliščinah zgodovinske usode. Ta sporazum v duši Slovencev, Hrvatov in Srbov že od nekdaj živi ter bi bil že davno ustvarjen, če bi ga ne bile zavirale nespamet, kratkovidnost in o z, k o samoljubje. Ničesar ne moremo bolj iskreno želeti, kakor da bi zagrebški razgovori dovedli do resničnega in trajnega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Kajti sporazum narekuje danes bolj' kot kdajkoli srce in pamet. Za sporazum govori srce, ker je sporazumevanje med brati nekaj naravnega. Naj je bilo v preteklih 20 letih ali tudi še prej med nami že karkoli, končno vendar vsi čutimo, da smo si medsebojno bližji kot s komurkoli, ki živi okrog nas. Toda še več! Zavedamo se, da ni le kri, ki nas spaja in sorodna govorica, da ni le skupna država, ki nam nudi isto streho, ampak da nas veže in druži tudi ista usoda. Meje Jugoslavije so mogoče na Triglavu in v Djevdjeliji, ob Su-botfci in Splitu le toliko časa, dokler smo Slovenci, Hrvati in Srbi povezani v eno krepko državno celoto. Če bi se odkrhnil le en del, se bodeta obdrobila in okrnila tudi ostala dva dela, ki bi brez tretjega ne mogla več dolgo držati svoje sedanje posesti. Naša medsebojna povezanost je usodna. V Zagrebu gre za to: ali zmaga načelo, ki pravi, da kri ni voda in naj se ne loči, kar narava sama zbližuje in združuje, — ali pa se uveljavi prislovica: ne-edinost — slovanski grehi Za sporazum pa govori tudi pamet, kajti sporazum je nam vsem nujno potreben. Ni še dolgo tega, kar je angleški zunanji minister opozoril gotove evropske države, da bi pri sedanjem stanju mednarodno politike razpoke v njih državni zgradbi mogle postati zelo usodne, ter naj se zaradi tega podvizajo, da jih hitro zamaše. Vsaka špekulacija s tem, da bo potem enemu bolje, ako se znebi ostalih dveh in ostane sam, je najusodnejša zmota, vče se sporazumemo, bomo mi ostali gospodarji na tem krasnem prostoru Evrope, brez sporazuma pa bomo prej ali slej na svoji lastni zemlji hlapoevali tujcu. Umirajoča Svetopolk je poklical pTed se svoje tri sinove Mojmira, Svetopolka in Zo-borja. Dadbora^ PAB pa je bil na novo izvoljen dr. t .m PoštiJ, V6euč. profesor iz Zagreba. Za ljubljansko m rzo Belgrad, S. aprila, m. V Belgrad je prispel vseuč. profesor iz Ljubljane g. inž. L o b e v zadevi zavoda za strojništvo na univerzi v Ljubljani. G. prof. Lobe je v prosvetnem ministrstvu posredoval, da se uredi vprašanje honoriranja vseh izdelanih načrtov in preračunov za novo zavodovo zgradbo, ki se že gradi, ter da 6e reši vprašanje nabave nekaterih specialnih strojev za laboratorij za mehansko tehnologijo zavoda za strojništvo. Osebne novice Belgrad, 3. aprila, m. Z odlokom finančnega ministra je postavljen za pregledovale« računov 8. pol. skupine Franc Prek, pregledovale® 9. pol. skupine v Ljubljani. V 9. pol. skupino je postavljen Mojmir Pečenovnik, uradniški pripravnik mestne kontrole na finančnem ravnateljstvu v; Ljubljani. Po službeni potrebi sta prestavljena Lovrenfl Kolničar, prometnik 8. pol. 6kupine iz Domžal na: Verd, Robert Novak pa s postaje Vrhnika na postajo Domžale. Belgrad, 3. aprila, m. Pred izpitno komisijo V centralnem živilskem zavodu v Belgradu šta z odličnim uspehom napravila izpit za strokovnjaka za živila gg. inž. Mirko Lindtner, šef kemičnega oddelka Higienskega zavoda v Ljubljani, in inž. Albin Nerima, kemik mestnega poglavarstva v Ljubljani. Belgrad. 3. aprila. AA. Napredoval je za ravnatelja državnega mlekarskega zavoda v Škof ji Loki v 4/2 inž. Srečko Šabec, dozdaj v 5. skupini. Belgrad, 3. aprila. AA. Prosvetni minister Slevan Cirič je danes dopoldne sprejel v svojem kabinetu zastopstvo uprave učiteljskega združenja na čelu s predsednikom Ivanom Dimnikom. Belgrad, 3. aprila AA. Odbor za propagando domačih pogonskih sredstev pri ministrstvu za gozdove in rudnike organizra tečaj za pouk v vožnji z motornimi vozili na plinski generator z domačim pogonskim sredstvom. Tečaj bo v šoli za rezervne častnike — avtomobiliste. Predavanja iu vaje bodo dvakrat na teden in sicer zvečer ob 18.30. Potreben pogonski material bo dal na razpolago omenjeni odbor. Tečaj je brezplačen in bo trajal dva meseca. Kdaj se bo začel, bo objavljeno pozneje. Vsa potrebna obvestila se dobe pri ministrstvu za gozdove in rudnike pri višjem svetniku inž. Slobodanu Baranči. Samomor polkovnika Slaveka Iz nepojasnjenih razlogov se je bivši poljski predsednik vlade in najožji Pilsudskijev sodelavec samega sebe usmrtil Varšava, 3. aprila. A A. Ha vas: Uradno objavljajo, da je polkovnik S1 a v e k , ki je poskušal snočt samoumor, umrl davi ob 6.45 v bolnišnici Pilsudskega, čigar najboljši sodelavec je bil. Leta 1900 je Slavek izvedel prvi udar proti carističnemu režimu. Bil je predsednik poljske vlade 1. 1930 in 1931 ter nato ponovno 1. 1935, ko je pod direktivami Pilsudskega izvršil ustavno reformo. Do leta 1938 |e bil predsednik sejma, nakar je zapustil politično življenje. Vzrok samoumora ni znan. Nekateri politični krogi trdijo, da je bil pokojni Slavek užaljen, ker ni mogel več sodelovati v političnem življenju, v katerem je prej imel tako važno vlogo. V drugih krogih trdijo, da je pokojni Slavek zbolel za neko neozdravljivo boleznijo. Albert Lebrun ostane predsednik francoske republike Pariz, 3. aprila. AA. Havas. Pogajanja za izvolitev predsednika republike (te volitve bodo v sredo, 5. aprila), so prešla danes v odločilno dobo. Okoli poldne je agencija Havas mogla objaviti, da je sedanji predsednik Albert Lebrun na številne prošnje, ki so mu bile poslane zadnje dni, pristal na to, da kandidira tudi pri teh predsedniških volitvah r Versaillesu. Skoraj ni več dvoma, da bo Lebrun tudi izvoljen. Pretekli teden je predsednik senata Jeannene sporočil soglasen sklep senatorjev ter obiskal Elizejsko palačo, da bi tam skušal pregovoriti sedanjega predsednika francoske republike Lebruna, naj zaradi resnega položaja še dalje ostane na čelu države. Za tem j« predsednik skupščine H e r r i ft t ob- vestil Lebruna, da je poslanska zbornica prav takšnega mnenja kot senat. Končno pa je včeraj predsednik vlade Daladier v svojem govoru v Montelimaru v imenu vlade pozival k »logi »vseh sinov Francije zaradi ohranitve popolnega miru«. V tej zvezi jc poudarli potrebo, da sedanji predsednik republike ostane na svojem mestu je dalje. Vsem tem razlogom se Albert Lebrun ni mogel upirati in je danes dopoldne pristal na to, da bo 5. aprila tudi kandidiral. London, 3. aprila, b. Pred glavnim kazenskim sodiščem Cold Belay v Londonu je bilo 7 irskih teroristov, obsojenih na 10-letno težko ječo Krščanstvo je vera junakov, ne slabičev Znano je, da je nemški modroslovec Nietz-sche danes vodnik najrazličnejšim strujam, ki bi rade krščanstvo nadomestile z drugim naukom o življenju, predvsem pa — po pravici ali ne — onim, ki smatrajo za najvišjo vrednoto narod in njegove nagone. Ti se sklicujejo zlasti na naziranje tega filozofa, da je krščansko nravstvo nravstvo sužnjev, ki so se ga najbolj oklenili in so z naukom o ljubezni do bližnjega in vsakega človeka sploh Evropo »okužili«. Zato menijo, da je krščanstvo na poti junaškemu človeku in junaškim narodom, ki se hočejo na svetu uveljaviti v brezobzirni borbi za obstanek in za napredek. Ker tudi pri nas — čeprav še samo pri nekaterih — najdemo tako naziranje, je vredno, da se z njim pečamo ne glede na veliko nevarnost, ki jo tako pojmovanje pomeni za znosno človeško sožitje na zemlji, kjer je mnogo takih, ki sebe smatrajo za gosposki element, druge pa za sužnje ali za manj vredne, ki morajo napraviti prostor boljšim in močnejšim. Nietzsche, ki je posebne vrste človek in je tudi na tiste, ki se imajo za nekaj boljšega od drugih, naj bodo to posamezniki ali celi narodi, gtedfcl s preziranjem in njihovo nadutost smešil, še je s svojim mnenjem o suženjski morali krščanstva hudo zmotil. Prvič je pozabil, da je vsak preobrat na zemlji, naj bo gmotnega ali duhovnega značaja, delo tistih, ki niso na oblasti in ki ne vodijo, ampak ki zaradi obstoječih razmer trpijo. Pravičniki, ki so spoznali in slutili propadanje najvišjih človeških vrednot, so bili tisti, ki so odprli svoje srce krščanstvu. Niso pa bili to samo sužnji, ampak vsi plemeniti duhovi sploh, čeprav velika večina od njih ni stanovala v palačah in ni vodila javnega mnenja, niti je imela v rokah oblast. Materialna oblast je sploh največja ovira za preporod duše in zato prihaja zveličanje iz koč in tudi v kočah najde prvi in najgloblji odmev po potih, ki vladajočim niso znane. Krščanstvo zato ne pomeni upora sužnjev, ampak prodor novega duha, ki je svetu izpremenil lice, po pravih junakih, ki so bili pripravljeni, da za svojo vero doprinesejo vsako žrtev. Ničevo je tudi mnenje nemškega filozofa, da krščanski nauk o ljubezni do bližnjega ohranja in pospešuje na svetu vse, kar je bolno in življenja manj sposobno. Krščanska ljubezen do bližnjega izhaja izključno iz polne pripravljenosti za vsako žrtev v službi človeka in človeštva in zato taka krščanska ljubezen življenja ne slabi ali uničuje, marveč ga nasprotno krepi in stopnjuje, ker je delo najvišje plemenitosti duhovnega človeka. Kristjan po pravici izhaja iz spoznanja, da na svetu, ki ga živalski nagoni, če se ne brzdajo, rušijo, ljubezni ni nikoli preveč. Le močni, čijih moralne sile prekipevajo, so najboljši pomočniki bližnjega, ki znajo celiti tudi družabne rane in se ne zatekajo v vzvišeno samoto, ampak se lotijo vsakega dela, da sočloveku in družbi pomagajo. Le tako pojmovanje krščanstva je pravilno. Angleška pogajanja okrog „protinemške fronte" V Londonu pričakujejo skorajšnji pristop Poljske, Romunije in Turčije - Zanimivi poskusi tudi v Italiji »N e u e Ziircher Z e i t u n g« objavlja daljši dopis svojega londonskega dopisnika, ki vživa sloves, da je do sedaj vedno nepristransko in dobro informiral e položaju ter se skrbno ogibal vsakega natolcevanja ali senzacionalnega poročanja. Iz tega dopisa objavljamo najbolj važne posnetke: Anglija je po zasedbi češko-slovaške države in po vključitvi Češke in Moravske v Nemčijo takoj pričela z obsežnim diplomatskim delom, da ustvari tako imenovano »protinemško fronto« držav, ki bi se ob prvem prihodnjem napadu na kakšno samostojno državo z združenimi silami postavile po robu. Trije načrti Prvi načrt Anglije je bil, da bi se ustanovila zveza deveterih držav, to je Anglije, Francije, Rusije, Poljske, Romunije, Turčije, Grčije, Jugoslavije in Bolgarije. Toda ta predlog se je izkazal nepraktičnega in so ga takoj opustili. Drugi načrt je bil, naj bi se Anglija, Francija in Rusija med seboj povezala v trozvezo na način iste trozveze sklenjene 1. 1907 prav tako proti Nemčiji. Tudi ta predlog ni bil osvojen, ker so velesile rekle, da nima smisla, da bi se one obvezovale, da bodo branile svobodo vzhodnih držav, ali te same ne jamčijo za to, da se bodo vojskovale proti napadalcu, ne pa se brez boja vdajale. Tudi sodelovanje sovjetske Rusije ni vseh enako navdušilo. Tako se je rodil tretji načrt, da namreč Anglija, Francija, Poljska in Romunija podpišejo skupno izjavo, ki bi se tako glasila, da se bosta Romunija in Poljska proti vsakemu napadalcu na njune meje in na njuno neodvisnost borile in da jima bosta priskočili na pomoč Francija in Anglija z vsemi razpoložljivimi silami. Tretji načrt se je omejil na te Štiri države za to, ker za enkrat ni kazalo vlačiti sovjetske Rusije nazaj v Evropo, na drugi strani pa je res, da sta trenutno Poljska in Romunija prvenstveno ogroženi, torej je najprej potrebno, da se zavaruje njuna varnost. Pozneje bi se tej obrambni fronti 4 držav priključile še druge države in bi se tudi na nje raztegnila dobrobit francoskega in angleškega jamstva. Obsežni posveti Anglije z vzhodnimi državami Angleška vlada je torej na osnovi tretjega načrta začela spraševati države, ki prihajajo v obzir. Toda od Poljske je sprejela odgovor, da se poljska vlada ne bo spuščala v noberta pogajanja z nikomur, ako takoj ne dobi angleškega jamstva za nedotakljivost svojih meja. Od Romunije so bila potrebna še nekatera pojasnila. Tudi Turčija svojega končnega naziranja še ni poslala. S sovjetsko Rusijo je angleška vlada delala sporazumno in je sovjetska Rusija priznala, da je boljše, ako se v sedanjem trenutku ona ne vlači v omenjeno »obrambno fronto«. Ker je angleška vlada predvidela, da znajo diplomatski posveti — ki jih spremljajo tudi vojaški razgovori — trajati še nekaj časa, a ker je Poljska preživljala zadnje dni v misli, da je ogrožena, se MDUS terpentinovo milo varuje Vaše perilo! Dobiva sc povsod!_Pazite na ime Alftus! šah v Zagrebu Pru£0 l""° Zagreb, 3. aprila. V drugem kolu šahovskega prvenstva je prišlo do velikih iznenadenj, ker je Lešnik, ki je najmlajši jugoslovanski šahovski mojster, nekoliko pred prekinitvijo partije stal tako dobro proti večkratnemu državnemu prvaku Pircu, da bi jo skoraj mogel dobiti. To je bila najzanimivejša partija drugega kola. Pire je igral riskirano na napad, toda Lešnik mu je na odprti F-črti prebil polje. Z žrtvijo kvalitete je Lešnik prišel v boljšo pozicijo. Toda ta žrtev je bila napačna in je Pire pozneje pridobil kvaliteto. Lešnik je imel sicer dva pešca več, toda v končnici ni bilo izgleda za njegovo zmago. Zato je sprejel od Pirca ponujeni remis. • V partiji Njemcevičeve indijske obrambe je Filipčič slabo otvoril ter izgubil pešca. Po izmenjavi figure je prišel v izgubljeno končnico, katero je Avirovič z dobro in natančno igro odločit zase. V siciljanski partiji proti velemojstru Ko-etiču se Petek ni mogel dosti upirati. Kostič je po V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša soproga, mama, stara mama in tašča, gospa lflallner lulijana roj. HHller soproga sodnega uradnika v pokoju 3 aprila po kratkem težkem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, nnrno v Gospodu zaspala. Pocreb blage pokojnice bo v torek 4. aprila izpred mrtvašnice na mestnem pokopališču v Ptuju. Ptuj-Freiburg i. Brg., 3. aprila 1939 Leopold Wallner, soprog, sin in vnuk, Anciize, snaha. otvoritvi ostro napadel in Petek je moral partijo kmalu predati. Tomovič je v španski partiji proti Furlaniju po otvoritvi imel nekaj izgledov, toda Furlani se je žilavo branil in izenačil. Tomovič ni našel vedno najboljše poteze. Partija je bila dvakrat prekinjena. V končnici ima Tomovič nekaj pešcev več, toda le malo izgledov za zmago. Zelo zanimiva igra je bila med Vidmarjem ml. in Savo Vuko-vičem. V damsko-indijski obrambi je Vukovič po otvoritvi izenačil položaj in nato dovolili Vidmarju, da blokira središče in napada na kraljevem krilu. Vidmar pa to ni preveč točno izvedel, napravil je napako ter izgubil pri tem pešca. Kmalu nato je moral v končnici priznati prednost Vu-koviču in se udati. Zelo veliko zanimanje je vladalo za igro Rožiča proti velemojstru Milanu Vidmarju. V partiji kraljevske indijske obrambe je dr. Vidmar kmalu napadel po kraljevem krilu ter v' nadaljevanju osvojil najprej pešca, potem figuro, tako da se je moral Rožič vdati. Igra med Preinfalkom in Broderjem je bila slovanska obramba. Broderju se je posrečilo na koncu izenačiti in je ponudil Preinfalku remis, ki pa ga najprej ni sprejel. Pozneje 6e je moral vseeno zadovoljiti. Damsko-indijska obramba v igri Schreiber : dr. Kalabar je prinesla pozicijsko prednost Schrei-berju. Osvojil je pešca ter dobil tako središče in prostor za napad. Dr. Kalabar je moral žrtvovati figuro. Igra je bila drugače prekinjena in ima Schreiber nekoliko več izgledov v uspeh. Stanje točk po drugem kolu je naslednje: Sava Vukovič 2 točki, Vasja Pire, Preinfalk, dr. Milan Vidmar, Kostič 1 in pol, Schreiber 1 (1 ne-doigrana), Avirovič 1, Furlani, Rroder pol (t), Lešnik, Vidmar ml., Petek in Filipčič pol, dr. Kalabar (2), ostali so brez točk. Danes popoldne se je pričelo tretje kolo. Preinfalk in Schreiber sta remizirala po kratki in solidni igri. Otvorila eta Griinfeldovo varijanto, ki je prešla v damski gambit. Partija med Vidmarjem ml. in Furlanijem se je tudi končala neodločeno. Rila je kratka in brez kakšnih napptosti. Sava Vukovič je zmagal proti Rožiču. To je bila najkrajša igra in ee je končala v 10 potezah, po- je angleška vlada odločila, da Poljsko takoj pomiri in ji omogoči pogajanja s tem, da je v parlamentu slovesno izjavila, da Anglija in Francija že sedaj jamčita za poljske meje. Ta izjava velja do trenutka, ko bo podpisana skupna izjava, v kateri si bodo države-zavcznice obljubile, da se bodo vsaka z vsemi svojimi silami borile proti napadalcu, ki bi ogrožal nedotakljivost in samostojnost tistih vzhodnih držav, ki bodo izjavo podpisale. Anglija je potrkala tudi na vrata Italije Velikansko presenečenje Je v Londonu vzbudila vest, da je angleški odpravnik poslov v Rimu sir Charles N o e 1 odšel k zunanjemu ministru grofu Cianu in mu sporočil sklep angleške vlade, da s svojo oboroženo silo jamči za poljske meje dokler da splošna pogodba ne bi stopiia v veljavo. Grof Ciano je takoj stopil v telefonsko zvezo z Mussolinijem in je takoj na to angleškega diplomata še enkrat zaprosil k sebi. Angleška vlada je otividno pravilno računala, da je treba Italijo o vsem natančno poučiti in sicer iz treh razlogov: 1. Med Italijo in Anglijo vladajo prijateljski odnošaji. 2. Italija želi biti poučena o mednarodnih ukrepih, ki bi znali biti vporabljeni proti njenemu severnemu zavezniku osišča Rim—Berlin in 3. Anglija je mislila, da bo Italija hvaležna za vsako varnostno jamstvo, ki gre na korist Poljske, ki je tudi prijateljica Italije in s katero. želi Italija ohraniti kar najbolj prisrčne zveze. Angleška vlada je lahko zadovoljna z odmevom, ki ga je Chamberlainova izjava o Poljski našla tako v Angliji sami, kakor tudi v tujini. V Londonu prevladuje sedaj že dva dni vtis, da se je še le sedaj po dolgih letih spet ustvarilo ozračje za pravilno mednarodno sodelovanje, kajti še le sedaj je pričakovati, da se bo tudi Nemčija v svojih odnošajih do drugih vrnila nazaj na stara pota diplomatičnega občevanja, ki mesto samovotjnih enostranskih nastopov zahtevajo pogajanja. Toda vsi ne delijo tega mnenja ter mislijo, da bo Nemčija sedaj pustila, da pride do izbruha italijansko-francoski spor, kar bi fronto zapadnih velesil spet znatno oslabilo in bi odprlo za Nemčijo nove možnosti za samovoljne rešitve na evropskem vzhodu. Angleški odpravnik poslov v Rimu sir Charles je italijanskega zunanjega ministra brez dvoma opozoril na takšno možnost. Angleška vlada je namreč mnenja, da Italija o grožnjah, ki jim je bila izpostavljena Poljska, ni bila točno obveščena, kakor tudi ni bila izčrpno obveščena o okoliščinah, v katerih je bila od-plavljena češkoslovaška. Nadalje je tudi res, da je Anglija dobila obvestila, da se v Libiji baje nahajajo nemški častniki. Tudi to je bil eden vzrokov, zakaj je Anglija pohitela, da obvesti italijansko vlado sama in neposredno o svojem jamstvu za poljske meje. Ta teden pričakujejo velike odločitve V Londonu so prepričani, da se bodo na-daljna posvetovanja dobro razvijala. Romunija bo te dni, če že ni pristala na sodelovanju pri »Obrambni fronti« in bo od strani angleške vlade » - - - • »>«.»»••»<*"- Poljska, na treh straneh obdana od nemških meja tudi takoj deležna istega jamstva, ki ga je dobila Poljska. Podobno se lahko trdi o Turčiji, ki je na tem, da bo poslala v London svoj pristanek k sodelovanju. Kaj menijo »Times« London »Time s« so k angleški izjavi glede Poljske zapisale od uradne strani navdahnjen članek, kjer pravijo, da ima Anglija pred očmi predvsem potrebo, da sc v mednarodne odnošaje spet uvede redni diplomatični postopek. Sedaj je grozila nevarnost, da se ne bi v odnošajih med velikimi in malimi državami uvedli zakoni pragozda. Izjava angleške vlade ima namen na vsak način zavarovati neodvisnost vsake pogajajoče se stranke, preprečiti, da bi mala država stala pod pritiskom nadmoči kakšne druge. Pravico malih držav se morajo spoštovati. V tem jo bistvo Cham-bcrlainove izjave. Tako zaključujejo »Times«. Med bivanjem poljskega zunanjega ministra Beeka v Londonu bodo prerešetali razne podrobnosti glede načina, kako naj Anglija in Francija Poljski priskočita na pomoč. Prišli bodo tudi na čisto glede oblike bodoče »obrambne fronte«, ki naj malim državam zagotovi enakopravnost pri vseh pogajanjih ter občutje varnosti v evropskem sožitju. Predlog Francije: Poljsko-romunski zvezi naj se odbije protisovjetska ost Zelo zanimiv pa je predlog, ki ga je Francija te dni slavila v Londonu glede bodoče »obrambne fronte«. Poljska in Romunija sta namreč med seboj povezani v vojaški zvezi, ki je v bistvu naperjena proti sovjetski Rusiji. Dokler ta njuna zveza ostane v dosedanji obliki, na kakšno sodelovanje sovjetske Rusije po francoskem mnenju ni mogoče misliti. Poljska in Romunija naj bi svojo vojaško zvezo nekoliko spremenili, tako, da ne bi odbijala sovjetske Rusije, ki bi ne mogla biti hkrati zaveznica v »obrambni fronti« in branileljica Romunije in Poljske, ter istočasno tudi njuna sovražnica. Tudi o tem bodo zapadne velesile v teku tedna prišle na jasno. « Nemčije nočemo obkoliti Lord Halifax o preokretu angleške zunanje politike Zunanji minister lord Halifax je danes v lordski zbornici govoril o zunanji politiki. Najprej se je dotaknil izjave, ki jo je podal predsednik vlade Čhamberlain v petek v spodnji zbornici glede varovanja neodvisnosti Poljske, nato je pa nadalje-val: V teh skrbi polnih dneh je bila britanska vlada trajno v zelo ozkih stikih s francosko vlado. Ves čas se je mogla ugotovtii enakost naziranja obeh vlad. Britanska vlada je v vsakem primeru mogla računati z iskrenim sodelovanjem francoske vlade. Lord IIalifax je nato orisal okoliščine, v katerih je prišlo do Čhamberlainove izjave. Rekel je, da je še konec januarja kazalo, da ne bo nobenega novega pojava, ki bi mogel kaliti zaupanje v Evropi, in da je prišla doba, ko se bo varnost po malem utrdila. Britanska vlada si je prizadevala, da čim več pripomore v ta namen. Med drugim sc lahko sklicuje zlasti na sodelovanje na gospodarskem polju. S tem se da tudi pojasniti nameravani obisk trgovinskega ministra v Berlinu, in prav tako tudi sestanki med zastopniki britanske in nemške industrije. Medtem pa je prišla vojaška zasedba Češke in Moravske. Ta dogodek ie zbudil veliko bojazen. Lord Halifax je rekel, da pomeni priključitev skoraj osem m i l i j n n o v C e -hov v meje Nemčije zatajitev načel, ki Jih je dotlej poudarjala nemška vlada. Spričo tega se ni treba čuditi, da tudi nekatere druge države misli-je, da hi mogla biti njihova neodvisnost ogrožena. Nato je lord Halifax omenil obisk poljskega zunanjega ministra polkovnika Becka v Veliki Britaniji. Rekel je, da daje ta obisk priložnost za iskreno proučitev mnogih vprašanj, ki spadajo v splošno korist. tem, ko je Rožič vzel kmeta, ki ga ne bi smel, in je Vukovič z lahkoto prešel v uspešen napad. Ostale partije se nadaljujejo. V času, ko je britanska vlada proučevala položaj v želji, da bi čim več prispevala k miroljubnemu in rednemu poteku mednarodnih odnosov, so nastale nekatere okoliščine, ki so dopuščale domnevo, da bi se razmerje med Nemčijo in Poljsko utegnilo poslabšati. To ne pomeni, da, bi bila britanska vlada verjela glasovom, ki so kroiili in ki niso dobili nobenega uradnega potrdila. Kljub temu je pa britanska vlada mislila, da mora orisati svoje stališče, he preden se sporazume z drugimi driavami za primer, da pride Poljska v te-iaven poloiaj. Lord Halifax Je dalje dejal, da si v Nemčiji razlagajo nastop Velike Britanije kot nekakšno željo po obkolitvi Nemčije. Ni trditve, k i bila bolj oddaljena od resnice, kakor ta trditev o obkoljevanju je izjavil lord Ualifax. Minister se je nato dotaknil vprašanja skrbi nekaterih nemških sosed in dejal, da je njihova skrb nastala iz njihovega iskrenega prepričanja, ker so te države mislile, da so dejansko v nevarnosti. Naše jamstvo nasproti Poljski pomeni preobrat v britanski politiki. Z a ta jrreobrat smo se odločili brez kakšnega sovraineqa (ušiva do katerekoli driave. Tako smo ravnali samo in edino v upanju, da bomo s tem utrdili mir in stalnost v Evropi. Drobne novice Berlin, 3. apr. AA. Hitler je obiskal včeraj otok Holgoland, kjer je pregledal utrdbe. Rim, 3. apr. AA. Nemški minister za propagando, g. dr. Gobbels, je prispel na otok Rodos, kjer bo ostal lo dni na odmoru. Bukarešta, 3. apr. A A. Snoči je bilo izdano uradno poročilo, da bo romunski zunanji minister Gafencu v drugi polovici meseca aprila odpotoval v inozemstvo. Vse kaže, da bo g. Gafencu obiskal Beriin, Rim, Pariz in London ter iinienjai misli z uradnimi predstavniki omenjenih držav. TEL /~\ > 2 1 -2V c^uTrojUa lxca PRED5TAV[ ob IG.19.21 Samo Se Učinkovito, razgibano R E H j Izpremembe v vodstvu Narodne banke Iz Belgrada poročajo, da »la bila razrešena dolžnosti guverner Narodne banke g. dr. Dilan Radosavljevič in drugi viceguverncr g. Milorad Zebič. — Oba guvernerja eta izhajala iz državne službe ter sta dosegla pred imenovanjem v Narodno banket visoka mesta v državni upravi. Bila sta po upokojitvi tudi tajnika belgrajske borze. Za novega guvernerja Narodne banke je bil imenovan g. dr. Dragutin K. Protič. — G. dr. Dragutin Protič, ki je odvetnik v Belgradu, je že prej aktivno dolga leta sodeloval v upravi NB. Od leta 1920 pa do 1929 je bil stalno izvoljen za člana uprave NB, v letih 1923 pa do 1927 ie bil tudi viceguverncr NB, katerega so volili tedaj še delničarji. V letu 1927 je pol leta vršil tudi guverner, k e posle. Živo se je tudi kasneje udejetvo-val v gospodarskem življenje. Za drugega guvernerja je postavljen gosp. dr. Ljubiša Mikič, pomočnik ministra financ. — G. dr. Ljubiša Mikič je bil izšel iz finančne službe. Študiral je v Franciji, nato pa vstopil v službo finančnega ministrstva. Postal je šef odseka za zunanja posojila v oddelku državnih dolgov, ijato načelnik oddelka državnega računovodstva, potem zopet je ' postal načelnik oddelka državnih dolgov. Dr. Mikič je znan mednarodni strokovnjak za finančna vprašanja. Dne 14. febr, 1939 pa je bil postavljen za pomočnika ministra financ. Združenje trgovcev v Ljubljani Ljubljana, 3. aprila. Danes zvečer je imelo Združenje trgovcev v Ljubljani svoj redni občni zbor, katerega je vodil predsednik združenja g. Viktor Meden. Po uvodnem pozdravu navzočih gostov je podal obsežno predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo: V lanskem zelo razgibanem letu zlasti na polju mednarodne politike je šla prizadevanje tr-govstva predvsem za tem, da se novelira obrtni zakon, ki je pokazal mnogo hib in pomanjkljivosti. V finančnem zakonu za 1939-40 je vsebovano pooblastilo za novelacijo tega važnega zakona. Prav tako je dobila vlada pooblastilo, da izda uredbo o zatiranju šušmarstva, ki je tudi izredno potrebna. — Pri občinskih trošarinah je uspelo združenju delno doseči znižanje nekaterih postavk v poenostavljenje uvozninske tarife. Dovolj razumevanja 60 dosegli trgovci glede delnega povračila uvoznin na blago, ki se ne prodaja v Ljubljani. Zahvaljuje se za tozadevno delo in uspehe članom občinskega sveta: gg. Bahovcu in Lukiču, ki sta v trošarinskem odboru podpirala težnje trgovstva. Apelira na občino, naj se potrudi za pritegnitev industrije v Ljubljano. Nato je orisal nadaljnje delo Združenja na posameznih poljih. Končno je spregovoril tudi o samoupravah, katere si vsi tako želimo, da pridejo čim prej, in pričakujemo od njih tudi oživ-Ijenja našega gospodarstva. Prav v teh trenutkih je Se posebno potrebno, da ne nasedamo a'ar-mantnim vestem, ki jih širijo razni plačani defe-tisti. Naše gospodarstvo potrebuje mir in delo. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. L. Smuc, posnemamo, da je bilo delo združenja živahno In da so ^as-topniki; izdruženja-- stalno interveniral pri oblastvih v korist trgovstva. Število članov združenja je naraslo od 1349 na 1390, Trgovskih 6otrudnikov je v Ljubljani 416, sotrud-nic pa 481. V območju združenja deluje 20 strokovnih sekcij, od katerih 6ta bili dve ustanovljeni lani: trgovcev z avtomobili in 6 surovimi kožami. Pisarniško delo Združenja je bilo izredno obširno, kar pričajo statistični podatki. Priključitev Mor. Ostrave Nemčiji Najbolj industrijski in na surovinah bogati predeli dosedanje češke Šlezije so imeli svojo težko industrijo osredotočeno v svetovno znanih vitkoviških jeklarnah in železarnah (z letno kapaciteto nad milijon ton) in v bogatem moravsko-ostravskem premogokopnem revirju, kar je skupno s številnimi elektrarnami, plinarnami, izdelo-valnicami koksa in briketov in številnimi odvisnimi panogami, kjer je bilo stalno zaposlenih nad 36.000 delavcev, predstavljajo eno največjih evropskih podjetij težke industrije 6ploh in ki je celotno pripadalo bančni skupini londonskih Rotli-schildov. Takoj po vpostavitvi češko-moravskega protektorata so bile vitkoviške jeklarne najprvo temeljito arizirane in nato včlenjene v Kruppov železarski koncem. Ko je Krupp prevzel omenjeno podjetje, 6e je z nemške strani pojavil načrt, da se mesto Moravska Ostrava, ki je središče češke težke industrije, z vso industrijsko okolico razveže iz avtonomnega češko-moravskega protektorata in se priključi ozemlju Reicha, kar je pričakovati v najbližji bodočnosti. V tej zvezi je pripomniti še to, da dosedanje vitkoviške jeklarne posedujejo različne rudnike tudi v inozemstvu, tako na Švedskem kot zlasti na Slovaškem, kar v današnjem položaju daje Kruppovemu koncernu poseben pomen. S tem je pa postalo Kruppovo podjetje tudi največji železarski trust na svetu in bo njegova letna kapaciteta znašila preko 3 milijone ton vse dotlej, dokler ne bodo dograjene »Hermann Goe-ring-Werke«, ki imajo letno predvideno produkcijo 4 milijone ton jekla. B. Bilance Ta-Ta, d. d., Belgrad. Belgrajski tednik »Narodno blagostanje« objavlja v svoji prilogi »Analiza bilanc« zanimiv pregled o računskih zaključkih družbe »Ta-Ta« za leta 1036, 1937 in 1938. Iz njih je razvidno, da je v treh letih pri glavnici 6.0 mili j. din narasla bilančna vsota od 13.6 na 15.3 milij. din, brultodohodki pa od 8.7 na 15.4 milijona din. Za prvo leto je bila izkazana izguba 845000 din, leta 1937 pa že dobiček 97.000 din, ki je lani narastel na 1,569.000 din (s prenosom 96.000 dinarji vred). — Po hitrosti prometa je razvidno, da je bila zaloga blaga družbe lani obrnjena 6 do 8 krat, kar v primeri z drugo trgovino pomeni velikansko prednost. Tvornica vžigalic v Vrborskem, Iti ima naziv Drvorezbarska tvornica v Vrbovskem, objavlja svoj računski zaključek za 1938, iz katerega je razvidno, da je pri glavnici 3.0 znašala bilančna vsota 12.3 milij. din, pri brutto-donosu 1.867 milijonov din pa čisti dobiček 0.5 milij. din. — Na dnevnem redu občnega zbora dne 15. aprila je tudi sklepanje o dajanju tvornice v zakup. Kot znano, ima Jugoslovanska družba vžigalic v zakupu vse tvornice vžigalic, da tako lažje izpolnjuje svoje produkcijske in prodajne naloge, ki so v zveri z monopolom vžigalic v korist države. Teh tvornic je 5 in gre najbrž pri vrbovski tvor-niei «amo za oodališanie zakupa, kot je bil leta 1937 podaljšan' zakup tvornice Drava v Osijcku. Borze in denarni trg v marcu Ljubljana, 3. aprila. Marca smo bili zopet priča velikih svetovnopo-liličnih dogodkov, ki so imeli vpliv tudi na naše gospodarstvo. Toda pokazalo se je zelo mimo presojanje nadaljnjih gospodarskih in političnih perspektiv, tako da je bilo nekaj negotovosti samo v prvih dneh po proglasitvi nemškega protektorata nad Češko in Moravsko. Kmalu pa je nastopilo pomirjenje v polnem obsegu. Lani septembra so imeli dogodki v svetovni politiki večji odmev med našimi vlagatelji kot letos. Do-čim je bil lani na nekatere zavode postavljenih mnogo zahtev vlagateljev, so letos marca vlagatelji pokazali, da se ne dajo begati z raznimi vestmi, ki so se itak kaj kmalu izkazale kot neresnične. Nikjer ni bilo večjega dviganja vlog, kar dokazuje umirjenost našega denarnega in kreditnega trga. Denarni zavodi razpolagajo prej ko slej z znatnimi gotovinskimi in drugimi rezervami Tudi na borzi je m? topil o kaf kmalu mimejSe presojanje dogodkov. Tečaji državnih papirjev so le malo popustili v nekaterih dneh, nato pa so se zopet popravili. V naslednjem prinašamo beležke o tečajih vojne škode kot najbolj reprezentativnega papirja na naših borzah: Vojna ikoda: 28. iebr. V Ljubljani 477.-478.50 Zagrebu 476 den 479—481 — 471—472.50 461—463.50 466—470— Belgradu 479.50—481— 478.-;—479.— 472.25—472.50 465.50—466— 465.-465.50 13. marca 477.50—480.— 17. marca 473.75—476.75 24. marca 462.50—46.550 31. marca 463.-467.— Iz tega je razvidno, da so se tečaji držali letos veliko boljše kot lani v septembrski krizi, ko je n. pr. dosegla vojna škoda najnižje stanje dne 28. septembra: v Ljubljani 430—440, v Zagrebu 425 blago in v. Belgradu 435 zaključek Tudi v inozemstvu so se naši papirji znatno bolje vzdržali kot v lanski septembrski krizi. Tako je 4% srbsko posojilo iz 1. 1895 padlo v teku meseca v Parizu od 275 na 215, v drugi polovici meseca pa se je polagoma zvišal tečaj in se proti koncu meseca gibal na višini 220—235. Podobno velja tudi za druge državne papirje in delnice; ki beležijo na pariški, newyor-ški in londonski borzu Gibanje tečajev naših papirjev je šlo vzporedno s splošno tendenco borz na zapadu. Zapadne borze »o kaj hitro prebolele teden dni trajajočo depresijo v tečajih in kažejo sedaj že ves teden prijaznejšo razpoloženje,, ki se vidi tudi v višjih tečajih vseh papirjev. To je dokaz, da presojajo gospodarski krogi položaj s popolno hladnokrvnostjo- Ljubljanska kreditna banka Dne 1. aprila je bil občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke pod predsedstvom Ivana J e 1 a č i n a. Iz poročila, ki ga je podal glavni ravnatejj K r o f t a, posnemamo, da je v minulem letu lepo napredovala realizacija starih angažmanov, talcoda je bila banka v stanju likvidirati znatne vsote starih vlog in upnikov, od katerih je do sedaj likvidirala okroglo 54%. Znatno pa se je razširilo novo poslovanje in je posebno razveseljiv porast novih vlog, ki so se dvignile v minulem poslovnem letu za 45% na 150 milijonov dinarjev in še stalno naraščajo. Ob koncu leta je imela banka v novem poslovanju nad 50 milijonov dinarjev takoj razpoložljivih sredstev, kar predstavlja 33% vseh novih naložb in dokazuje veliko liiividnost novega poslovanja. Občni zbor je odobril poslovno poročilo in bilanco zavoda za leto 1938, ki izkazuje porast skupnih debitorjev od 189,679.157 din na 191,783.838 dinarjev, skupnih vlog in kreditorjev od 263,733.850 dinarjev na '290,764.403 din in povečanje bilančne vsote od 325,960.738 din na 346.923.980 din. Podružnice so poslovale zadovoljivo, industrija iz koncema banke so dosegle ugodne rezultate in z malimi izjemami plačajo vse ustrezajočo dividen, do. Stanje realitet se je zmanjšalo od 30,290.742 dinarjev na 27,053.330 dirt zaradi odprodaje nekaterih objektov. Zaradi razširjenega novega poslovanja se je znatno dvignil obrestni donos. Od čistega dobička 2,752.844.49 din se je dodelilo rezervam in pokojninskemu skladu 1 milijon 716.503 din ter se je določila 4% dividehda na prioritetne delnice za leto 1968. Pri volitvah v upravo so bili izvoljeni vsi izstopajoči dosedanji člani uprave gg.: inž. Oskar Dračar, dr. Ernest Rekar, Herbert Woschnagg in Jakob Zadravec ter med letom v upravo koopti-rani član g. dr. Ivan Bole, predsednik in generalni ravnatelj Jugoslov. zavarovalne banke »Slavija« v Ljubljani. V nadzorstvo so bili ponovno izvoljeni vsi dosedanji člani gg.: inž. Dušan Sernec, Viktor Naglas, Miloš Oset in Mirko Stepič, na novo pa primarij dr. Alojz Kunst iz Ljubljane. Samo Se danes In Jutri I Po znamenitem J. Š. Baaro vem »ROMAN KNEZE« - ^ Hana Vitova in Zdenek Štepanek Predstave ob 16., 19. in 21. uri •»"lir KINO UNION tel, 22-21 Župnikov križev pol Prekrasna češka filmska umetnina, živtjenski roman borca za svobodo in pravice zatiranih mladih ljudi. Delo Privilegirane agrarne banke v letu 1938 Nova zakonodaja v korist poljedelstva. Burni politični dogodki, ki so se odigravali lansko leto, niso mogli ostati brez vpliva na razvoj gospodarstva bodisi v zamejstvu, bodisi pri nas. Kljub temu kaže naše gospodarstvo, skupno vzeto, tudi v letu 1938 znatno zboljšanje v primeri s prejšnjimi leti. V poljedelstvu se kaže to zboljšanje v zadovoljivem gibanju cen poljskih pridelkov. Tudi obilna žetev pšenice kaže znatno povečanje v primeri s prejšnjimi leti. Toda nevarnost svetovnega^ spopada je povzročila veliko zdržnost ne samo pri žitnih prodajalcih, ampak tudi pri nekaterih glavi nih kupcih. Delovanje Privilegirane agrarne banke se je lani gibalo v več smereh. Krediti v letn 1938. Poleg poslov pri likvidaciji kmečkih dolgov je PAB lani še v večji meri nadaljevala kreditiranje kmetijstva, kar je ena njenih temeljnih nalog. Pri tem se je z razlogom posvečala posebna pozornost našemu zadružništvu. V letu 1938 je banka odobrila kmetom in njihovim organizacijam 172 milijonov din novih kreditov. Če pomislimo, da je bilo prejšnje leto odobrenih samo 97 milijonov ,lahko vidimo, da je vsota v letu 1938 na novo odobrenih kreditov skoraj dvakrat večja. Kreditiranje zadružništva. Največji del kreditov, namenjenih poljedelcem, je bil odobren zadružnim organizacijam po vsej državi, in sicer za odkup, predelavo ali vnov-čenje kmečkih pridelkov. Stanje zadružnih posojil je bilo dne 31. dec, 1938 naslednje: zadružna j>osojila na obveznice in menice: izdanih 7,294.678 din, na zadružni tekoči račun 106,423.477.52 din, na loinbard zadružnih obveznic 14.619 din, posojila za nabavo poljedelskih strojev in orodja 2,355.161.50 din, tekoči račun zadrug in zvez po Uredbi 241,153.927.03 din, kar da skupaj 377,476.031.55 din. Po zadružnih organizacijah je kreditiran neposredno tudi mali kniet-zadrugar v znesku 12 milij. din (dočim je leta 1937 ta vrsta kredita presegala komaj znesek 2 milij. din). V letu 1938 je banka prvič začela izdajati majhna posojila do 2000 din poleg kreditiranja potom meničnih posojil proti odškodnini na nepremičnine in dolgoročna hipotekama posojila in posojila na lombard vrednostnih papirjev. Stanje iiipotekarnih in dolgoročnih posojil vodnim zadrugam je bilo 31. decembra 1938 naslednje: hipotekama posojila 395,845.893.17 din, dolgoročna posojila vodnim zadrugam 13,403.865.09 din, skupaj 409,249.758.26 din. Olajšave dolžnikom. Preteklo leto je banka s celo vrsto olajšav uredila razmere mnogih kmetov — njenih dolžnikov, ki niso bili v pravnem stanju uživali olajšave po Uredbi. Poleg tega je banka svojim dolžnikom odobravala odlog plačil in mnoge druge olajšave, upoštevajoč načelo, da se posluži prisilnega izterjevanj* le tedaj, Če so vsa druga sredstva bila brezuspešna. Da bi 6e ustvarili čim ugodnejši pogoji za vnovčenje poljskih pridelkov, se omenja Uredba o državni intervenciji na pšeničnem trgu in Uredba o silosih, s katero je bila ustanovljena Prjv. delniška družba za silose s kapitalom 220 milijonov din. Pri ustanovitvi družbe je sodelovala Pri-, vilegirana agrarna banka s 40 milijoni din, od katerih jih je 10 milij. že vplačala. Pričakuje se, da bodo silosi s svojo mrežo močno podprli standardizacijo naših izvoznih pridelkov, izboljšanje kakovosti, ugodnejše nameščenje itd. pa tudi omogočili pravi varantni kredit. S svojo udeležbo pri ustanovitvi te družbe je PAB še enkrat dokazala, da pravilno pojmuje svojo visoko nalogo — preskrbovati naše poljedelstvo s cenenim kreditom. Finančna likvidacija agrarne reforme. Poleg likvidacije kmečkih dolgov ima Privilegirana agrarna banka tudi zapleteno delo s finančno likvidacijo agrarne reforme. Oddelek za likvidacijo agrarne reforme je prejel do 31. dec. 1938 562 pravomočnih odločb, od katerih so pri 510 vsa dela že zaključena. Do istega datuma je bilo izdano veleposestnikom 96,373.500 diti kot odškodnina. Likvidacija kmečkih dolgov. V poročilnem letu je Privilegirana agrarna banka zelo intenzivno nadaljevala delo glede izvršitve Uredbe o likvidaciji kinetskih dolgov. Na osnovi doslej definitivno prejetih kmetskih dolgov je bilo odobreno denarnim zavodom in zadružnim organizacijam na tekočem računu 619,903.606.37 din in 3% obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov 204,392.903 din. ozir. skupaj 824,296.509.37 din. Tako je Privilegirana agrarna banka poleg Narodne banke in Poštne hranilnice mnogo pripomogla do mobilizacije dendrnih In zadružnih zavodov, uspešno nadaljujoč preskrbovanje našega poljedelstva s tako potrebnim povoljnim kreditom. Borze Dne 3. aprila 1939. Svetovne efektne borze Parli: položaj trden ▼ vseh ozirih. London: prav tako trden položaj, naraščanje romunskih rent. Amsterdam: naraščanje tečajev. Newyork: borza zelo aktivna v prvem delu »«•< Stanka. Denar Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80 V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10—239.90. Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.70—13.90. Za sredq septembra so beležili v Zagrebu 13.70—13.90. Grški boni so beležili v Zagrebu 31:15—31.85, v Belgradu 32.65—33.35. Devizni promet je znašal v Zagrebu 4.469.634, v Belgradu 6.511.000 din. Prometa je bilo nadalje v efektih v Belgradu 980.000 dih. fcjnt>l|ana — tečaji ■ primotnt Amsterdam 100 h. gold. . , „ , 2347.00—2385.00 Berlin 100 mark...... 1778.62—1796.38 Bruselj 100 belg .,,.., 143.75— 755.75 Curih 100 frankov , . , , , 995.00—1005.00 London 1 funt ....... 207.05— 210,25 Newyork 100 dolarjev , . . , 4,06.12—4466.12 Pariz 100 frankov ...... 116.90— 119.20 Trst 100 lir 4 ... ■..... 232.75— 235.85 Curih: Belgrad 10, Pariz 11.79, London 20.84, Newyork 445.00, Bruselj 74.925, Milan 23.41, Amsterdam 236.35, Berlin 178.50, Stockholm 107.40, Oslo 104.70, Kopenhagen 93.05, Sofija 5.40, Varšava 83.75, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37, Helsingfors 9.19, Buenos-Aifes 102.625. Vrednostni papirji Vofna škoda t v Ljubljani 464.50—469.50 v Zagrebu 465.50—466 v Belgradu 466 —467 Ljubljana. Državni papirji: 7% invest. pos. 100—102, agr. 62—63, vojna škoda promptna 464.50 469.50, begi. obvez. 90—91, dalm. agr. 89.50—91.50, 8% Bler. pos. 99—101, 7% Bler. pos. 93.50—94.50, 7% pos. DHB 99—101, 7% stab. pos. 98.50—99.50. Delnice NB 7500—7600, Priv. agr. banka 190—200. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 99 do 102, agrarji 61—62.50, vojna škoda promptna 465.50-466 (465.50, 466), begi. obveznice 90-91 (90.50), dalm. agr. 89.25—89.50 (89.90), 4% sev. agr. 61 den., 8% Bler. pos. 99.50 den., 7% Bler. pos. 93—93.50, 7% stab. pos. 98 den. Delnice: Trboveljska 194—200 (195), Gutmann 35—60, Sladkorna tovarna Osijek 85 den. Belgrad. Državni papirji: agr. 62 den., vojna škoda promptna 466—467 (466.50, 466.25), begi. obvez 90.25-90.75 (90.25),, dalm. agr, 89.50-89.75 (89.50), 4% sev. agr., 62—63, 8% Bler. pos. 100.50 do 102, 7% Bler. pos 93 dep., 7% pos. DHB 101.50 den. (101.2S; 101.60). Delnice: NB >76(000 bi., Priv. agr. banka 218—220 (223 brez kupona). Žitni trg Nori Sad. Fižol: bač., srem. brez vreče 272.50 do 275. — Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji. Živinski sejmi Mariborski svinjski teden dne 31. marca t. L Na današnji svinjski sejem ie bilo pripeljanih 161 svin. Cene so bile: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 80—110 din, 7 do 9 tednov stari 115—140 din, 3 do 4 mesece stari 200—280 din, 5 do 7 mesecev stari 330—450, 8 do 10 mesecev stari 470—510 din, eno leto stari 730—890 din, kilogram žive teže 6—8, mrtve teže 8—11 din. Prodanih je bilo 119 komadov. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ptuju dne 29. marca t. 1. Voli 1. vrste 5.50 din, 2 vrste 5 din, 3 vrste 4.50 ; telice 1. vrste 5.25, 2. vrste 4.50, 3. vrste 3.50; krave 1. vrste 4, 2. vrste 3, 3. vrste 2.50; prašiči špeharji 7.25—7.50, pršutarji 6.75—7 za kilogram žive teže. — Goveje meso 1. vrste prednji del 9, zadnji del 11, goveje meso 2. vrste prednji del 7, zadnji del 9, svinjina 13, slanina 16, svinjska mast 18, čisti med 16, goveje surove kože 10, telečje 11, svinjske 9 za kilogram. — Pšenica 175, ječmen 200, rž 165, oves 200, koruza 125, fižol 275, krompir 100, seno 50, slama 25, jabolka 1. vrste 700, pšenična moka 300—325, koruzni zdrob 225 din za 100 kg. — Navadno mešano staro vino pri vinogradniku 5 din, fino Sortirano kvalitetno vino pri vinogradnikih do 10 din ža liter; novo vino iz mešanih vrst grozdja 4.25, iz kvalitetnih vrst grozdja 8 din za liter; mleko 1.50 din za liter. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Slovenjem Gradcu, dne 23. marca 1939. Voli I. vrsto 4 din, II. vrste 3 din, III. vrste 2 din; telice:1 I. 4, II. 3, III. 2 dinarja; krave I. 3, II. 2; III. 1.50 din; teleta I. 6, II. 5; prašiči pršutarji 7 din, za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 12 din, II. 10 din, III. 8 din, svinjina 14 din, slanina 16—17 din, svinjska mast 20 din, čisti med 20 din, neoprana volna 10, oprana 20 din, goveje surove kože 12—14 din za 1 kg. — Pšenica 250, ječmen 200, rž 250, oves 175, koruza 150, fižol 300, krompir 100, seno 75, slama 50 pšenična moka do 400, koruzna moka 200 dinarjev za 100 kilogramov. Tečaj za mizarsko luženje v Gorenji vasi. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi v Gorenji vasi nad Škofjo Loko tečaj za mizarsko luženje, ki bo v soboto, dne 15., in nedeljo, dne 16. aprila t. 1. Pričetek tečaja bo v soboto ob 8 zjutraj. Udeležbo je prijaviti s točnim naslovom najkasneje do 11. aprila t. 1. pri Združenju obrtnikov v Gorenji vasi, kjer dobijo interesenti tudi pojasnila in navodila, kaj morajo prinesti s seboj za praktično vežbanje. Rudarski zbornik. Izšla je 4. številka drugega letnika te revije, ki prinaša 4 strokovne razprave poleg obilo drugega gradiva. Od člankov sta dva v srbohrvaščini. Zbornik je organ Združenja jugoslovanskih rudniških in topilniških inženjerjev. Izprememba imena. Banska uprava savske banovine je dovolila g. Milanu Rosenfeldu iz Zagreba izpremembo rodbinskega imena v Ronski. Licilacije. Dne 4. aprila bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo inštalacije strelovoda; 18. aprila za popravilo objekta vojašnice »Vojvode Mišiča« v Ljubljani. — Dne I. aprila bo v pisarni »štaba za utrjevanje« II. otld, v Ljubljani licitacija za dobavo raznih zebljev; 4. aprila klamf za les; II. aprila frezal-nega stroja; 12. aprila raznih aparatov za delavnice; 20. aprila 25 komadov kocov. Pri III. odde-lenju bo dne 3. in 4. aprila licitacija za dobavo razne pisarniške opreme (stoli, mize i. dr.); 5. aprila raznih pisarniških potrebščin (papir, guma i. dr.). — Dne 10. aprila bo pri odseku za utrjevanje št. 1 na Vrhniki pismena licitacija za dobavo strojne opeke. — Dne 1. in 4. aprila bo pri »štabu utrjevanja« v Ljubljani licitacija za napravo električnega voda visoke napetosti v Škof.ji Loki; dne 3. aprila za dobavo 7 barak, ki se dajo sestaviti ter stroja za les: 4. aprila risalnega materiinln jn pribora; 6. aprila 45 kom. pc-trolcjskih svetilk. Mariborsko bogoslovje - kulturno' žarišče severnih Slovencev V zadnjih mcsecih je slovenska javnost ime■ , bilant je s svojo dobrdtljivostjo dal drugim jubi-prtom ki je pokrit z bogato belo vezenino. Prav | lantom in godovnikom najlepši zgled, kako naj posrečen je velikonočni namizni dekor, ki sestoji nraznuieio svoie inhileie in (rodove, ko nai se iz lesenega stojala, v katero je vtaknjena velikonočna butarica. Okoli nje so postavljeni pirhi in rdeče svečke, kar daje zlo pester izgled. Prepričani smo, da se bo tudi ta dekor hitro udomačil po slovenskih domovih. V drugi sobi so razstavljeni razni moderni in narodni prti za čajne mize. Moda je vpeljala tudi nov način pokrivanja miz z raznimi prtički brez prtov, kar se tudi pri nas udomačuje. Na ta način bodo prišle zopet naše čipkarice in vezilje do zaslužka. Posebno pozornost vzbujata dva dragocena prtiča iz čipk, ki sta namenjena za razstavo v Ameriki in kamor jih odpošljejo te dni. Ti dve umetnini prav zgovorno dokazujeta, da je pouk v čipkarstvu izvrsten in da so naša podeželska dekleta prav dovzetna zanj. Želeti bi bilo, da najdeta ti dve umetnini kupca v deželi dolarjev. Obisk je bil ves dan zelo živahen in med prvimi gosti smo opazili go. Majcnovo, soprogo podbana, go. Adleši-čevo, go. Ravniharjevo in zastopnice raznih ženskih društev. Razsiavo je pogledal tudi načelnik banske uprave g. dr. Ratej, predsednik Narodne galerije dr. Windischer in kar je zelo razveseljivo, lepo število akademikov, ki so se prav živo zanimali za naš folklor in ostala ročna dela. Lepo ne prazniko ter še mnogo srečnih in zadovoljnih dni I 1 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba umrlega bivšega dolgoletnega člana kavarnarja g. Antona Krapša. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz mrtvašnice z Vidovdanske ceste na pokopališče k Sv. Križu. 1 Zobozdravnik dr. Rodoschegg no ordinira do 16. aprila. 1 Velikonočna Šunka ala Praga kg 23 din. Fr. Kham, Kongresni 8. 1 Nagla sinrt. Včeraj zjutraj so v hlevu Pengo-vega posestva na Karlovški cesti našli mrtvega 51 letnega mesarskega pomočnika Žaneta Zajca. Policijska komisija je ugotovila, da ga je zadela kap. Pokojni »Zajčkov Žane«, kakor so mu dejali po karlovškem okraju in v mesarskih krogih, jo bil precej znana oseba. 1 Velika tatvina zlatnine v Ljubljani. V stanovanje Marije Germovšek na Starem trgu 6 je zadnje dni vlomil neznan tat in odnesel debol damski prstan s tremi malimi in enim velikim diamantom v vrednosti 13.000 din, daljo par damskih uhanov, zlato zapestnico in nekaj drugih predmetov. 1 Rekrutovanje. Policijska uprava je izdala naslednjo naredilo: Na osnovi čl. 60 in 67 zakona o notranji upravi se zaradi preprečevanja pijančevanja in izgredov ob času rekrutovanja v Ljubljani izdaja sledeča naredbn: V času, ko trajajo nabori, je imetnikom pogostinskih obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. — Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nositi'. — Nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po čl. 69. zakona o notranji upravi z globo 10—500 din, oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom 1—10 dni ter z odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj naborniki ali njihovi spremljevalci. — Naredba stopi v veljavo dne 15. aprila 1039 in velja za čas od 14. do 30. aprila 1939. — Upravnik policije: dr. Hacin. Elektrifikacija Slovenskih goric Važna konferenca pri Sv. Lenartu v Slov. gor. - Gradil se bo najprej daljnovod Pesnica - Sv. Trojica Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je bila važna konferenca, na kateri se je razmotrivalo vprašanje elektrifikacije Slovenskih goric. Konferenco je. vodil lenarški župan dr. Marjan Stupica, navzoči pa so bili med drugimi okrajni glavar dr. Šiška, narodna poslanca Žebot in Špindler, vsi župani iz okraja, zastopniki okra)ne hranilnice v Št. Lenartu ter številni lenarški trgovci in obrtniki. Podroben in strokovno zelo zanimiv referat o vprašanju elektrifikacije Slovenskih goric je podal ravnatelj Mestnega električnega podjetja v Mariboru Julij Uršič. Po načrtu, ki ga je izdalo mestno električno podjetje, bi bil izpeljan glavni daljnovod od Pesnice Preko Sv. Marjete ob Pesnici, Sv. Lenarta do Sv. Trojice. V vsakem od teh krajev bi bil transformator, iz katerega bi se napajalo s tokom krajevno omrežje, Iz navedenih krajev bi se odcepili tudi stranski daljnovodi v druge večje slovenjegoriške kraje, predvsem k Sv. Antonu, k Sv. Benediktu, k Sv. Ani, k Mariji Snežni, k Sv. Juriju, Sv. Rupertu. Okrajna hranilnica v Sv. Lenartu je pripravljena prispevati večji znesek za stro- ške daljnovoda. Podžupan in poslanec Žebot je v imenu mariborske mestne občine izjavil, da bo tudi ona podprla potom svojega električnega podjetja elektrifikacij Slovenskih goric z vsemi močmi, tako da se bo razširilo električno omrežje severno in vzhodno od Maribora. Tudi zastopniki občin, posebno pa trgov Sv. Lenart in Sv. Trojica, so izjavili, da bodo z vsemi sredstvi podprli to važno gospodarsko akcijo. Izvolili se je nato ožji akcijski odbor, v ka terem so župan dr. Stupica, poslanec Jože Špindler in trgovec Anton Hrastelj. Ta odbor bo skupno z odborom Okrajne hranilnice ter z vodstvom Mestnega električnega podjetja pripravil vse potrebno, da se prične čimprej z gradnjo daljnovoda. Odbor bo naprosil tudi g. bana, da bi banska uprava na tak način podprla elektrifikacijo Slovenskih goric, kakor to vrši v drugih predelih Slovenije. Od vsega tega se vidi, da je stopilo vprašanie elektrifikacije Slovenskih goric v zaključni Stadij in da se bo z deli v najkrajšem času že pričelo. Ves okraj bo sprejel gotovo to vest z največjim zadovoljstvom. m Škandalozne razmere na mariborski pošti. Kdor ima opravka na mariborski pošti, zlasti tisti, ki vršijo svoj denarni promet preko Poštne hranilnice, vedo, da vladajo tam razmere, ki so postale že neznosne in ki glasno kričijo po remeduri. Mariborska poeta ima tolik promet, da je visoko aktivna in je zato upravičena zahteva mariborskih krogov, ki imajo posla s pošto, da se nastavi primerno število osobja, da bi bilo mogoče promet pri poštnih okencih tako urediti, da strankam ne bi bilo treba ure in ure čakati na vplačila denarja. Pošti je treba dati toliko uradništva, da bo mogoče odpreti vse okence in omogočiti hitrejše poslovanje. Naj si merodajni faktorji ogledajo gnječo pred poštnimi okenci, pa se bodo prepričali, da so razmere pri mariborski pošti v resnici nevzdržne, saj je vendar nekaj nemogočega, da zaradi pomanjkanja poštnega osebja stranke ne morejo pravočasno zadostiti svojim obveznostim, ki jih imajo izvršiti preko pošte in Poštne hranilnice. Nič ne pomaga 7, letaki in drugimi reklamnimi sredstvi vabiti občinstvo k Poštni hranilnici, če pa preko nje in pri njej ni mogoče brez jeze in velike zamude časa vršiti denarnih poslov. m Maribor proti centralizmu v Kmetijski družbi. V nedel jo je bil v Mariboru občni zbor podružnice Kmetijske družbe, katerega se je udeležil tudi predsednik centrale Oton Detela iz Ljubljane. Zbor je bil precej razgiban in buren ter so Mari- Kai ie zgoraj in kai je spodaj? slika kaže ameriško konjenico pri prehodu čez most v mestu Broadiucado\vs in jo redek primer lepega odmeva y. vodi, da se ti slika na obo strani vidi enaka. borčani odločno nastopili proti centrali. Zlasti so odločno zavrgli nov osnutek pravil, ki jih je sestavila centrala. Zavrgli so jih zaradi tega, ker so sestavljena strogo centralistično ter bi onemogočala vsako aktivno udejstvovanje članstva pri zadrugi. Mariborčani predlagajo, da se pravila izpre-mene tako, da bo zagotovljena vsem članom možnost udejstvovanja po juridično samostojnih podružnicah s skladišči v posameznih za kmetijsko gospodarstvo karakterističnih okoliših. Obenem zahtevajo, da smejo biti voljeni v odbor le kmetje in do ene petine kmetijski strokovnjaki. m Smrtna kosa. V bolnišnici so umrli: 451ctn preddelavec drž. železnic Franc Vošnik, 40 letn železniški uradnik Kari Kordeš, 30 letni delavec Ivan Hiti ter 75 letni strojnik unionske pivovarne Martin Rodošek. Naj počivajo v miru! m Podlegel poškodbam. V nedeljo so pripeljal v mariborsko bolnišnico 27 letnega Alojzija Vetri ha, posestniškega sina s Podeškega vrha pri Oplot niči. Fant je imel strahovite poškodbe: prestrelje ne prsi, razbito lobanjo ter desno roko večkrat zlomljeno. V nedeljo zvečer ob 7 je tem poškodbam podlegel. Vetrih je postal žrtev fantovskega pretepa. Napadlo ga je pet nasprotnikov. Eden ga je ustrelil v prsi, drugi pa so mu z motikami in koli zadali smrtne poškodbe na glavi ter mu razbili roko. Državno pravdništvo je odredilo obdukcijo obenem pa se vrši stroga preiskava, da se ugolo vijo krivci. m Klub absolventov trgovske akademije v Ma riboru bo imel občni zbor v torek, 18. aprila ob 20 v posebni sobi hotela Novi svet v Jurčičevi ulici m Za velikonočne praznike pripravlja Ljudski oder Gheonov misterij »Lazarjeva smrt«. m Združenje gostilniških podjetij ima redno letno skupščino 17. aprila ob 15 v prostorih restav racije »Meran«. m Veliki teden v gledališču. V velikem tednu bo v gledališču samo ena predstava, in sicerdrevi Uprizori se za red C Langerjeva drama »Št. 72« Vse ostale dni v velikem tednu ni predstav. m Pometanje cest. Mestno poglavarstvo nazna nja, da se prične z današnjim dnem s pometanjem cest in trgov v nočnem času. Ilišni posestniki naj odredijo temeljito čiščenje hodnikov in pešpolov pred svojimi hišami in vrtovi v nočnem času, ko preneha osebni promet, najkasneje pa do 23. Smeti s troloarjev 6e ne sme spravljati na cesto, temveč v smetišče dotičnih hiš. m Dokletce utonilo v mlaki. V Jelenčah pri Mariboru se jo prizetila tragična nesreča. Vini čarja Jožef in Marija Vizjak sta odšla na delo k svojniu gospodarju, doma pa je ostalo osem otrok pod nadzorstvom najstarejše 12 letne sestre. Otroc" so nabirali na travniku regrat. Pri tem pa je na enkrat zmanjkala dve in pol leta stara Rozalija Otroci so jo povsod iskali, pa je niso našli. Ko je opoldne prišla domov mati, so ji otroci prestrašen povedali, da je Rozalija nekam izginila. Mati je šla v zli slutnji pogledal v mlako, ki se nahaja na travniku ter je našla svojo hčerko v vodi vtopijeno, Bila je že mrtva. m Samomor. V nedeljo zjutraj okoli 5 se je vrgla pod vlak v tako zvanem železniškem tri- nuiu uu 1 nosni «011 Jniajsa nvpuAimiia IVHfrAd. Sedaj je policija ugotovila njeno identiteto. Je to 27-letna Marija Pliberšek, doma od Sv. Lovrenca na Pohorju. Nazadnje je stanovala v Mariboru v Maistrovi ulici 14. in Dva pod avtomobilom. Pri Zgornji Polskavi ,o povozil nek tovorni avtomobil 62 letnega Rudolfa Puškovnika ter mu je zadal hude poškodbe na glavi in prsih. — Na Obrežni ulici v Studencih pa je povozil nek avtomobiliet 27 letnega Rudolfa Ariba s Pobrežja. Zadobil jo poškodbe po vsem telesu ter 60 ga nezavestnega zapeljali v bolnišnico. Gledalce Torek', 4. aprila ob 20: »Št. 72«. Red C. Celje c Celjski šahovski klub je gostoval v nedeljo v Trbovljah ter igral prvenstveno tekmo s tamkajšnjim šahovskim klubom. Igrali so dve tekmi, in sicer prvo dopoldne, popoldne pa drujjo kot revanž. Rezultat prve tekme je bil 5'A:2% za Celje, posamc-rezultati pa so (prvo imenovani so Celjani): prof. Gabrovšek : Oprešnik 1 : 0, ing. Sajovic : Hrovat 1 : 0, Cijan : Bartolj 1 : 0, Schneider : Rugolj Vi : 'A, mgr. Hočevar : Laznik 0 : 1, Diehl VI. : Pajk 1 : 0, Gra-šer : Jazbec 0 : 1, Fajs : Sredenšek 1:0. — Rezultat druge teknie je bil 7:1 za Celje. Posamezni rezultati a so: prof. Gabrovšek • Oprešnik 1 : 0, ing. Sajovic : Irovat 1 : 0, Cijan : Bartolj 1 : 0, Schneider : Rugolj 'A: 'A, ing. Pipuš'Laznik 1:0, Diehl VI, : Pajk % i Grašer : Jazbec, Fajs : Sredenšek 1 : 0. c Pri šolski telovadbi si ie zlomila levo roko v ramenu 13 letna hči poš'nega upravnika iz Žalca. c Kolesar je povozil v Št. Juriju ob Taboru 13 letnega sina posestnika Goropevšek Josipa in mu zlomil desno nogo. c Ko je vozil hmeljevke v Skomerju pri Zrcčah 27 letni dninar Odar Alojz, je padel in voz mu je zlomil desno roko in ga poškodoval po nogi, c V celjski bolnišnici so umrli: Lorcnčak Jože, dninar, star 27 let, iz Šmarja pri Jelšah; Zelič Alojz, dninar iz Podlesja pri Kalobju, star 58 let; 50 letna posestnica Močnik Ana iz Št. Jerneja pri Zibiki; 62 letna občinska reva iz Celja, Zontič Marija; 10 letni posestnikov sin Slavnik Anton iz Založ pri Polzeli in 68 letni policijski nadzornik v p. Stupar Franc iz Kovinarske ulice 8. Pogreb zadnjega bo danes ob 4 popoldne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. — Naj jim sveti večna luči c Vlom v kolodvorsko restavracijo Rak v Velenju. V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v buffet restavracije Rak na kolodvoru v Velenju. Vlomilci so pokradli vse jestvine, posebno pa so si privoščili konjaka in drugih pijač. Skupna škoda znaša 1000 din, Piuj Na naslov ptujsko mestne uprave«. »Jutro« je v svoji številki od 31. marca t. 1. prineslo po-blema, na katerega ne bi dal sproti enoumnega odgovora. Kdor preštudira njegovo Kritiko, dobi vtis, da so spoznavno-teoretični problemi domala vsi rešeni, zaupanje do lastnega spozrianja se mu v resnici utrdi. Je to njegov zdrav, dasi ne naivni, dovolj kritični in zmerni realizem. Tu je značilna razlika med njim in Alešem Ušeničnikom, ki je kot filozof gotovo nad Kovačičem: Ušeničnik odpira mnogo problemov v spoznavni kritiki, ekspli-cira vse možnosti, mnenja in teorije, a ob koncu pusti vprašanje odprto, tudi se varuje svoje mnenje končnoveljavno povedati. 4. Kot izrazit realist po vsem svojem delu ih prepričanju je Kovačič obenem čisto naravno ne samo ix> šoli, temveč tudi po svoji osebni usmerjenosti pravi zastopnih tomizma v slovenski filozofiji! Saj je zmerni, kritični realizem, ki priznava duhovno in telesno, nadnaravno transcedentalno realnost, glavna prednost in osnovna oznaka t0-mistične filozofije nasproti moderni pokantovski miselnosti. Da pa je v okviru te filozofije šel v nekaterih vprašanjih, kakor vprašanju o realni razliki med bistvom in bitkom (essentia in exi-stentia) za Suarezijansko smerjo, ki dopušča samo umsko in ne realne razlike, kakor tako zvana strogo tomistična struja (dominikanska), ki je gotovo v svojem pojmovanju bližja konkretnemu, celostnemu življenjskemu pojmovanju, kakršno je značilno prav za Kovačiča, to nekoliko neskladno dejstvo je treba slej ko prej pripisovati enostavni okoliščini, da so bili Kovačičevi učitelji filozofije sami zastopniki Suarezijeve filozofske smeri. S svojo Ontologijo, ki je doživela že dve izdaji in ki v marsičem prav nič ne zaostaja za drugimi, svetovno znanimi filozofskimi učbeniki sličnega formata, je Kovačič, kljub skromnosti, češ da je to samo učbenik, uvrstil med prve slovenske teoretične filozofe-tomiste. Ob njegovi smrti zato ob poudarjanju Kovačiča-zgodovinarja ne smemo iti molče mimo Kovačiča-filozofa. Dr. A. T. Volitve francoskega predsednika Klasiki oživljeni Najnovejša šolska reforma v Italiji jc 6icer / šoli položila težo na strokovni pouk, a vendar >e istodobno tudi vnema za klasike dviga. Dokaz, da je stara klasicistična kultura šc vedna bistven del organsko zrastlega Evropca. Letos torej bodo v starem grškem teatru v Sirakuzi na Siciliji že deveto leto predvajali stare grške drame. »Državni zavod za antično dramo« (Instituto Nazionale del Dramma Antica), ki vodi te igre, je za letos izbral Sofoklejcvega Ajaksa in Evripidovo Hekubo. Igrali bodo od 26. aprila do 14. maja, ko o.bhajajo v turistične 6vrhe prirejeno »Sicilsko pomlad«. Zanimivo je tudi, da sta glasbene vložke v slogu stare klasične kompozicijo priredila dva danes najbolj cenjena italijanska skladatelja. Za Ajaksa je zložil Rihard Zandonai, za Hekubo pa mojster Malipiero. Njegavo zaključno suito iz Hekube bodo izvajali tudi na mednarodnem glasbenem festivalu v Baden-Badenu (31. marca do 4. aprila) kot najboljše delo sodobnega italijanskega mojstra. R. B. Krstna predstava igre »Izgubljena pota« na Ljudskem odru v Mariboru. Ljudji o,der je v zadnji dobi podal že več dramskih del, ki 6o jih napisali člani sami. Zadnjo soboto pa je Ljudski oder doprinesel nov dokaz pridnosti ustvarjanja svojega članstva. Predstavil se je Franc F i 1 i p i č s svojim prvencem »Izgubljena pota«. — V zelo realistični zasnovi je prikazana socialna slika med »plemenitim« gospodom iz mesta in njegovim viničarjem. Weiner, tujec in plemič, lastnik vinogradniškega posestva, pozna 6amo eno — uživanje. Bog za njega ne obstoja, zato tudi ne pozna pravičnosti napram trpinu-viničarju, ki gara in dela zanj V svoji strasti stre mlado življenje viničarjeve nečakinje Jelke, spravi s poti svojo oblastno ženo Lizo ter končna sam — upornik proti Bogu in njegovi postavi — podleže brez moči in brez sprave z Njim. Večni postavi, kot žrtev greha in uživanja. Nad mrtvim Weinerjem triumfira zgarani viničar Matevž — sam že z eno noga v grobu: »Dopolnjena je nad teboj postava...! — Kljub raznim začetniškim hibam, je dialog pester in poteka dejanje dokaj napeto. — Igralci so zadovoljivo podali igro, zlasti so uspele vloge Wcinerja, viničarja Matevža, njegove vnukinje Jelke in služkinje Špele. V sredo, 5. aprila, bo francoska republika dobila novega predsednika. Albert Lebrun utrujen odlaga to najvišje mesto v državi, na katerem je bil polnih 7 let. Čeprav je to najvišja čast, ki jo kak francoski javni delavec more doseči, so te volitve vendar najbolj mirne izmed vseh. Volitve obratnih zaupnikov po tovarnah bolj razburjajo duhove kot pa volitve predsednika republike. To je namreč stvar, ki se tiče samo poslancev in senatorjev in je navadno v enem dnevu končana. Pariz komaj ve, da bo Francija v nekaj dneh dobila novega vrhovnega predstavnika, svojega suverena, ki uživa pravice vladarja. Volitve predsednika republike potečejo običajno tako ob strani, da javnost večinoma šele naslednji dan iz časopisov izve, kdo je bil v Versaillesu izvoljen. Le v senatu in parlamentu, kjer so edini volivci, se zbirajo skupine, med katerimi se šepetaje omenjajo imena mož, med katerimi bo treba v kratkem v Verseillesu izbirati. Ta imena se skrivnostno imenujejo tudi na borzi, dasi nihče ne upa z gotovostjo reči, kdo bo čez dva dni predsednik republike. Daladier, Jeanneney, Herriot, Petain, Berard, Bouisson, Roy Queullie, Pietri — to so možje, na katere se obrača politična radovednost, nekateri pa še upajo, da se bo Lebrun dal pregovoriti in bo še ostal za nadaljno dobo 7 let. Bolj živahno je pa v Versaillesu, razkošnem gradu nekdanjih francoskih kraljev. Tu se čisti in pometa po vseh sobah in hodnikih, kakor se že ni od obiska angleške kraljevske dvojice. Tu bo novi predsednik sprejemal prve čestitke, zato mora biti vse slovesnemu trenutku primerno slavnostno in lesketajoče. Glavna dvorana, v kateri se bodo v sredo ob 2 pop. zbrali volivci, poslanci in senatorji, se sicer toliko more sklicevati na zvezo s kralji, kakor kandidati za mesto predsednika republike. Predsednik republike namreč more postati vsak polnoleten državljan, da le ni še bil sodno kaznovan in — da ni potomec »kake družine, ki so vladale v Franciji«, t. j., da ni vojvoda de Guize, grof de Pariš, vojvoda des Nemours, čigar rod izhaja iz francosko črte Bur-boncev, ali princ Louis Napoleon, zadnji Bona-parte — te družine imajo med svojimi predniki kralje in so zato izključeni iz teh volitev. Volitve z vsem ceremonielom navadno trajajo le nekaj ur in jih še nikoli ni bilo treba ponoviti več kot dvakrat, pa je bilo kljub temu treba izprazniti cel del gradu, da se bodo vsi volivci, ki jih je letos 930, mogli razmestiti. Za predsednika senata, ki vodi to sejo, in predsednika skupščine je pripravljeno stanovanje, ker morata ta dva ostati v Versaillesu, ako volitve ne bi bile končane še isti dan. Sicer se to še nikoli ni zgodilo, pa je vendanr treba vse pripraviti, če bi le se. Poleg tega so pripravljeni prostori za posvetovanje posameznih odborov in strank, vsega skupaj 21 manjših dvoran. Iz državnega skladišča za pohištvo v Parizu so v 11 železniških vozovih prepeljali • v Versailles stole, mize, preproge, stenske slike, kipe in tintnike, da bodo dostojno opremili vse te prostore, čeprav se bodo v njih kretali Francozi sami. Pozabili tudi niso žare, ki bo stala ob govorniškem odru in bodo v njo volivci metali listke z imenom voljenega kandidata. K tej selitvi za nekaj ur spadajo tudi kroglice, za vsakega navzočega volivca po ena, 'ki jo vsak senator ali poslanec, ko je položil svoj listek v žaro, preloži v pripravljeno košaro. Po listkih in kroglicah se potem ugotovi, da nobeden ni glasoval dvakrat. Pariška poštna uprava je prepeljala tja na več tovornih avtomobilih telefonske celice, da bodo časnikarji mogli takoj sporočiti novico po vsem svetu, vsak svojemu časopisu. Letos je teh celic 88 — pri zadnjih prejšnjih volitvah jih je bilo samo 24. — Baje jih bodo razmestili med kipe kraljev, maršalov in vojskovodij v prvem nadstropju. Najbolj razkošno bo opremljen »investi-turni kabinet«, kjer bo petnajsti predsednik tretje republike takoj po svoji izvolitvi sprejemal čestitke. Voditelj seje mu bo tu izročil listino o izvolitvi, ki mu za sedem let daje v Franciji pri-vice vladarja. Največji človek na svetu, Amerikanec Robert Wadlow. S svojim odvetnikom zapušča sodišče v Sanct Josephu. Velikan je namreč tožil nekega zdravnika za odškodnino 100.000 dolarjev (4 milijone 450.000 din), ker mu je v nekem strokovnem članku rekel, da je »nenormalen«. S P O M T šport zadnje nedelje .-Državno liga prvenstvo Gradjanski (Skoplje : Ljubljana 2:1 (1:0) Domači so zasluženo podlegli odličnemu nasprotniku iz Skopi ja, ki je bil ves čas v taki premoči, da se je dobesedno igral z njimi kakor mačka z miško. Izvzemši petnajst minut drugega polčasa, ko so domači predvedli nogomet, ki se spodobi za ligaša, so igrali samo klavrno in podrejeno vlogo. Tako žalostno pa nam zlepa niso zaigrali naši, katerim se ne obeta nič dobrega v nadaljnjem liga tekmovanju, če ne bodo drugače zaigrali. Moštvo je bilo v prav vseh linijah slabo, kar velja še prav posebno za krilsko vrsto, katere sploh ni bilo videti. Gostje bi zaslužili še večjo zmago, četudi je treba na drugi strani priznati, da bi domači celo zmagali ali vsaj neodločeno igrali, če bi bil naš vratar na mestu. Prvi gol je bil namreč lahko ubranljiv, drugi pa je tudi precej zaradi njegove neprevidnosti našel pot v mrežo. Jedinslvo : Bask 4:1 (3:1). Jugoslavija : BSK 2:1 (0:0). Gradjanski (Z) : Zemun 3:0 (2:0). Hajduk : Ilašk 2:1 (1:1). Slavija (V) : Slavija (S) 1:3 (1:1). Tabela je 6edaj takale: 1. BSK 18 13 3 2 54:14 29 2. Gradjanski Z. 18 12 2 4 41:14 26 3. Hajduk 18 10 4 4 44:26 24 4. Jugoslavija 18 10 3 5 33:20 23 5. Hašk 18 8 4 6 33:22 20 6. Jedinstvo 18 8 2 8 31:34 18 7. Slavija S. 18 7 3 8 30:30 17 8. Bask 18 5 6 7 23:27 16 9. Gradjanski SK 18 5 2 11 2! :47 12 10. Ljubljana 18 4 4 10 15:36 12 11. Slavija V. 18 3 4 11 21:42 10 12. Zemun 18 3 3 12 17:51 9 Drug domač nogomet Maribor : Hermes 2:0 (2:0). Bralstvo (Jesenice) : Atletiki (Celje) 2:2. Celje : Jugoslavija 3:1. Cross-country za državno prvenstvo v Zagrebu Med posamezniki je zmagal Kotnik Jože (Con-cordia) v času 32:05,3, med moštvi pa je bila prva Concordia pred Ilirijo. Državno prvenstvo boksarjev V Zagrebu so bili na državnem prvenstvu boksarjev doseženi tile uspehi: V tnušji kategoriji je po točkah premagal Ne-meček Vladko (Croatia) Stiha (Split). V bantam kategoriji je zmagal v prvem krogu k. o. Padel (Croatia) Povaletja (Herkules). V peresni kategoriji je prvak Fuke (Bata, Borovo). Gettesmann (Makabi, Zagreb) je bil zaradi prenizkega udarca diskvalificiran v tretjem krogu. V lahki kategoriji je zmagal po točkah Devčič (Herkules) Ravnikarja (Croatia, Zagreb). V ivelter kategoriji je premagal Polak (Makabi) po točkah Kerina (Herkules). V srednji kategoriji je premagal Krleža (Herkules) v prvem krogu k. a. Bošnarja (Croatia). V polteiki kategoriji je premagal Iiladnik (Herkules) po točkah Mitiča (Split). V težki kategoriji je premagal po točkah Ipa-»ec (PSK, Maribor) Albini ja (Herkules). Veleslalom LZŠP V Tamarju so bile tekme Ljubljanske zimsko-špuitue puuzveze ua 2000 m dolgi progi z 3i vrat- ci z višinsko razliko 950 m. in so bik doseženi tile • rezultati: 1. Mulej Miloš 2:32.4, 2. Kralj Leopold 3:20, 3. Žerja! Emil 3:37 (vsi Ilirija), 4. Molnar Saša (Ljubljana) 4:14, 5. Fiužgar Rudi (Planina) 4:14.4. Punčec podlegel Kucelliju V Allasiju je premagal Italijan Kucelli našega mojstra Punčeca v treh selih z 8:6, 7:5 in 6:4 ter si osvojil prvenstvo Allasija. V finalu mešanih dvojic je par Henkel - Wheeler premagal naš par Punčec - Florijanova z rezultatom 7:5 in 6:3. Nogomet v inozemstvu V Italiji vodi v prvenstveni tabeli Bologna s 34 točkami. V prvi diviziji so pa bili doseženi tile rezultati: Milauo : Novarra 2:1. Lagio : Liguria 1:0, Juventus : Bologna 2:0, Triestina : Livorno 2:0, Lucchese : Bari 0:0, Modena : Genova 0:0, Ambrosiana : Roma 3:2, Na poli : Torina 0:0. V angleškem nogometu vodi še vedno Ever-ton, ki je zmagal nad Wolverhamptonom, ki je trenutno najboljši klub v Angliji. V francoskem nogometu so bili v nedeljo naslednji rezultati: 1'olfinalni tekmi za francoski nogometni pokal: Lile : Scte 1:0, Racing : FIVES 1:0. — Prva divizija: Marseille : St. Etienne 3:1, Antibes : Metz 1:1, Lens : Canes 6:1, Le Havre : Rouen 4:1, Strasbourg : Roubaix 2:0. Črnec Hen'ry Armstrong premagal Angleža Ernie Rodericka V Madison Sf|uare Gardenu je premagal prvak poltežke in srednje težke katogerije Črnec Armstron Angleža Rodericka v dvanajstih rundah. Smučarske prireditve Smučarski klub Celje priredi na velikonočni ponedeljek, dne 10. aprila v Savinjskih planinah tekmo v veleslalomu. Podrobnosti še objavimo. Jugosl. zimsko-sportna zveza priredi dne 16. aprila mednarodno tekma »Triglavski dan«. Tudi o tej tekmi bomo podrobno še poročali. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani i„ Mari. „. . SPD I" J^SZ, rine 3. „,>rila 1939. rlanica-Slatina 850 m: i. delno oblačno, 20 cm enega srenec. * Planlca-Tamar 150! m: 3, delno oblačno, 8« cm gneča. srenec. Fee'^luUniek ut0m: 2' deIll° oblačno, 80 cm snega, Vesti športnih zvez, klubov in društev Cenjenim damam in gospodom se naznanja, da se bo poučevalo plavanje za začetnike posamezno vsak dan dopoldne; ura po dogovoru. Pa-učevalo se bo pod strokovnim vodstvom z zimskem kopališču SK Ilirije. Prijave sprejema go.sp. Fritsch od 2 do 6. Uradnikom in uradnicam sporočamo, da se bo pričel večerni plavalni tečaj, če bi se priglasilo dovolj udeležencev. Dan po dogovoru med urQ" Prijave sprejema g. Fritsch od 2 do 6. DKSK EDINSTVO poziva vse članstvo, obvezno pa dirkače in funkcionarje, da oddajo tajništvu kluba po t sliki in lil oziroma 13 din zaradi verifikacij. — i\er se bodo v kratkem pričele dirko, opozarjamo članstvo, da ne ostane brez licenc, ker brez njih i.e bodo pripuščeui k start u. 1)KSK EDINSTVO obvešča in vabi kolesarje, ki imajo veselje do kolesarskem! športa, na gozdno dirko (cross-eountry), ki bo v nedeljo lfi. aprilu i. 1. na Kozniku. Dirkalo sc ho poleg kategorij dirkačev tudi z navadnimi kolesi. — Prijave sprejema tajništvo kluba ( olovška cesta 10'.' mehanična delavnica Zerjnl. PLANINCI! Predavanje 0 Kočevski ho drevi ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. — Pridite v čim večjem številu, da sc bc^tc .sesnani'1 -temi lepimi kraji našo Dolenjsko, Otroiki koliiek. 11 Konti Ahačič: Nosan in Mali oglasi V malih oglasih vclj« vsak« beseda I din: tenltovanltkl oclasl t din Debelo tiskane naslovne besede te računajo dvojno. Najmanjši znesek Moško perilo na drobno in na debelo po najnižjih tovarniških cenah nudi »Kreko«, zaloga perila, Tavčarjova 3. II Obrt Dame, pozor! Trajna ondulacija, barvanje las najceneje v salonu »Polanc va ulica X. t Kopitarje-(r) Pošten čevljar se priporoča za vsakovrstna popravila čevljev. Izvršujem solidno In poceni. Na željo pridem po čevlje na dom in jih spet na dom prinesem. Ačko Gregor, čevljar, Pregljeva ulica 16, soba 6, Maribor. ,(o) Glasba Violino, čelo, kontrabas staro, ako tudi v sla.bem stanju, kupim. - Trgovci izključeni. Ponudbo upr. »Slovcnca. pod .Violina« št. 6116. (g> Izjavljam, da nisem plačnik kakršnih koli dolgov ali stroškov moje žene. Vincenc Mlinarič, IIočo. (o) Pirih Milko uradnik OUZD v LJubljani, obžaluje in prekli-cuje, da Je dne 28. nov. 1938 na vollvnem shodu JKZ v Tomačevem rabil sledeče besede: »Smo Imeli priliko videti zločine, ki jih je izvajala or-junaška tolpa, ln sicer v Trbovljah so nam ustrelili Fakina, a v Rožni dolini pri Vadnjalu so jim stiskali prste v prl-možu« — in se Vadnalu Stanetu, uradniku OUZD, zahvaljujem za odstop od | tožbe. (o) Skrivnost amerihanskega jezera Mr. Bruce se je zopet vleknil na naslonjač-vegovi živci so bili pri kraju. Ob vsakem trenutku podnevi ali ponoči si je domišljal, da se nekdo plazi okoli njegove kabine. Za vraga! dobro je vedel, da se nahaja Devil Path na krovu! Niti najmanjšega dvoma ni imel, o tem je bil gotov. Ali se je torej bal. da ga ne bi raztiojnik ubil, torej kot v Chicagu... V resnici je bil nekdo za vrati, nekdo, ki e© ie nenadoma odločil in odprl vrata. »Farringdon!« je zamrmral sodnik s hnpavim glaS>Farringdon,< je odgovoril vrhovni načelnik in stopil na prag, »Farringdon, ki vas je pravkar opazil na mostičku.< >Ni... nisem vedel, da ste vi na krovu, *ar- ""^»Reš? Oh! jaz tudi nisem vedel... Kakšno srečanje, kaj ne? Ali veste, koga sem opazil če nocoj?« ,, , >Ne, ne-.. Ne vem... Koga torej?« »Našega prijatelja Monara.« »Da!*Smešno je, da smo se vsi trije dobili na tej ladji. Skoraj bi mislil..., da smo si dali besedo. Manjka še samo Neighbour...« »Ali ste imeli tudi vi vtis, da je Devd Path na krovu?« je vprašal po trenutku molčanja sodnik »Devil Path? Cisto gotovo, da je! In jaz vem in tudi Monar je istega mnenja. Povedal mt /e...« »Ste mu o tem povedali?« »Seveda, povedal sem mu.c >Kaj vam je rekel?« _ »Rekel mi je: ,Ker se nahaja na krovu Devil raih, »e nahajam tu tudi sam'-« »Je rekel to?« »Da.< »Vi... vi ga niste vprašali, če ve, kdo je?« >Ne. To ne bi nič pomagalo, ali ne? Poznate Monara. Prepričan sem, da ta dečko ve, kdo je Devil Path, toda nikoli nama ne bo hotel povedati. Nama ne zaupa.« »Mislite? Torej..., torej bo Devil Path kmalu razkrinkan!« . »Mislim. Ne vem, kaj zadržuje Monara. Mislim, da čaka le ugodne prilike... Rekel sem mu tudi: ,Torej ste se odpovedali trditvi, da je Devil Path mrtev?' — ,Pač moram,' mi je odgovoril- ,Nihče več ne verjame v smrt Devila Patha.'« »Ali ga niste vprašali, zakaj nam je hotel ubiti v glavo, da ie razbojnik mrtev?« »Da. Odgovoril mi je: ,Upal sem, da bo razumel. To se ni posrečilo. To je obžalovanja vredno ...' Toda, sodnik, zakaj se nismo nocoj zbrali po večerji Monar, Marsh, vi in jaz? Lahko bi napravili nekaj partij bridgea ...« »Ne, ne ... Oprostite, toila ... nisem dober mornar- Prezgodaj hodim spat. Zelo sle ljubeznivi . ■ .< , , „ »Razvedrilo bi vam vendar dobro delo, Bruce. Večkrat bi morali stopiti iz kabine ...« »Nimam poguma za to, Farringdon. VI... vi si ne morete misliti, kako že rad bi prispel v Southampton.« »Ah! tudi vi se boste izkrcali vSouthamptonu?« Oba moža sta še nekaj časa kramljala, potein je Farringdon voščil sodniku lahko noč in zapustil kabino. Lahko no?! Mr. Marsh je prispel v svojo kabino okrog treh zjutraj Ha! dobro se je zabaval v baru! Poker, šampanjec.-. Pridobil si je že nekaj veselih prijateljev in jim na vse pretege obljubljal, da tega potovanja v Evropo ne bo nikoli pozabil. Ko je mr. Marsh'stopal čez prag svoje kabine, se je opotekal, čemur pa ni tnoglo biti vzrok guga-nje ladje! »Saprabolt!« S to kletvico ©e je zadovoljil in poiskal stikalo električne razsvetljave v kabini. Šop luči se je razlil po razkošni opremi. Mr. Marsh je skrbno zaprl vrata za seboj in stopal proti postelji. Nenadoma ee je ustavil in ee gugal na nogah. Kaj je to... ta križ, položen na blazino? In ta papir? ... Bankir se je sklonil in ga vzel v roke, ne da bi razumel. »Pravica, pravica,« je s težavo zagodrnjal, kajti besede so mu dozdevno kar plesale pred očmi. »Pra . •. vica ... Se spominjaš Joeja Rose-ya... ne... nesrečnež, zaprt v trojno krsto...« Dvakrat je prebral čudno poslanico. Mršil je obrvi in gledal vsako besedo posebej, ne da bi mogel doumeti njen pravi pomen. sJoe Rosey ... Joe Rosey? Trojna krsta?« Ni mogel razumeti, ampak je vrgel papir in vzel križ, zataknjen v podzglavnik. »Križ? Bodalo?.-.« Zaradi prasketanja so je obrnil k vratom kabine. Kaj hočejo zdaj od njega? »Nekdo... Nekdo? Spominjaš se Joeja Ro-seya...« Rosey... Prikazen, ki je zasledovala najbrž Devila Patha... Miss. Mercuroe-.. Trojna krsta... Pravo rjovenje mu je zaprlo sa|>o. Rjovenje? Ne! Hripav vzklik... To je zadostovalo za tistega, ki je prihajal, da se je obotavljal vstopiti. Med kolranjem se je bankir spotaknil in padel onesveščen na tla. Ob Štirih" zjutraj. Hodnik F na mostu B je bil puščoben in slabo razsvetljen z nočnimi žarnicami. Suštenje ... Neka senca se je pravkar pojavila na koncu hodnika, se hitro bližala in zdelo se je, da bolj polzi po tapeti kot hodi. Kabina 107, nadzornik Monar .. • Senca se je sklonila k vratom in prisluškovala, potem prislo- nila ustnice na ključavnico in zamrmrala: »Joe Rosey ... Joe Kosey ... Joe Rosey .. .< Za vrati kabine je nastal zamolkel hrup in nek glas je zašepetal: »Gromska strela!« Senca se je bila že zravnala. 2e je brzela po hodniku in naglo izginjala. Vrata kabine so se odprla in na pragu se je pojavil nadzornik Monar v nočni obleki in bos. Obraz mu je bil smrtno bled, oči preplašene, a v desnici je stiskal revolver. Bleda luč je polctavala na vzhodnem horizontu. Gerald Farringdon, ki jo je že ure in ure opazoval- je zavzdihnil. Bil je potrt. Ni zmogel več- Ure in ure je stal z revolverjem v roki naslonjen na posteljo, nasproti vratom. Ure in ure je bil prepričan, da se nekdo... nekdo plazi okoli njega. Slišal je pridušeno mrmranje, nekdo, ki je govoril: »Joe Rosey... Trojna krsta je prazna ...« Sala? Kdo na krovu je vedel za zgodbo o Joeju Ro-seyu, o skrivnosti trojne krste Devila Patha? To najbrž ni bij Monar... niti Bruce, niti Marsh, kajti Marsh je moral ležati ob tej uri pijan v svoji kabini! In Bruce je bil bolan Imel je morsko bolezen. Ni se upal zapustiti kabine, odkar je vedel, da se nahaja Devil Path na krovu. Monar... Toda vrhovni načelnik je zapustil Monara čisto potrtega od utrujenosti I In končno še nadzornik ni bil takega značaja, da bi prebil vso noč v tako grozni šali. Tedaj? Torej je bil nekdo na krovu, ki je poznal zgodbo o Joeju Roseyu. Mogoče Neighbour? Ne. Ni mogoče I Vrhovni načelnik je bil gotov, da so Neighbour ni vkrcal v New Yorku. Poleg tega se je komisar zaklinjal. da ne pozna nobenega potnika, ki bi bil podoben opisu časnikarja, >JqA Ronpv ,,, Jo8 Hosev ...« Ol m m m i 10 m iT! m m IEIIIEHIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEII AIMHO-plOŠtt Hidravlično stisnjene Terrazzo in druge plošče za tlakovanje in oblogo sten, obložne in polne stopnice ter vse druge izdelke iz umetnega kamna, izdelane s pomočjo modernih strojev, dobavlja v prvovrstni izdelavi in kvaliteti: „AIMKO", Industrija umetnega Kamna Ljubljana, TurSeva cesfa 48 • lelefon 29-30 IK HIIEIHEIllEIIIEIIIEIIIEIIlEHlEIHElIlElIlEinfr Zahtevajte povsod naš list! krema (terpentino-va) za čevlje je odlična — sedaj 100% domač proizvod. Pomladanski otroški plašči od 100 dinarjev naprej se dobijo samo pri L TRPINU, MARIBOR, Vetriniska ulica 15. V neizmerni žalosti naznanjamo, da nas je v cvetu let zapustila neskončno ljubljena hčerka in sestrica s. Sergija Kure Pogreb nepozabljene ljubljenke bo danes ob pol štirih popoldne iz mrtvašnice državne bolnišnice v Ljubljani. Zagorje ob Savi, dne 4. aprila 1909. Žalujoči ostali: očka in mamica, brat Henrik, sestri Malči in Olgica Zahvala Vsem, ki so nam ob smrti predragega brata, svaka in bratranca, gospoda EDVINA ROZMANA upravitelja penz. londa adv. komore izrazili sožalje in |>oklonili cvetja, se prisrčno zahvaljujemo. Globoko zahvalo smo dolžni predvsem gg. zastopnikom adv. komore za njihovo izredno naklonjenost, gg. zdravnikom, ki so skušali pokojnemu z vso svojo zdravniško vedo ohraniti življenje, prav tako požrtvovalnemu strežniškemu osebju, nadalje vsem pevcem za ganljive žalo6tinke ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. .V Ljubljani, dne 3. aprila 1939. Žalujoči + S skrušenim srcem naznanjamo pretužno vest, da je Vsegamogočni |>oklical po dolgi, mučni bolezni, pre-videno s tolažili svete vere, na cvetno nedeljo k Sebi našo nad vse ljubljeno soprogo, zlato mamioo, staro mamico, sestro, teto, svakinjo in taščo, gospo Marijo Gorenc roj. kramaršič soprogo želzniškega uradnika v .pokoju Pogreb naše nenadomestljive pokojnice bo v torek, dne 4. aprila, ob 5 popoldne izpred mrtvaške veže na Vidovdanski cesti 9 na mrtvaško njivo k Sv. Križu. Trosimo tihega sožžlja. Ljubljana, dne 2. aprila 1039. Jože Gorenc, soprog; Pepca por. Slapšak. Lojze, Ernuška, otroci; Erncst Krnmaršič, brat; Vinko Slapšak, zet; Slavci roj. Barle, sinaha in ostali sorodniki Naznanjamo vsem, ki so ga poznali, da je danes ob desetih umrl gospod Anton Krapš kavarnar v pokoju in se spravljen z Bogom preselil v boljše življenje. Pogreb blagopokojnega bo v torek 4. aprila ob štirih popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša za blagopokojnim se bo brala v sredo 5. aprila ob G.30 v farni cerkvi Sv. Frančiška. Ljubljana, dne 2. aprila 1939. Žalujoči ostali Po dolgem trpljenju, previden s tolažili svete vere, nas je za vedno zapustil nas ljubljeni oče, stari oče, tast, stric in 6vak, gospod Franc Fabiančič Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 4. aprila ob pol treh popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Pogrebna maša zadušnica 3e bo darovala v sredo, dne 5. aprila ob 8 zjutraj v župni cerkvi Sv. Petra. Ljubljana, Ruperč vrh, dne 3. aprila 1939. Žalujoči ostali Vabilo na XXVII. redno sejo upravnega odbora Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani dne 19. aprila 1939 ob 15. uri popoldne v dvorani »Vzajemne zavarovalnice«, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 19, I. nadstropje. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika XXVI. seje upravnega odbora. 2. Poročilo ravnateljstva o poslovanju od zadnje seje upravnega odbora. 3. Poročilo pregledovalnega odseka. 4. Odobritev račun, zaključka za upravno leto 1936, 1937 in 1938. Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je včeraj, dne 3 aprila nenadoma zapustil v starosti 51 let naš ljubljeni mož, očka, brat, stric in svak, gospod ANTON KUHAR mesar in posestnik v Slovenjem Gradcu Pogreb nepozabnega . pokojnega bo v četrtek 6. aprila ob lo.30 iz hiše žalosti na tukajšnje farno pokopališče. Slovenji Gradec, dne 4. aprila 1939. Žalujoči rodbini Kuhar in Prcvojnik 5. Slučajnosti. Odbor. Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naša mama, stara mama, sestra, teta, gospa Franja Jerman 2. aprila po kratki, težki bolezni, pre-videna s tolažili sv. vere, v starosti 80 let, Bogu vdano za vedno zapustila. Pogreb bl^gopokojne bo v torek, dne 4. aprila, ob 2 popoldne izpred mrliške.Zpv^išca sv, Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice bodo v več cerkvah. Pokojno priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 2. aprila 1939. Žalujoči ostali Na cvetno nedeljo je, previden s svetimi zakramenti, po dolgi bolezni, umrl gospod Alojzij Kliment dvorni svetnik in finančni ravnatelj v pokoju obžalovan od vseh, ki so ga ljubili in poznali. Pokojnika bomo ohranili v lepem spominu. Šoštanj — Ljubljana. Dr. Volbenk Kliment sin in ostalo sorodstvo. Potrti neizmerno žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod IVAN ŠMALC obfinski odbornik, trgovec, klobučar in posestnik v Mirni na Dolenjskem i danes ob petih zjutraj po kratki mukepolni bolezni v starosti 76 let, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo dopoldne ob 10.15 na Mirni na pokopališče sv. Helene. Mirna — Ljubljana — Novo mesto, dne 3. aprila 1939, Ivanka Šmalc, trgovka v Ljubljani, Marija Šmalc, trgovka na Mirni, in Angela Šmalc, hčere; Ivan Šmalc, trgovec, Novo mesto, sin; Iva šmalc roj. A g n i t s c h , snaha; J a nek, Ika, Tonček, Marinka, vnuki Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel če? Izdajatelj: inž. Jože Sodji Urednik: Viktor CenŽiŽ Lepa velikonočna razstava Državni osrednji zavod za žen. domačo obrt iv Ljubljani praznuje letos dvajsetletnico svojega plodonosnega dela. V proslavo svojega jubileja je otvoril na cvetno nedeljo v svojih prostorih na Novem trgu zelo pestro razstavo belokrajinskih pisa-nic, ki so se pojavile tudi še le po prevratu prvič v ljubljanskih trgovinah in so sedaj zelo udomačene in priljubljene za velikonočni čas v Ljubljani in tudi drugod. Nad 800 komadov je bilo razstavljenih. Belokrajinske pisanice so izdelane v težki batik-tehniki, ki zahteva veliko spretnost od risarke ali »pisačice«. Motivi so na pisanicah geometrijski, nabožni ali naturalistični. Po veliki večini imajo vse pisanice temno podlago, od katere se potem rdeča, bela, zelena in rumena barva prav lepo odražajo. Svoj čas so pisale Belokranjice pisanice le za svoje ožje prijatelje in znance, danes pa, ko je zaprla bogata Amerika revnemu svetu iz Bele Krajine pot preko oceana, skušajo doma pridobiti z ročnim delom nekaj denarja za vsakdanje nujne potrebe, ker ni drugod zaslužka. Zato nam izgledajo pisanice kot velike kaplje srčne krvi, ki jo nosijo na trg za svojo deco. Poleg pi-sanic so razstavljene tudi belokrajinske vezenine, preproge in platno. Kot novost v moški modi so pa razstavljene krasne športne srajce z bogato vezenino, ki nadomešča kravato. Srajce so narejene iz belokrajinskega domačega platna in se izvrstno nosijo. Verjetno je, da se bodo prav hitro udomačile pri moški športni mladini, zlasti pa pri turistih, ker so zelo trpežne. Velikonočna miza je pokrita s krasnim sivim prtom, ki je pokrit z bogato belo vezenino. Prav ]K)srečen je velikonočni namizni dekor, ki sestoji iz lesenega stojala, v katero je vtaknjena velikonočna butarica. Okoli nje so postavljeni pirhi in rdeče svečke, kar daje zlo pester izgled. Prepričani smo, da se bo tudi ta dekor hitro udomačil po slovenskih domovih. V drugi sobi so razstavljeni razni« moderni in narodni prti za čajne mize. Moda je vpeljala tudi nov način pokrivanja miz z raznimi prtički brez prtov, kar se tudi pri nas udomačuje. Na ta način bodo prišle zopet naše čipkarice in vezilje do zaslužka. Posebno pozornost vzbujata dva dragocena prtiča iz čipk, ki sta namenjena za razstavo v Ameriki in kamor jih odpošljejo te dni. Ti dve umetnini prav zgovorno dokazujeta, da je pouk v čipkarstvu izvrsten in da so naša podeželska dekleta prav dovzetna zanj. Želeli bi bilo, da najdeta ti dve umetnini kupca v deželi dolarjev. Obisk je bil ves dan zelo živahen in med prvimi gosti smo opazili go. Majcnovo, soprogo podbana, go. Adleši-čevo, go. Ravniharjevo in zastopnice raznih ženskih društev. Razstavo je pogledal tudi načelnik banske uprave g. dr. Ratej, predsednik Narodne galerije dr. Windischer in kar je zelo razveseljivo, lepo število akademikov, ki so se prav živo zanimali za naš folklor in ostala ročna dela. Lepo gesto je napravil belokrajinski poslanec dr. Koče, ki je kupil večje število pisanic za naš etnografski muzej. Razstavo si je včeraj popoldne ogledala soproga g. bana gospa dr. Natlačenova. Razstava je odprta do petka in jo priporočamo za obisk. — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-Šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Joseiovo« vodo. Reg. po min. soc. pol. In n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. 1 Prešernova proslava v Frančiškanski dvorani. Dramsko društvo »Jelka«"je priredilo v soboto zvečer prav lepo uspelo proslavo 90 letnice smrti pesnika Franceta Prešerna, le žal, da dvorana ni bila preveč polna. Proslave so se udeležili med drugimi tudi prosvetni inšpektor prof. Kranjc kot zastopnik gospoda bana, magistralni direktor gosp. Jar.čigaj kot zastopnik gospoda župana, dekan teološke fakultete g. dr. Snoj kot zastopnik univerzitetnega rektorja, okrajni načelnik g. Maršič z gospo in še drugi odličniki. Slovesnosti primeren nagovor o Prešernu je imel g. prof. dr. Slodnjak. Sledile so posamezne točke sporeda, recitacije, de-Mamacija in petje. Proslava je zares lepo uspela. 1 Emil Kralj, popularni član naše Drame slavi 'danes 25 letni jubilej svojega dela v Tolstojevi drami »Živi mrtvec«. Predstava bo v Operi. Vstopnice pri dnevni blagajni. 1 Društvo slovenskih likovnih umetnikov zboruje. V soboto zvečer so zborovali člani Društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. Zborovanje je vodil predsednik g. Ivan Vavpotič, poleg njega pa so še poročali tajnik prof. Mirko Subic in o delu umetniškega sveta prof. Gojmir A. Kos. O osnutku novih pravil je poročal prof. Saša San-tel. Pri izdelavi novih pravil je sodeloval tudi profesor Bogomir Pregelj. Poročila navajajo, da se je odbor zelo trudil za izboljšavo socialnih razmer slovenskih umetnikov. Posrečilo se je izvesti akcijo za bolniški fond, ki uspeva, tako da bo imelo društvo vsaj nekaj najbolj nujnih sredstev, kadar je treba priskočiti na pomoč svojim tovarišem. Umetniki so izrekli pohvalo raznim svojim prijateljem, zlasti predsedniku Narodne galerije dr. Franu VVindischerju, ravnatelju Narodne galerije Ivanu Zormanu. Društvo se je tudi zelo trudilo za uresničenje slovenske umetnostne akademije v Ljubljani. Pri volitvah je dosedanji predsednik gospod Ivan Vavpotič odločno odkionil ponovno izvolitev ter je bil za predsednika izvoljen kipar Nikolaj Pirnat, za odbornike gg.: A. Kos, Subic, Kregar, Kalin, Šantel, Pregelj, RemčeVa, Oinerza in Zoran Mušič za Maribor, za preglednika gg. Ivan Vavpotič in Nande Vidmar, v umetniški svet pa gg.: A. Kos, Kalin, Kregar, Putrih in Sedej. Slovenski prosvetni dom bo priča naše zavednosti! 1 Originalne češke Stofe dobite pri Jeloč-nik&Sininnčič - Ljubljana - Pred škofijo 13. 1 Hvalevreden zgled jubilantom. Za velikonočni pribol.jšek mestnim revežem v stari cukrarni je ob svoje 90 letnici daroval 250 din gosp. R u -d olf C a r 1 i, direktor pomožnih uradov v. p. Jubilant je s svojo dobrotljivostjo dal drugim jubilantom in godovnikom najlepši zgled, kako naj praznujejo svoje jubileje in godove, ko naj se spominjajo tudi revežev. Častitljivemu jubilantu izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo in mu vošči tudi v imenu obdarovanih vesele velikonoč- ne praznike ter še mnogo srečnih in zadovoljnih dni! 1 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba umrlega bivšega dolgoletnega člana kavarnarja g. Antona Krapša. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz mrtvašnice z Vidovdanske cesto na pokopališčo k Sv. Križu. 1 Zobozdravnik dr. Rodoschegg ne ordinira do 16. aprila. 1 Velikonočna šunka ala Praga kg 23 din. Fr. Kham, Kongresni 8. 1 Nagla smrt. Včernj zjutraj so v hlevu Pengo-vega posestva na Karlovški cesti našli mrtvega 51 letnega mesarskega pomočnika Žaneta Zajca. Policijska komisija je ugotovila, da ga je zadela kap. Pokojni »Zajčkov Žane«, kakor so mu dejali po karlovškem okraju in v mesarskih krogih, jo bil precej znana oseba. 1 Velika tatvina zlatnine v Ljubljani. V stanovanje Marije Germovšek na Starem trgu 6 je zadnje dni vlomil neznan tat in odnesel debel damski prstan s tremi malimi in enim velikim diamantom v vrednosti 13.000 din, dalje par damskih uhanov, zlato zapestnico in nekaj drugih predmetov. 1 Rekrutovanje. Policijska uprava je izdala naslednjo naredbo: Na osnovi čl. 66 in 67 zakona o notranji upravi se zaradi preprečevanja pijančevanja in izgredov ob času rekrutovanja v Ljubljani izdaja sledeča naredim: V času, ko trajajo nabori, je imetnikom pogostinskih obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. — Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nositi. — Nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po čl. 09. zakona o notranji upravi z globo 10—500 din, oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku f, zaporom 1—10 dni ter z odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj naborniki ali njihovi spremljevalci. — Naredba stopi v veljavo dne 15. aprila 1939 in velja za čas od 14. do 30. aprila 1939. — Upravnik policije: dr. Hacin. Slovaška podlegla Madžarom Odstopila jim je na vzhodu obsežno ozemlje Budimpešta, 3. aprila. AA. DNB poroča: Z me-rfcdajne strani poročajo, da bo nova madžarsko-slo-vaška meja potegnjena takole: Meja, ki se prične pri Cerenini na poljski meji in gre čez hrib zapadno od mest Cioka, Ufal Jarmos, Taksanj in Miškolom. Južno od tega mesta gre meja proti zahodu proti Hales pataka. Mesta Remate, Vasdjar, Jesve, Felse, Halas, Also, Bukos i Saros in Renete pripadajo Madžarski. Od tega mesta dalje predstavlja mejo reka Ung. Nato gre meja vzdolž reke Magas Reba, ki ostane Slovaški, medtem ko Beze Lakarda pripada Madžarski. — Končni protokol o določitvi madžarsko-slovaške meje bo verjetno podpisan v torek. Praga, 3. aprila. AA. DNB: Snoči je predsednik odbora češke narodne zajednice Hrubi prečital preko praške radiopostaje poziv zajednice češkemu narodu. »Mi vas vabimo k tesnemu sodelovanju,« je dejal Hrubi, »da se zagotovi obstoj in samostojnost našega naroda. Naše narodno življenje bo zgrajeno na treh osnovnih stebrih: na socialni pravici v okviru državne ureditve, na nacionalni vzgoji duha in na vzgoji krščanskega duha. Nacionalna zajednica bo čuvala češki narod pred političnimi spori. Ona bo z vsemi sredstvi preprečila subverzivno delovanje razdiralnih elementov. Vse strankarske borbe morajo prenehati. Bodočnost naroda leži v edinstvu.« II Vest, na katero so v Španiji čakali skoraj tri leta: „Vojna jc končana Burgos, 3. apr. AA". Havas. Radionational je objavil snoči zadnje uradno poročilo vrhovne nacionalistične komande, ki je bilo prebrano ob 23 po odigranju falangistične himne. To poročilo se glasi: Ker so danes nacionalistične čete zajele in razorožile poslednjo republikansko armado, so dosegle svoj zadnji cilj in je s tem"vojna končana. General Gamelin: Francoska armada še nikoli poprej ni bila tako močna kot danes Pariz, 3. apr. AA. Načelnik francoskega generalnega štaba g. Gamelin je v govoru, ki ga je imel snoči na letnem zborovanju rezervnih častnikov, med drugim dejal tudi sledeče: Zavedam se, da naša vojska nikdar poprej ni bila tako močna in sijajna, lolj prehaja v oris njihove časovno-zgodvinske povezanosti z duhovno strukturo dobe, v kateri so živeli. To nam najlepše potrjuje njegov Tomaž Akvinski, kjer je ob njegovi filozofski osebnosti podana v jasni pragmatično zgodovinski luči prav za prav vsa srednjeveška miselnost, posebno pa razvoj po Tomažu imenovane toniistične šole. 2. Obratno pa nam Kovačičeve čisto zgodovinske knjige kažejo, da tudi tam nagiblje k filozofski poglobitvi in razlagi zgodovinskih dogodkov, v njem nahajamo oni redek ekvilibrij med zgodovinskim in filozofskim zanimanjem, ki je podlaga za tako zvano filozofijo zgodovine (Geschichts-philosophie). Nagnjenje k takšni filozofiji zgodovine razodeva Kovačič v svojih dveh razpravah o Najvišjem dobrem pri Sokratu, Platonu in Aristotelu in Aristotelovem svetovnem naziranju, ki jo smatra za logično nadaljevanje prve. Tu poskuša našo dobo in njene nedostatke razumeti v luči starogrške filozofije, razkrojenosti modernega človeka postavlja nasproti enotnost Aristotelovega svetovnega nazora. Škoda je samo, da se Kovačič v tej smeri ni obširneje razpisal, ker hi nam ob svojem živem, zanosnem slotru bil lahko prav v filozofiji zgodovine nudil kot filozof največ. 3. Zato je Kovačiču filozofija vseskozi življenjska vodnica in temelj znanstvenega dela, nikakor pa n e živl jenjski problem. Zanj je gotovo najznačilnejša osebna poteza njegov narodni idealizem, ki pa je bil predvsem v narodno-zgodo-vinskem realizmu: v vsem svojem vnetem narodnostnem delu je bil vseskozi tako stvaren realist, kakor jih ima naš narod malo; realist brez praznih fraz; neumorno znanstveno delo na podlagi človečanskih narodnih in krščanskih osnov. Takšna je tudi njegova filozofija. Njegov največji nasprotnik je zato skepticizem. Proti vsakemu nazoru, ki je vsaj malo inficiran od skepticizma, ima vedno isti, najučinkovitejši način dokazovanja: de-ductlo ad absurdum. Ta dedukcija do absurdnosti je morda najznačilnejša za Kovačičevo teoretično filozofijo. Ta realistična miselnost v filozofiji, ki zahteva vedno jasnosti, življenjske bližine in odločnosti, se vidi tudi v tem, da Kovačič v svoji spoznavni teoriji ne mara odpirati nobenega problema, na katerega ne bi dal sproti enoumnega odgovora. Kdor preštudira njegovo Kritiko, dobi vtis, da so spoznavno-teoretični problemi domala vsi rešeni, zaupanje do lastnega spoznanja se mu v resnici utrdi. Je to njegov zdrav, dasi ne naivni, dovolj kritični in zmerni realizem. Tu je značilna razlika med njim in Alešem Ušeničnikom, ki je kot filozof gotovo nad Kovačičem: Ušeničnik odpira mnogo problemov v spoznavni kritiki, ekspli-cira vse možnosti, mnenja in teorije, a ob koncu pusti vprašanje odprto, tudi se varuje svoje mnenje končnoveljavno povedati. 4. Kot izrazit realist po vsem svojem delu in prepričanju je Kovačič obenem čisto naravno ne samo po šoli, temveč tudi po svoji osebni usmerjenosti pravi zastopnih tomizma v slovenski filozofiji. Saj je zmerni, kritični realizem, ki priznava duhovno in telesno, nadnaravno transcedentalno realnost, glavna prednost in osnovna oznaka toniistične filozofije nasproti moderni pokantovski miselnosti. Da pa je v okviru te filozofije šel v nekaterih vprašanjih, kakor vprašanju o realni razliki med bistvom in bitkom (essentia in exi-stentia) za Suarezijansko smerjo, ki dopušča samo umsko in ne realne razlike, kakor tako zvana strogo tomistična struja (dominikanska), ki je gotovo v svojem pojmovanju bližja konkretnemu, celostnemu življenjskemu pojmovanju, kakršno je značilno prav za Kovačiča, to nekoliko neskladno dejstvo je treba slej ko prej pripisovati enostavni okoliščini, da so bili Kovačičevi učitelji filozofije sami zastopniki Suarezijeve filozofske smeri. S svojo Ontologijo, ki je doživela že dve izdaji in ki v marsičem prav nič ne zaostaja za drugimi, svetovno znanimi filozofskimi učbeniki sličnega formata, je Kovačič, kljub skromnosti, češ da je to samo učbenik, uvrstil med prve slovenske teoretične filozofe-tomiste. Ob njegovi smrti zato ob poudarjanju Kovačiča-zgodovinarja ne smemo iti molče mimo Kovačiča-filozofa. Dr. A. T. Klasiki oživljeni Najnovejša šolska reforma v Italiji je sicer ' šoli položila težo na strokovni pouk, a vendar ie istodobno tudi vnema za klasike dviga. Dokaz, 3a je stara klasicistična kultura še vedno bistven del organsko zrastlega Evropca. Letos torej bodo v starem grškem teatru v Sirakuzi na Siciliji že deveto leto predvajali stare grške drame. »Državni zavod za antično dramo« (Instituto Nazionale del Dramma Antico), ki vodi te igre, je za letos izbral Sofoklejcvega Ajaksa in Evripidovo Hekubo. Igrali bodo od 26. aprila do 14. maja, ko obhajajo v turistične svrhe prirejeno »Sicilsko pomlad«. Zanimivo je tudi, da sta glasbene vložke v slogu stare klasične kompozicije priredila dva danes najbolj cenjena italijanska skladatelja. Za Ajaksa je zložil Rihard Zandonai, za Hekubo pa mojster Malipiero. Njegovo zaključno suito iz Hekube bodo izvajali tudi na mednarodnem glasbenem festivalu v Baden-Badenu (31. marca do 4. aprila) kot najboljše delo sodobnega italijanskega mojsira. R- B- Krstna predstava igre »Izgubljena pota« na Ljudskem odru v Mariboru. Ljudji oder je v zadnji dobi podal že več dramskih del, ki so jih napisali člani sami. Zadnjo soboto pa je Ljudski oder doprinesel nov dokaz pridnosti ustvarjanja svojega članstva. Predstavil se je Franc Filipič s svojim prvencem »Izgubljena pota«. — V zelo realistični zasnovi je prikazana socialna slika med »plemenitim« gospodom iz me6ta in njegovim viničarjem. Weiner, tujec in plemič, lastnik vinogradniškega posestva, pozna samo eno — uživanje. Bog za njega ne obstoja, zato tudi ne pozna pravičnosti napram trpinu-viničarju, ki gara in dela zanj V svoji strasti stre mlado življenje viničarjeve nečakinje Jelke, 6pravi 6 poti svojo oblastno ženo Lizo ter končno sam — upornik proti Bogu in njegovi postavi — podleže brez moči in brez sprave z Njim. Večni postavi, kot žrtev greha in uživanja. Nad mrtvim Weinerjem triumfira zgarani viničar Matevž — sam že z eno nogo v grobu: »Dopolnjena je nad teboj postava...! — Kljub raznim začetniškim hibam, je dialog pester in poteka dejanje dokaj napeto. — Igralci so zadovoljivo podali igro, zlasti so uspele vloge Weinerja, viničarja Matevža, njegove vnu- nmje utinc m omiaiiijt j^viv. Volitve francoskega predsednika V sredo, 5. aprila, bo francoska republika dobila novega predsednika. Albert Lebrun utrujen odlaga to najvišje mesto v državi, na katerem je bil polnih 7 let. Čeprav je to najvišja čast, ki jo kak francoski javni delavec more doseči, so te volitve vendar najbolj mirne izmed vseh. Volitve obratnih zaupnikov po tovarnah bolj razburjajo duhove kot pa volitve predsednika republike. To je namreč stvar, ki se tiče samo poslancev in senatorjev in je navadno v enem dnevu končana. Pariz komaj ve, da bo Francija v nekaj dneh dobila novega vrhovnega predstavnika, svojega suverena, ki uživa pravice vladarja. Volitve predsednika republike potečejo običajno tako ob strani, da javnost večinoma šele naslednji dan iz časopisov izve, kdo je bil v Versaillesu izvoljen. Le v senatu in parlamentu, 'kjer so edini volivci, se zbirajo skupine, med katerimi se šepetaje omenjajo imena mož, med katerimi bo treba v kratkem v Verseillesu izbirati. Ta imena se skrivnostno imenujejo tudi na borzi, dasi nihče ne upa z gotovostjo reči, kdo bo čez dva dni predsednik republike. Daladier, Jeanneney, Herriot, Petain, Berard, Bouisson, Roy Queullie, Pietri — to so možje,, na katere se obrača politična radovednost, nekateri pa še upajo, da se ho Lebrun dal pregovoriti in bo še ostal za nadaljno dobo 7 let. Bolj živahno je pa v Versaillesu, razkošnem gradu nekdanjih francoskih kraljev. Tu se čisti in pometa po vseh sobah in hodnikih, kakor se že ni od obiska angleške kraljevske dvojice. Tu bo novi predsednik sprejemal prve čestitke, zato mora biti vse slovesnemu trenutku primerno slavnostno in lesketajoče. Glavna dvorana, v kateri se bodo v sredo ob 2 pop. zbrali volivci, poslanci in senatorji, se sicer toliko more sklicevati na zvezo s kralji, kakor kandidati za mesto predsednika republike. Predsednik republike namreč more postati vsak polnoleten državljan, da le ni še bil sodno kaznovan in — da ni potomec »kake družine, ki so vladale v Franciji«, t. j., da ni vojvoda de Guize, grof de Pariš, vojvoda des Nemours, čigar rod izhaja iz francoske črte Bur-boncev, ali princ Louis Napoleon, zadnji Bona-parte — te družine imajo med svojimi predniki kralje in so zato izključeni iz teh volitev. Volitve z vsem cerenionielom navadno trajajo le nekaj ur in jih še nikoli ni bilo treba ponoviti več kot dvakrat, pa je bilo kljub temu treba izprazniti cel del gradu, da se bodo vsi volivci, ki jih je letos 930, mogli razmestiti. Za predsednika senata, ki vodi to sejo, in predsednika skupščine je pripravljeno stanovanje, ker morata ta dva ostati v Versaillesu, ako volitve ne bi bile končane še isti dan. Sicer se to še nikoli ni zgodilo, pa je vendanr treba vse pripraviti, če bi le se. Poleg tega so pripravljeni prostori za posvetovanje posameznih odborov in strank, vsega skupaj 21 manjših dvoran. Iz državnega skladišča za pohištvo v Parizu so v 11 železniških vozovih prepeljali v Versailles stole, mize, preproge, stenske slike, kipe in tintnike, da bodo dostojno opremili vse te prostore, čeprav se bodo v njih kretali Francozi sami. Pozabili tudi niso žare, iti bo stala ob govorniškem odru in bodo v njo volivci metali listke z imenom voljenega kandidata. K tej selitvi za nekaj ur spadajo tudi kroglice, za vsakega navzočega volivca po ena, ki jo vsak senator ali poslanec, ko je položil svoj listek v žaro, preloži v pripravljeno košaro. Po listkih in kroglicah se potem ugotovi, da nobeden ni glasoval dvakrat. Pariška poštna uprava je prepeljala tja na več tovornih avtomobilih telefonske celice, da bodo časnikarji mogli takoj sporočiti novico po vsem sve'tu, vsak svojemu časopisu. Letos je teh celic 88 — pri zadnjih prejšnjih volitvah jih je bilo samo 24. — Baje jih bodo razmestili med kipe kraljev, maršalov in vojskovodij v prvem nadstropju. Najbolj razkošno bo opremljen »investi-turni kabinete, kjer bo petnajsti predsednik tretje republike takoj po svoji izvolitvi sprejemal čestitke. Voditelj seje mu bo tu izročil listino o izvolitvi, ki mu za sedem let daje v Franciji pri-vice vladarja. Največji človek na svetu, Amerikanec Robert Wadlow. S svojim odvetnikom zapušča sodišče v Sanct Josephu. Velikan je namreč tožil nekega zdravnika za odškodnino 100.000 dolarjev (4 milijone 450.000 din), ker mu je v nekem strokovnem članku rekel, da je »nenormalen«. ŠPORT šport zadnje nedelje Državno liga prvenstvo Gradjanski (Skopije : Ljubljana 2:1 (1:0) Domači so zasluženo podlegli odličnemu nasprotniku iz Skoplja, ki je bil ves čas v taki premoči, da se je dobesedno igral z njimi kakor mačka z miško. Izvzemši petnajst minut drugega polčasa, ko so domači predvedli nogomet, ki se spodobi za ligaša, so igrali samo klavrno in podrejeno vlogo. Tako žalostno pa nam zlepa niso zaigrali naši, katerim se ne obeta nič dobrega v nadaljnjem liga tekmovanju, če ne bodo drugače zaigrali. Moštvo je bilo v prav vseh linijah slabo, kar velja še prav posebno za krilsko vrsto, katere sploh pi bilo videti. Gostje bi zaslužili še večjo zmago, četudi je treba na drugi strani priznati, da bi domači celo zmagali ali vsaj neodločeno igrali, če bi bil naš vratar na mestu. Prvi gol je bil namreč lahko ubranljiv, drugi pa je tudi precej zaradi njegove neprevidnosti našel pot v mrežo. Jedinstvo : Bask 4:1 (3:1). Jugoslavija : BSK 2:1 (0:0). Gradjanski (Z) : Zemun 3:0 (2:0). Hajduk : Hašk 2:1 (1:1). Slavija (V) : Slavija (S) 1:3 (1:1). Tabela je sedaj takale: 1. BSK 18 13 3 2 54:14 29 2. Gradjanski Z. 18 12 2 4 41:14 26 3. Hajduk 18 10 4 4 44:26 24 4. Jugoslavija 18 10 3 5 33:20 23 5. Hašk 18 8 4 6 33:22 20 6. Jedinstvo 18 8 2 8 31:34 18 7. Slavija S. 18 7 3 8 30:30 17 8. Bask 18 5 6 7 23:27 16 9. Gradjanski SK 18 5 2 11 21:47 12 10. Ljubljana 18 4 4 10 15:36 12 11. Slavija V. 18 3 4 11 21:42 10 12. Zemun 18 3 3 12 17:51 9 Drug domač nogomet Maribor : Hermes 2:0 (2:0). Bratstvo (Jesenice) : Alletiki (Celje) 2:2. Celje : Jugoslavija 3:1. Cross-country za državno prvenstvo v Zagrebu Med posamezniki je zmagal Kotnik Jože (Con-cordia) v času 32:05,3, med moštvi pa je bila prva Concordia pred Ilirijo. Državno prvenstvo boksarjev V Zagrebu so bili na državnem prvenstvu boksarjev doseženi tile uspehi: V mušji kategoriji je po točkah premagal Ne-meček Vladko (Croatia) štiha (Split). V bantam kategoriji je zmagal v prvem krogu k. o. Padel (Croatia) Povaletja (Herkules). V peresni kategoriji je prvak Fuke (Bata, Borovo). Gettesmann (Makabi, Zagreb) je bil zaradi prenizkega udarca diskvalificiran v tretjem krogu. V lahki kategoriji je zmagal po točkah Devčič (Herkules) Ravnikarja (Croatia, Zagreb). V irelter kategoriji je premagal Polak (Makabi) po točkah Kerina (Herkules). V srednji kategoriji je premagal Krleža (Herkules) v prvem krogu k. o. Bošnarja (Croatia). V poltelki kategoriji je premagal Hladnik (Herkules) po točkah Mitiča (Split). V teiki kategoriji je premagal po točkah Ipa-vec (PSK, Maribor) Albinija (Herkules). Veleslalom LZŠP V Tamarju so bile tekme Ljubljanske zimsko-športne podzveze iia 2000 in uuigi progi z 31 vrat- ci z višinsko razliko 950 m in so bili doseženi tile rezultati: 1. Mulej Miloš 2:32.4, 2. Kralj Leopold 3:20, 3. Žerjal Emil 3:37 (vsi Ilirija), 4. Molnar Saša (Ljubljana) 4:14, 5. Finžgar Rudi (Planina) 4:14.4. Punčec podlegel Kucelliju V Allasiju je premagal Italijan Kucelli našega mojstra Punčeca v treh setih z 8:6, 7:5 in 6:4 ter si osvojil prvenstvo Allasija. V finalu mešanih dvojic je par Henkel - Wheeler premagal naš par Punčec - Florijanova z rezultatom 7:5 in 6:3. Nogomet v inozemstvu V Italiji vodi v prvenstveni tabeli Bologna s 34 točkami. V prvi diviziji so pa bili doseženi tile rezultati: Milano : Novarra 2:1. Lagio : Liguria 1:0, Juventus : Bologna 2:0, Triestina : Livorno 2:0, Lucchese : Bari 0:0, Modena : Genova 0:0, Ambrosiana : Roma 3:2, Napoli : Torina 0:0. V angleškem nogometu vodi še vedno Ever-ton, ki je zmagal nad Wolverhamptonom, ki je trenutno najboljši klub v Angliji. V francoskem nogometu so bili v nedeljo naslednji rezultati: Polfinalni tekmi za francoski nogometni pokal: Lile : Sete 1:0, Racing • FIVES V0- - Prva divizija: Marseille : St. Etienne 3:1, Antibes : Metz 1:1, Lens : Canes 6:1, Le Havre : Rouen 4:1, Strasbourg : Roubaix 2:0. Črnec Henry Armstrong premagal Angleža Ernie Rodericka V Madison Square Gardenu je premagal prvak pol težke in srednje težke katogerije Črnec Armstron Angleža Rodericka v dvanajstih rundah. Smučarske prireditve Smučarski klub Celje priredi na velikonočni ponedeljek, dne 10. aprila v Savinjskih planinah tekmo v veleslalomu. Podrobnosti še objavimo. Jugosl. zimsko-sportna zveza priredi dne 16. aprila mednarodno tekmo »Triglavski dan«. Tudi o tej tekmi bomo podrobno še poročali. Snežne razmere Poročilo Tujsknprometnih zvrz v Ljubljani in Muri. . boru SPD in JZSZ. dne 3. aprila ,939 rlanica-Slatina 8o0 m: 4. delno oblačno, 20 cm snega srenec. * Planica-Tamar 1508 m: 3, delno oblačno, 80 cm snega, srenec. FeiBPran'inJek 1UOm: 2' deIn0 °bl»čno, 80 em snega, Vesti športnih zvez, klubov in društev Cenjenim damam in gospodom se naznanja, da se bo poučevalo plavanje za začetnike posamezno vsak dan dopoldne; ura po dogovoru. Poučevalo se bo pod strokovnim vodstvom z zimskem kopališču SK Ilirije. Prijave sprejema gosp. Fritsch od 2 do 6. Uradnikom in uradnicam sporočamo, da se bo pričel večerni plavalni tečaj, če bi se priglasilo dovolj udeležencev. Dan po dogovoru med Ura /ri'ave sprejema g. Fritsch od 2 do 6. „„ ,EI}IN'STVO poziva vse članstvo, obvezno pa dirkače in funkcionarje, iln oddajo tajništvu klulm po i sliki in 10 oziroma 15 din zaradi verifikacij. — , r s® bo(,° v kratkem pričele dirke, opozarjamo člnn-stvo, da. ne ostane brez licenc, ker brez njili l.e boilo pripuščeni k start n. DKSK KIHNSTVO obvešča In vnbl kolesarje, ki imajo vesolje do kolesarskega športa, na gozdno dirko T CWita 102 mehanična delavnica Sterjnl. PLANINCI! Predavanje o Kočevski ho drevl oh 20 v dvorani Delavske zbornico na Miklošičevi cesti. — Pridite v čim \-e^jem številu, da se boste seznanili s temi lepimi kraji naše Dolenjske"