CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTlClE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 1. APRILA 1966 — LETO XXI. — ST. 13. CENA 50 PRED KONGRESOM SZDL SLOVENIJE NOVE OBLIKE DELA Glede na to, da so sodile v priprave na šesti kongres So- cialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, so bile tudi priprave na konference občinskih organizacij izredno skrbne in temeljite. V tem času so največ pozornosti posvetili poli- tičnim in idejnim problemom, ki jih je odpiralo izvajanje go- spodarske reforme, položaju družbenih služb, politiki v ikme- tijstvu, delavnosti mladinskih organizacij in javnemu udej- stvovanju mladine ter delu in nalogam Socialistične zveze glede na njeno vlogo v krepitvi samoupravljanja. Za dejav- nost Socialistične zveze so bile konference seveda zelo po- membne, bile pa so tudi pomembna politična opora samo- upravni aktivnosti občanov. Postopna rast in širjenje dejavnosti Socialistične zveze ter povečana družbena aktivnost članstva in občanov so ter- jale tudi pogostejše in celovitejše obravnavanje posameznih družbenih zadev. Zato so občinske organizacije v obdobjih med konferencami uvajale nove oblike dela, ki so bolje odse- vale mnenja, želje in potrebe delavnih ljudi, pa tudi samo- upravnih organov in družbenih organizacij. Tako je bilo v Celju, ko so najraziličnejše tribune skoraj docela in zelo uspeš- no zamenjale dotedanje množične sestanke Socialistične zve- ze. Tudi v mesecu aprilu bo občinski odbor organiziral v oko. lici Celja vrsto javnih tribun, na katerih bi se pogovorili o problemih kmetijskih proizvajalcev. Tako se tudi dejavnost Občinskega odbora spreminja in vse bolj temelji na organi- ziranju demoikratičnih in vsestranskih razprav o družbenih zadevah. V to smer pa naj bi se organizacija usmerjala tudi v prihodnje. Vrtec v Šentjurju Pred dnevi so prebivalci krajevne skupnosti Šentjur razpravljali o ustanovitvi o- t roškega vrtca. Do tega prob- lema so zav2eli zanimivo sta- lišče. Ob tem, da je zanimanja za otroški vrtec malo, so me- nili da bi pripravljenost ob- činske skupščine, da v usta- novi financira vse, razen pre- hrane otrok, prelijejo kam drugam. To, menijo, bi bilo prav že, če upoštevajo, da mnogi otroci tega območja ni- majo urejene niti najnujnejše prehrane, kaj šele otroškega varstva. Zato so tudi sklenili, naj bi vsi tisti starši, ki bi bili pripravljeni dati svoje otroke v otroški vrtec, to sporočili krajevni skupnosti do 10. apri- la. V poštev pridejo otroci, nad pol drugim letom staro- sti. Pri številu 30 otrok bi me- sečna vzdrževalnina znašala 12 tisoč starih dinarjev. Ce v tem času ne bo dovolj prijav, bo skupščina stavbo, ki jo je na- menila za varstveno ustanovo, porabila za druge namene. Ob- čani pa se seveda zavedajo, da bi ob taki odločitvi vpraša- nje otroškega varstva ostalo nerešeno in ga bo čez čas še težje urediti talko, kot je tre- ba. PROSTOVOLJNO DELO ZA ŠOLE V konjiški občini te dni raz- pravljajo o predlogu zbiranja sredstev za potrebe šolstva — predvsem za gradnjo in uredi- tev posameznih šolskih poslo- pij. Razen dela iz skladov, razpravljajo o tem, da bi de- lavci darovali v ta namen svoj tridnevni osebni dohodek. Med prvimi, ki so se za ta predlog odločili, so člani de- lovnega kolektiva lesno^indu- strijskega obrata v Slovenskih Konjicah. Sklenili so, da bodo y ta namen delali tri nedelje in sicer po eno v marcu, apri- lu in juniju. Prvi del svoje ob- ljube so v nedeljo že izpolnili in le redki so bili tisti, ki ta dan niso prišli na delo. PRIKLJUČITEV URADNEGA VESTNIKA Na zadnji seji občinske skupščine v Celju so v sredo potrdili priključitev zavoda Uradni vestniic k zavodu za informativno službo v Celju. Za združitev sta se že prej iz- rekla oba kolektiva. Soglasje k temu so dale tudi vse ob' činske skupščine bivšega celj- skega okrajrazen velenjske. Z združitvijo se bodo stroški izdajanja Uradnega vestnika prav gotovo pocenili, v Celju pa bo od 1. aprila en zavod manj. -ma- VRE.ME DO 10. APRILA Ves čas nestalno s pogostimi padavinami. Sneg slcoraj do nižin. Okrog 5. aprila preliodno izbolj- šanje. SLABA UDELEŽBA NA ZBORIH KJE SO VZROKI? Prejšnji teden so bili v celjski občini zbori voliv- cev, za katere je bila pred- vsem značilna zelo skrom- na udeležba. Tako je na zbor za področje Medloga prišlo le 5 volivcev, vtem ko so ga morali tudi na Otoku sklicati ponovno. Nekoliko boljša je bila le udeležba na Dolgem polju južno od Dečkove ceste — udeležilo se ga je kakih 70 občanov. Poraja se seveda vpraša- nje, kje so vzroki? Odgo- vor je preprost: pomanjk- ljiva obveščenost. Sicer paradoks, kajti volivci so bili V resnici zelo točno in obširno o vsem obveščeni. Celjska občinska skupšči- na je namreč v prilogi Celj- skega tednika posredovala gradivo prav za zbore vo- livcev, hkrati pa tudi tabe- larni pregled zborov z da- tumi in označbo krajev. To- da to je bilo očitno prema- lo. Če upoštevamo, da je priloga izšla v nakladi 7 ti- soč izvodov in jo je torej dobilo najmanj toliko ob- čanov, na 2:bore pa jih je prišlo recimo kakšnih 300 (točnih podatkov žal nima- mo), je prav tako očitno, da je bilo tovrstno »obve- stilo« zelo drago. Zdi se, kakor da smo preveč nava- jeni standardnih vabil, ki so tokrat prav zaradi prilo- ge odpadla; zdi pa se tudi, da nas ne zanimajo dosti vsi tisti problemi, ki so si- cer predmet številnih ožjih razprav, takšnih ali drugač- niti zasebnih dialogov in nejevolje. Ce bi bistvo na- šega samoupravljanja prav razumeli, bi lahko vseka- kor pozdravili odločitev občinske skupščine, da nas z gradivom, o katerem naj bi razpravljali (in 4a bi tudi lahko konkretneje razpravljali) predhodno seznani. Tako pa se res vsiljuje pomislek — kak- šen smisel ima takšno ob- veščanje? dhr TUDI JAZ SEM USPEŠNO KONČALA! JE VZKLIKNTLO DEKLE IZ DRAMEU, KO JE PREJELA SPRIČEVALO. DELAVSKA UNIVERZA v ŠENTJURJU JE ORGANIZIRALA PETMESEČNO ŠOLANJE MLADIH, KI OSTANEJO NA KMETIJAH. PREKO 150 FANTOV IN DEKLET JE NA PLANINI, V ŠENTVIDU, DOBJU IN DRAMUAH POSLUŠALO PREDAVANJA. ŽAL PONEKOD KMETIJSKI KOMBINAT NI IMEL NA RAZPOLAGO TRAKTORJEV ZA PRAKTIČNO DELO. POSNETEK PRIKAZUJE SKUPINO DEKLET IN FANTOV V DRAMUAH, KO PRIMERJAJO OCENE. FOTO: J. SEVER OLAJŠANJE ZA POTROŠNIKE BLAGO PO ZNIŽANIH POMARANČE IN LIMONE PO 80 DO 100 STARIH DIN Uprava celjskih zelenjam nam je sporočila, da so mora- li glede na velike količine po- maranč in limon, ki so kljub difenilski prevleki za zdravje popolnoma neškodljive, zniža- ti cene. Tako bodo od danes dalje prodajali pomaranče in limone po 80 do 100 starih di- narjev za kilogram. Odločitev je vsekakor hva- levredna, saj bo marsikomu omogočila zares cenen nakup tega južnega sadja. Razen te- ga so znatno nižje cene za bla- go, kil je drugovrstno, povsem v skladu s tržnimi pravili in etiko. 425 ČLANOV 135 LITROV KRVI Komisija za krvodajalstvo pri sindikalni-podružnici žele- zarne Štore je v minuli man- datni dobi, v času od marca 1965 do marca 1966 organizi- rala v štorah tri večje krvo- dajalske akcije. Akcije so lepo uspele, v njih je sodelovalo 425 članov delovnega kolekti- va, ki so darovali skupno, 135 litrov krvi. OOÜKOVANi Preden je začel zasedanje občinske skupščine Iraško, je predsednik Maiks Klemenčič izročil sedmim odlikovancem priznanja, ki jim jih je za po- žrtvovalno delo dodelil pred- sednik republike Josip Broz- Tito. Z redom bratstva Ln enotnosti s srebrnim vencem sta bila odlikovana Jože Kajt- na in Ferči Miler, z redom re- publike z bronastim vencem. Vera Manfreda, Jernej Ozis in Ljubo Zelič, z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo Ru- di Grosar in z redom dela s srebrnim vencem Janez Pešec, medaljo dela pa je dobil Janko Leskovšek. Predsednik občin- ske skupščine jim je ob viso- kih odlikovanjih čestital in za- želel, da bi tudi v prihodnje pri svojem delu pokazali prav toliko zavzetosti. KAJ SO IKREMI V VEIEMJU ZOPER MÍELO: »DELI IN VLADAJ« PROTESTi\0 PISMO BORCEV »Obačni se zgražajo nad nenormal- nimi apetiti prizadetih, saj vedo, da le-ti ne živijo v slabih razmerah. Na- sprotno, imajo lep osebni in stano- vanjski standard — skratka — socia- lizem. Vemo pa tudi za primere, ko občani životarijo ob nizkih osebnih dohodkih in pokojninah, da o social- nih podpirancih sploh ne govori- mo . . .« (Več na 4. strani) LARI-FARY 4.APRILA OB 18. IN 20. URI V NARODNEM DOMU. ČE VAM JE DO SMEHA, PRIDITE! MAMAM.N. z roko, ki je bila raz- brazdana z nabreklimi žila- mi kot stara vrba s kore- ninami, si je pogladila šop sprijetih las.' Nato si je na usahlih prsih zapela gumb moškega suknjiča. Razcefrano vrečo (nekoč je bilo v njej krmilo) je porinila v drugo vrečo, po- grabila kratko palico in se zazrla vame. Njene oči so dolgo potovale po meni. Zmajala je z glavo, kot da bi se hotela spomniti, kje sva se srečala. Začela je svoj delavnik. Pri svojem delu ne odpi- ra nikoli vrat, njen delo- krog so zaboji za smeti v spodnjem delu mesta. Mama N. N. pozna veli- ko zabojev za smeti. Veli- ko smetišč. S točno preci- ziranim delovnim načrtom že nekaj let obiskuje hod- nike, pri tem pazi, da se ji vsebina ne bi razsula, ker so hišniki hudi... Pred mnogimi leti sta z možem zrla v nebogljeno bitje, ki je privekalo na svet. Oči sta imela polne zadovoljstva in sreče. Mož Tone je tiste dni, bilo jih je veliko, praznoval s prija- telji vesel dogodek. Ko se je vračal, je toplo, izbo na- polnjeval duh po žgani pi- jači... Prvemu otroku je sledil drugi. Cez dobro leto tretji... To je bilo pred mnogo leti. Danes se ne spominja točno, kje so otroci. Ko se je nekoč vrnila iz bolnice, je našla svojo izbo mrzlo, mož Tone je prodal, kar se je prodati dalo. Ni imel denarja za prijatelje. Alkohol. Po d\eh dneh ga je našla. Preselil se je k mlajši, poznala jo je. »Poznaš mojo hčerko? Ne? še lepša je, kot sem bila jaz v njenih letih ... « Ne, mama N. N. ni rekla, kaj dela njena hčerka. Ni- ti od česa živi. To ne pove nikomur, ker jo boli. In ko jo hčerka včasih obišče, naskrivaj, da ne bi nihče zvedel, da je to njena ma- ti, takrat ji mama N. N. stisne v lepo, svetlikajočo se torbo iz lažnega usnja zadnje krajcarje, ki jih je iztržila za papir. Nikoli ne -zapije vsega denarja. Ne- kaj ga hrani za slabše ča- se, kaj!ti nikoli ne veš, kaj pride... Mož Tone je našel spet miajšo, ki dobiva nekaj po- kojnine po prejšnjem mo- žu. Včasih se srečata, tako- le ob prvem ali petnaj- stem, ko se radodarno toči pijača. Takrat si nazdravi- ta, celo zapojeta skupaj in če ga vdova takoj ne ulovi, zavij eta skupaj domov. »Tako nama je topleje. Dvema je vedno topleje«, pravi mama N. N. Po ne- kaj dneh Tone zopet od- vandra nazaj k vdovi... »Veš, boli me zaradi o- trok. Ničesar jih ne pro- sim. Vem, da sta si starej- ša uredila svoje ognjišče. Srečna sem zaradi tega. To- da, da bi me le včasih obi- skala. Vsaj obiskala. Nista v našem svetu. Nekoč sem starejšega slučajno sreča- la. Ni imel dosti časa. Da- nes nima nihče časa. Gle- dala sem vanj, v to moje seme, njemu pa je bilo ne- rodno. Po vsej sili mi je tiščal denar. Rekla sem mu: sine, ne potrebujem, shrani, boš že še rabil... « Morala je pohiteti, ker se je na koncu ulice ogla- sil ropot delavcev, ki so iz- praznjevali zaboje. Oprtala si j(e vrečo na rame, se uprla na palico in šla. Na dvorišču se je obrnila, vi- del sem, da mi hoče še ne- kaj reči. Stekel sem k njej. »Čuj, ali je res v Indiji taka lako^? Danes bom dobila nekaj več, del bom nesla na Rdeči križ. Jaz vem, kaj je lakota in uboštvo. Za žganje mi bo še tako ostalo... « Potem je šla. Vem, da jo bom jutri zopet srečal. Nani pisma KAJ RES MI mtE KRIV? V 11. štev. CT 17. marca smo lahko na prvi strani prebrali za- nimiv članek z naslovom »Kdo bo plačal?« Mislim, da se da o tem dogodku dosti razmišljati. Kdo naj plača podjetju PETROL 3 milijone S din, kolikor so do sedaj znašali stroški gradnje no- ve bencinske črpalke v Ulici XIV. divizije? Iz članka samega lahko zvemo, da mnenje okolice ne mo- re odigrati odločilne vloge, ali drugaiče, da se lahko gradnja na- daljuje kljub temu, če bi bili vsi prebivalci proti. Za zastoj grad- nje podjetje ni krivo, a ima kljub temu tri milijone izgube. Pojavlja se drugo vprašanje: Kdo je izdal gradbeno dovolje- nje? Sedaj občinska skupščina naenkrait zahtdvia, da je treba upoštevati tudi mnenje okoliških prebivalcev, ki pa so proti grad- nji. Ce so kasneje člani gradbene inšpekcije ugotovili določene po- mainjikljivosti pri gradnji, potem je s tem tudi že jasno, da je nek- do kriv tudi iz vodstva gradnje. Krivec torej je, toda »kdo bo pla- čal?« saj iz vsakdanje prakse ve- mo, da nadomestilo ne gre iz že- pa tistega, ki je povzročil »neza- konito« gradnjo, temveč iz sred- stev vsega kolektiva, kjer se je nepravilnost naredila. Torej ko- lektivno plačujemo kazni, ki jih napravijo posamezniki (ali večja skupina). Kdaj bodo materialno (tudi zaporno) kaznovani krivci, ki povzročajo take nepravilnositi? V Celju imamo bencinsko čr- palko na Ljubljanski in Maribor- ski cesti, prav pa bi prišla še ena proti Rimskim Toplicam. In sedaj, iko je »požrla« (stala) že tri milijone, ugotovimo, da na tem mestu ne sme stati. Vseka- kor gre pri tem posebno prizna- nje gradbeni inšpekciji, ki je po- manjkljivosti pri izvajanju ugo- tovila že sedaj in ne šele potem, ko bi prišlo do nesreče. Normalno bi bilo, da bi občani poklicali krivce (ali krivca) na odgovornost s tem, da se jim (mu) dodeli zaslužena kazen, če so pri tem zagrešili nepravilnost. To bi bilo edino pravilno, toda žal vemo že vnaprej, da se je že marsikaj zgodilo že v tolikih pri- merih, a krivca ni, da je to prej izjema kot pa pravilo. Čakam na odgovori Ceh Jože ' Ljubljana TO PA JE MOCOCE! (Odgovor na deformacijo res- nice v članku z dne 18. 3. 1965). V članku tov. V. Haj merle iz Aškerčeve 8 obtožuje mojo ma- ter in mene neresničnih dejanj in navaja tendenciozno skrivlje- ne trditve ter z raznimi pompoz- nimi izrazi zakriva javnosti ce- lovitost resnice. Res je, da je moja mati pred- sednik HS. Vendar opravlja to funkcijo že nad 10 let v zadovolj- stvo stanovalcev, ki so jo tudi vedno ponovno izvolili. Vsi ve- mo, da je to neplačano in nehva- ležno delo, zlasti če se kdo v hiši ne podreja osnovnim moralnim normam in če skuša z raznimi intrigami, obrekovanji, histerič- nimi izpadi in izmišljotinami maltretirati posamezne stanoval- ce, pa celo tudi nameščence sta- novanjskega podjetja in social, skrbstva. Zakaj in kdo se v hiši prepira naj vpraša tov. Haj merle' in ne javnost, pa tudi zakaj ve- čina stanovalcev s podpisom zah- teva njeno izselitev?! Pripo- minjam, da je vse do vselitve tov. V. Hajmerle vladal v hiši Aškerčeva 8 soliden red in mir! Prav žalostno je, da mlada ne- zaposlena tov. V. Hajmerle, ki sama uživa pomoč in vso podpo- ro social, skrbstvenih organov, ne pozna osnovne piel ote in ne- osnovano fizično grozi moji 63- letni še zaposleni materi in nato y članku svoje lastne izpade in izraze podtika njej in meni. Ah je to lik matere, ki vpričo svo- jih otrok obsuje starejšo osebo nemogočimi izrazi nato pa še mene fizično napade? (in ne ob- ratno, kot to trdi ona, za kar imam priče in dokazila). Tudi ostale trditve v članku so daleč od ргал^е resnice, vendar želim razčistiti tudi sledeče — njenega stanovanja ne potrebu- jem ker ga imam, sicer pa bi lahko pri podjetju kjer sem že 13 let, dobila odgovarjajoče v no- vo-gradnji. O vrtu, ki se ga hoče polastiti, sploh ni kaj razpravlja- ti, saj nam je pred in po nacio- nalizaciji ostal kot bivšemu last- niku v uporabo (Obč. kraj. od- lok). Kako in kdaj pa vrt ureju- jemo pa ije stvar in okus posa- meznika. Navedba o plačilu hiš- nice in garaže je neosnovana, saj obsiojajo o točnosti dokazi (po- godba o višini honorarja, obra- čun, potrdila itd.), kaže pa, da tov. V. Hajmerle nima osnoATiih pojmov o finančnem poslovanju, let. obračunu ipd., hišnih svetov. Sicer pa bi se lahko tozadevno zanimala in postavljala vpraša- nja na odgovarjajočem mestu ali pa nazadnje tudi na sestanku HS oziroma stanovalcev. Seveda pa je to težje, ko pa je že 3-krat tak sestanek onemogočila. Za vse gornje in ostale izmiš- ljene trditve in klevete (kot npr. o pJijuvanju, nečloveških izrazih, suvanju in fizičnih napadih) se bo tovarišica imela priliko zago- varjati, saj se ob zaključku nje- nega pisma sama obrača na ti- ste, ki upoštevajo zakone in pra- vice, ter bo lahko dokazovala in zagovarjala resničnost njenih tr- ditev. Morda pa je iz osebnega zadovoljstva izigravala javna sredstva obveščanja za enostran- sko tolmačenje morale ter zako- nov in pravic, ki določajo odnose n*ed državljani. Vse gornje sem želela povedati z namenom, da se odkrije drugi, v tem primeru resnični del vsega in zavrne neresnica ter podla ob- rekovanja ter se pridružujem mnenju slabo informiranega uredništva, ki objavlja take a- larmantne članke, da se s prete- panjem ne smejo in nc morejo urejati medsebojni odnosi! Ramskugler Pavla ml. Aškerčeva ulica 8 PROTI SAMOPRISPEVKU PREMALO DENARJA ZA INVESTICIJE V ŠOLSTVO Dve najbolj zanimivi ugotovitvi z zadnje seje občinske skupščine Laško sta prav gotovo — odločitev članov skupščine, da iz sredstev, namenjenih za investicije v šolstvu, prenesejo dva milijona dinarjev v korist osebnih dohodkov prosvetnih delavcev in uprave občinske skupščine ter besedni konflikt med odborniki Radeč in Laškega. Da je šolstvo v laški komuni kri- tično, je prav gotovo jasno vsem tamkajšnjim občanom. Stara šolska poslopja 'SO premajhna, v njih je po- ipolnoma nemogoče poučevati sodob- no kot zahteva čas; ponekod delajo v treh, grozijo celo štiri izmene. Ob- činska skupščina in tudi občani sa- mi, so že neštetokrat zahtevali, da je treba v letošnjem letu rešiti vsaj naj- puj^e j še .primere. Predlagali so, da bi sredstvom, ki jih bo mogoče za- gotoviti v proračunu, dodali še »sred- stva delovnih organizacij, odstoplje- ne obveznosti za skopsko posojilo in — iSfamoprispevek, o katerem naj bi na zborih občanov odločili prebival- ci sami. Pravkar minuli zbor voliv- cev pa so predlog samoprispevka za- vrnili. V glavnem so se tako odlo- čili na območju Radeč; samoprispe- vek pa ni mogel obveljati še zato, ker tudi udeležba na zborih ni bila zadovoljiva. Gradnja oziroma adap- tacija šol bo zdaj seveda počasnejša, kot je bilo predvideno in problem neprimernih šolskih prostorov še ne ibo tako hitro rešen. Zato je tembolj presenetljiva odločitev občinske skupščine, da od predlaganih 24 mi- lijonov starih dinarjev iz proračuna za š-olski Investicijski sklad vzamejo še dva milijona in jih prenesejo — milijon na osebne dohodke prosvet- nih delavcev in milijon na osebne dohodke uprave občinske skupščine. Bilo bi krivično, če ob tem ne bi upoštevali velikih prizadevanj upra- ve skupščine, da bi pocenili in iz- boljšali svoje délo (saj so lani zmanj- šali število zaposlenih za nekaj več kot 22 odstotkov) in — kot so na seji skupščine dejali — še zmeraj nizkih osebnih dohodkov delavcev v šolstvu, toda potek razprave na zasedanju skupščine je vendarle presenetljiv. Odborniki so veliko govorili o oseb- nih dohodkih, nič pa o tem, če bi morda le našli kakšna isredstva za zvišanje šolskega investicijskega sklada! Po proračunu, katerega dohodki bodo 692 milijona starih dinarjev, bo- do za redno dejavnost šol porabili 272 milijona dinarjev. Za socialno varstvo je namenjenih 55 milijonov, za komunalno dejavnost 15 milijo- nov, za krajevne skupnosti 23 milijo- nov itd. Ob tem je treba povedati, da so potrebe seveda veliko večje od možnosti in da bo iz občinskega pro- računa letos mogoče kriti le najnuj- nejše zahtevke. Med zanimivo razpravo je veliko prav nepotrebne slabe volje povzro- čil besedni spopad med odborniki Radeč in Laškega. Začelo ga je čisto nedolžno vprašanje o perspektivi na- daljnjega razvoja Zidanega mosta, zä'kljucila pa ogorčenost, ki je nujna posledica očitanj in ostrih besed. Prav zares ni potrebno, da bi na se- jah občinske skupščine govorili o razmerah pred mnogimi leti in ni- kamor ne vodijo besede, ki nekatera nasprotja med obema krajema še ipo- glabljajo. Mnogo bolje bi bilo, če bi se vsaj odborniki otresli lokalpatrio- tizma, ki so si ga tako hitro očitali. I. B. PREDSEDNIK CELJSKE SKUPŠČINE MARJAN IČMAR ODSTOPIL že na samem začetku 16. redne seje občinske skupščine Celje, ki je bila v sredo, je predsednik Marjan Učakar zaprosil odbornike za od- stop s predsedniškega položaja. De- jal je ,da odstop ni v nikakšni zvezi s tem, kar je v zadnji zvezi tisk ob- javljal o nekaterih nepravilnostih v občini. Te zadeve, je dejal, bo razi- skala še komisija glavnega odbora Zveze združenj borcev NOV Slove- nije in dokončno razčistila posebna komisija CK ZKS. že pred tem sem prosil odbornike — komuniste, da podprejo moj odstop s tega položa- ja. Zdravstveno stanje se mi je v zadnjem času toliko poslabšalo, da bom šel v pokoj. ilAROVAlA POKOJNINO Pò dolgem času so se na območ- ju celjske občine ponovno razgibali tako občani kakor tudi delovne or- ganizacije in razne ustanove. Vsi bi radi po svojih močeh prispevali z denarnimi sredstvi, da bi omilili katastrofo pomanjkanja hrane med prebivalci Indije, ene največjih in najbolj miroljubnih držav na sve- tu. Pretekli teden se je zbralo v ta namen pri občinskem odboru Rde- čega križa v Celjiu že več ko dva milijona starih dinarjev. Nekateri prinašajo prispevke osebno v pisar- no občinskega odbora Rdeqega kri- ža v GledaTiâki ulici 2 (drugo naà- stropje), drugi "jih vplačujejo po splošni položnici pri svojih doma- čih poštah na račun 507-8-82 Občin- ski odbor RK Celje, Pomoč Indiji. Zaposleni državljani in državljanke zbirajo prispevke po svojih sindi- kalnih podružnicah v smislu pripo- ročila občinskega sindikalnega sve- ta. Do sedaj je največ zbrala sin- dikalna podružnica železarne Štore. Za mladino je prevzel to hvalevred- no akcijo občinski center klubov OZN. Pretekli teden so se v svoji uspešni nabiralni vnemi najbolj iz- kazali dijaki in dijakinje celjske gimnazije. Aktivisti ;krajevne organi- zacije RK Ljubečna so tudi zbrali znaten znesek. Vsa čast upokojen- cem, ki prav tekmujejo s svojimi prispevki. Tako je ena od upoko- jenk vplačala enomesečno pokojni- no — 37.000 SD, 92 letna upokojen- ka Lavra Zwitter je vplačala 10.000 din, Slovensko ljudsko gledališče je poslalo celoten dohodek predstave. Tovarišica Nada Hribemik iz Ko- cenove ulice je poslala 20.000 din. Nabiralna akcija bo trajala do 15. aprila 1966. Zato pohitimo še mi vsi zamudniki po načelu: dvakrat da, kdor hitro da! Odborniki so v večini podprli od- stop Marjana Učakarja, upoštevajoč njegovo zdravstveno stanje in oko- liščine, ki so nastale v zvezi z neka- terimi nepravilnostmi v celjski ob- čini. Pri tem so menili, da bi bilo njemu in odbornikom v tem polo- žaju in pogojih težko delati. Odbor- nik Jože Jost se je v imenu odbor- nikov in Zveze združenj borcev ter ostalih organizacij zahvalil Marjanu Učakarju za njegovo uspešno trilet- no delo. Občinska skupščina je zaupala Zdravku Trogarju, da opravlja dol- žnost predsednika skupščine do no- vih volitev. O razpravi v zvezi z odlokom o prispevku za komunalno urejanje mestnih zemljišč bomo poročali v prihodnji številki. ZABELEŽENO ZA VAS Kadrovska pravljica Dragi bralci! V davnih časih je nekje živelo podjetje, v katerem je živel raču- novodja. Ker je nekega dne pri- čel slabo poslovati, so ga obso- dili in zaprli. Podjetje je ostalo brez računovodje. Vodilni v pod- jetju so po vsem kraljestvu — občini Iskali novega računovod- je, takšnega ki bi zasedel delov- no mesto za čas, ko bo bivši ra- čunovodja presedal svojo kazen. Kajti povsem jasno je bilo, da zaprti po prestani kazni ne bo mogel ostati brez svojega prejš- njega delovnega mesta — to bi bilo namreč asocialno in brez- čutno, razen tega pa je bilo prav tako na dlani, da se bo iz zapo- ra vrnil, da tako rečemo, preka- ljen in notranje očiščen in še z večjimi izkušnjami. Izkušnje pa so bile v tistem času zelo iska- ne. Takrat so bile tudi velikanske težave z računovodskimi kadri, kajti prave računovodske šole sploh ni bilo. Kadri, ki so priha- jali iz drugih šol, so imeli žal le teoretično znanje, a so bili brez potrebne prakse in že omenje- nih delovnih izkušenj, kar so si bili seveda sami krivi in je bilo osnovni pogoj za zaposlitev. Tako je velika skrb in prizade- vanje vodilnih ali vodilnega (to se ne ve) za prejšnji računovod- ski kader pripomogla, da ga je podjetje, ko se je po nekaj letih vrnil, sprejelo na isto delovno mesto tako rekoč z odprtimi ro- kami. V podjetje se je vrnilo ra- čunovodstvo in bili so rešeni. Za- to so z veseljem vzkliknili: Žive- lo naše računovodstvo! Potem se je nekje znašel in je vzkliknil: živela takšna kadrov- ska politika! ' Kozorog PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET v središču svetovnega dogajanja in zanimanja je i^sekakor XXIII. kongres KP SZ. Iz uvodnega poroči- la generalnega sekretarja Leonida Br ein j èva je očitno, da sovjetska komunistična partija ne misli dosti spreminjati svojih stališč v prihod- nje, niti ni preveč napadalno oce- njevala napak v preteklosti, četudi je v kritiki zaostajanja kmetijstva v poročilu očitek prevelike subjek- tivnosti. Kljub kitajskim kritikam, ki vidijo v načelu izboljšanja živ- ljenjskega standarda revizionizem sovjetske komunistične partije, je očitno, da si bo KP SZ tudi v pri- hodnje prizadevala, da bi bilo bla- gostanje delavcev v sovhozih in kol- hozih kar se da boljše. Volilni boj in volitve v Angliji, ki so sprožile vrsto hudih bojev med laburisti in konservativci, so mini- le. Zmaga laburistov je bila po na- povedih sicer zagotovljena, a kljub temu so minevale volitve v zelo živčnem razpoloženju. Vlada vseka- kor tudi v prihodnje ne more s pre- velikim optimizmom, kajti sile so zelo enakovredno razporejene in prevlado bodo zagotovili samo večji in bolj odločni premiki v zvezi Z odnosi do ZDA in EGS. Ameriški predstavnik v OZN Goldberg je te dni znova komenti- ral možnost o sprejemu LR Kitaj- ske v OZN, pri čemer je nakazal, da se je nekdanje razmerje glasov (47:47) zmanjšalo v zadnjem času v korist proti Kitajski. Kitajska to tudi priznava, a je vseeno prepriča- na, da bo prihodnje glasovanje v generalni skupščini OZN zanjo bolj pozitivno. Ko je Goldberg govoril o možnosti, da bi se Američani posve- tovali o položaju v Vietnamu z DR Vietnam, je dejal, da takšno f>osve- t ovan j e povsem odpada, dokler se ne bo LR Kitajska izjasnila, če je pripravljena v tem posvetovanju enakovredno sodelovati. V Vietnamu pa je položaj južno- vietnamske vlade generala Куја še vedno zelo neugoden. Številne de- monstracije, ki so se začele na po- budo budističnega gibanja, so moč- no omajale vladni položaj. Ky za- trjuje, da je potrebno sleherno de- monstracijo zadušili v kali, ker zdaj ne gre za vprašanje, če bo ostala njegova vlada temveč za to, če bo ostal Južni Vietnam. To mu sicer zelo radi verjamemo, vendar pa dvomimo, da bi ZDA dopustile pa- dec na vsej črti, čeprav bi se mo- rale v takem položaju še bolj iz- postaviti pred svetom. Na tihem pa jim morda ta nesoglasja v Južnem Vietnamu kar godijo, ker so zaradi njih sami dosti bolj samostojni go- spodarji položaja. . . V Parizu so se prvič po uradnem sporočilu, da Francija umika svoje sile iz NATO in da odreka gosto- ljubnost vsem tujim oporiščem na svojem ozemlju, sestali vsi pred- stavniki sil NATO, ki so razpravlja^ li o tem vprašanju. Francija svoje- ga stališča sicer ni spremenila, pa tudi drugi vztrajajo pri svojem. Razplet zna biti še zelo zanimiv. RAZGOVOR TA TEDEN ODGOVARJA FRANC GUZAJ — V svoji mladosti ste šli v uk v gostinstvo. Kam bi se usmerili danes, če bi imeli še enkrat kiko možnost? Ф V gostinstvo nikakor ne, ker že preveč diši po mojem kasnejšem po- klicu. Vendar sem prepričan, da bi me hitro uvrstili med perspektivne kadre (in to kjerkoli). — Včasih ste podkovali jezikave žene, koga bi danes? Ф Kar zadeva jezikanje, bi se lo- til verjetno kakšnega amaterskega politika, toda problem bi nastal z žeb- lji, ker ne bi dobil ustreznih. — Včasih ste se lahko udobno skrivali po zaraščeni Košnici. Kje bi se skrivali danes? Ф Gozdovi so danes zares precej razredčeni in skoznje so speljane ve- čidel povsod čudovite gozdne ceste. Vendar ne vem, če bi se mi bilo sploh potrebno skrivati? V skrajnem primeru: dandanašnji tako pogosto prekopujejo razna cestišča, da za skrivanje v jarkih (ki so pogosto po- dobni strelnim) ne bi bil noben pro- blem. — Nekdaj ste se odpravljali v Ameriko. Kam bi šli danes? # Verjetno bi se oprijel splošne prakse. Ce bi si uredil ugodno pov- prečno osnovo, bi šel na račun nek- danjih zaslug predčasno v pokoj, po- tem bi se pa honorarno zaposlil; če mi pa to ne bi uspelo, bi jo mahnil na strokovno izpopolnjevanje v Nem- čijo. — Z duhovniki ste si svojčas pri- voščili precej duhovitih potegavščin. Koga bi si izbrali danes? # Zelo verjetna se tudi duhovni- kov ne bi izogibal, saj se niso kdove- kaj spremenili. Toda dosti bolj pri- merni bi bili za tovrstne potegav- ščine predsedniki. — Kako mislite to in kakšni pred- sedniki? Ф Kaj imate toliko predsednikov? — Med svojimi pajdaši ste veljali za neomajnega glavarja. Kako bi se znašli v današnjih razmerah sa- moupravljanja? Ф Kakor drugi preprosto po na- čelu: dva ne moreta hkrati govoriti pametno in prvi govori vedno prvi, drugi lahko samo ponavljajo. — Kaj pravite o delitvi dohodka po učinku? Ф Zame to ni nič novega. Mi smo že v mojih časih delili delež po ude- ležbi in še vedno nam je nekaj osta- lo, da smo dali tistim, ki jim je pri- manjkovalo. Danes ste vso stvar si- cer nekoliko zakomplicirali. — Kaj pa menite o vprašanju od- govornosti? Ф Tudi to je pojem, ki bi ne smel biti sporen. Nerodnost je le v tem, da ljudje odgovornost preveč pogosto zamenjujejo z »^odgovarjanjem«. Svojčas sem rešil zadevo tako, da krivci niso smeli preveč govoriti. Od- govornost ne rešujemo z besedo, tem- več z dejanji! — Kaj pravite o rotaciji? Ф Kopernika so preganjale cer- kvene oblasti, Giordana Bruna so se- žgali na grmadi, Galileo Galilei je moral javno preklicati svoje nauke o rotaciji — četudi je baje prišepnil: E pur si muove — in zato bi na ti- hem dodal: In vendar se govori! — V kaj bi usmerili vaše investi- cije, če bi še danes delovali? Ф 2e nekoč sem skrbel za izpopol- njevanje svojih metod, zato bi vse- kakor s tem nadaljeval. Gledal bi, da bi se mehaniziral. Saj je toliko tega: televizija, hladilnik, pralni stroj, av- tomobil in — predvsem sesalec za prah (po možnosti vse iz uvoza za čvrsto valuto)! • — Pa kooperacija? Ф Ni slaba zamisel! Samo vedeti bi moral, kdo s kom. — Kako gledate na svojo tradicijo? # Tu se pa res ne morem pritože- vati! Guzaj je bil na Slovenskem sa- *no eden! i^ošmca, 1. aprila 1966 GOSPODARSKA REFORMA SE JE VCEPILA V MISELNOST VSAKEGA POSAMEZNIKA POMANJKANJE SUROVIN V »VOLNI« LAŠKO IŠČEJO MOŽNOSTI ZA REDNO OBRATOVANJE v laški »-Volni« smo se pogovarjali s predsednico upravnega odbora Vido Tutner, predsednikom delavskega sveta Francem Kozmusem, se- kretarjem osnovne organizacije ZK Zvonetom Kampušem, direktorjem 2arpm Vesaaver Jem in tehničnim vodjem Mirom Juliom. Četudi smo zastavili v glavnem tri vprašanja: o usmeritvi investicijske (politike, organizaciji poslovanja ter vrednotenju manuelnega in pisarni- škega dela in o izobraževanju кат drov, srno se morali najprej zausta- viti pri perečem vprašanju: od kod dobiti surovino, s katero bi zagotovili nemoteno poslovanje. Tovariš direk- tor Žaro Vesna ver, ki je sicer šele nekaj dni v podjetju, a pozna proble- matiko še s prejšnjega delovnega me- sta, nam je zatrdil, da bodo morali zvezni organi ukreniti zelo odločno,' če ne bodo hoteli, da bi vrsta tekstil- nih tovarn morala ustaviti svoje de- lo. ^ ■ Enako je pritrdil tudi tehnični vo- dja Miro Juh, ki je povedal, da so se za prihodnje dni sicer nekako oskr- beli s surovinami, da pa bo pOtirebno v prihodnje dosti več pozornosti, kaj- ti isicer bo tekstilna industrija v ve- liki zagati. Ko je nadaljeval svoje mi- sli o investicijski politiki, je povedal, da je dejansko primarna nova stroj- na oprema, saj so sedanji stroji že docela izrabljeni in tudi ne ustrezajo več sodobnim pogojem proizvodnje. Deloma so se s stroji v preteklosti že oskrbeli, a nujnost je še dosti večja,- vendar so izgledi bolj slabi. Moder- nizirati bodo morali predvsem tkal- nico, zatem apreturo in tako dalje, a hkrati s tem bodo morali prilagoditi tudi objekte, ki sicer ne bi ustrezali novim proizvodnim postopkom in na- pravam. A vsaka stvar je tako neiz- merno draga. Predsednica upravnega odbora je to nujnost nove strojne opreme pod- črtala predvsem zaradi tega, ker bo- do le tako mogli uveljaviti večjo spe- cializacijo, tovariš Franc Kozmus pa je še povedal, da bodo z novimi tkal- nimi stroji povečali proizvodnjo za 20 "/() ob istem številu zaposlenih. Ce jim bo uspelo modernizirati še apre- turo in prédilnlèoì i)fi.''eeP'^Ä)i^odnja še večja. V odgovoru o delitvi dohodka in o oblikovanju kriterijev za administra- tivni kader, so priznali, da še niso največ storili. Zares je pri njih vo- dilni kader vezan na splošne uspehe proizvodnje, četudi to še ne zadošča. Samoupravni organi in družbeno po- litične organizacije v podjetju o tem sicer že razpravljajo, a to so šele za- četki in morda bodo sčasoma izobli- kovali primerne kriterije za vredno- tenje dela administrativnega in vo- dilnega kadra. Skladno s prizadevanji za boljši tehnološki proces in modernizacijo se v podjetju pripravljajo na izbolj- šanje izcbrazbenega nivoja in prido- bivanje k\'alifikacij. Vida Tutner nam je povedala, da so se sprva moč- no ubadali z mojstrsko politiko in mentaliteto, a da se ta zdaj počasi lomi. Nekaj najboljših delavcev je zdaj na praksi, je dodal predsednik delavskega sveta, a še več jih bomo poslali, da bodo sposobni prevzeti de- lo na novih strojih, ko jih bomo mon- tirali. Ce bo vse po sreči, lahko čez kakšna dva meseca že pričakujemo nov sistem v tkalnici. Sekretar osnovne organizacije, ki tudi sam izredno študira (kakor še nekateri drugi), pa je povedal, da se v osnovni organizaciji lotevajo štu- dija zelo konkretno. Tako so zdaj pri- pravili teze o III. plenumu, ki so v njih vzporejali lastno dejavnost z za- ključki plenuma, saj so prepričani, da bodo le ob spoznavanju konkret- nih pomanjkljivosti uspeli uveljaviti samoupravljanje in z njim tudi ures- ničiti težnje, ki jih narekuje reforma. H. S. Uredništvo se je odločilo, da bo v naših kolektivih raziskalo vprašanja, ki so v zvezi z gospo- darsko reformo, pri čemer bomo posebej ugotavljali uveljavljanje sklepov III. plenuma CK ZKJ v gospodarskih organizacijah. Ta vprašanja smo i]azdelili v več skupin in bomo v nekaj nadalje- vanjih skušali izoblikovati za- ključno podobo. ŠPANJOLKA PO 1,80 ND Od danes bodo v vseh celjskih gostiščih prodajali črno špansko vino po 1,80 ND. Do te spremem- be je prišlo zaradi intervencije španskega generalnega konzulata v Vipavi na Dolenjskem, ki je vztrajal pri nižji prodajni ceni zaradi sproščenih carin. Vino bo- do prodajali gostinci tudi čez ce- sto, s seboj bo potrebno prinesti samo posodo (steklenice in po- dobno), ker gostinci ne razpola- gajo z zadostno embalažo. Tčikole so lani ocenjevali živali na živinorejski razstavi v Žalcu. Kmetovalci so s tovrstnimi razstavami, ki so združene s prodajo čisto, pasemskih živali, zelo .zadovoljni in si želijo, da bi bile bolj pogosto. V žalskem področju ugotavljajo, da je v posameznili obratih kme- tijskega kombinata pasemska čistost od 12 do 28% pri zasebnikih. Z uvedbo rodovniške službe so preprečili klanje pasemsko čistih te- lic, z nakupom 563 plemenic, ki so jih prodali zasebnikom, pa so za 8^0 izboljšali razmerje, medtem ko so z izločanjem starejših krav samo popravili kakovost. Letos nameravajo obrati KK Žalec nakupiti za svoje kooper&nte 292 plemenskih živali, v kolikor pa bi uspeli, nameravajo oskrbeti za kooperante kar 440 čistop|asemskih živali, od tega 40% krav in telic tei- 60 f'o sesnîli ifëlet. Nakiip bodo deloma oskrbeli iz domače rodoVi« uiške službe, deloma pa s Primorske in iz Prekmurja. Predvidene cene za odkup telic so od 650 do 800 din .za kg, krave bi pa stale — odvisno od kakovosti in brejosti živali — od 540 do 450 tisoč dinarjev. Posebna novost letos pa bo uvedba plemenskega sejma v Trnajfi za rodovniške in čistopasemske živali. Prvi sejem na obratu Trnava naj bi bil 10. maja, po potrebi pa bi tovrsten sejem ponovili še jeseni. Ña prvem sejmu bodo predvidoma prodajali 60 plemenskih živali in sicer 20 plemenskih krav in 40 rodovniških in pasemsko kakovostnih telic. G. L. ETOL GRADI i NOVO TOVARNO Z LASTNIM DENARJEM VSAK METER PRERAČUMAN S PREMIŠLJENO GRADNJO BOMO PRIHRANILI VEČ MILIJONOV Četrtega julija bodo pri Škof ji vasi svečano začeli obratovati delavci v prvem delu nove tovarne celjskega podjetja ETOL, ki je s to gradnjo pokazalo, kako je potrebno investirati v časih, ko varčujemo z vsakim dinarjem. Nedvomno ima poleg drugih velike zasluge pri gradnji tudi tovariš Henrik Schmidt, šef izgradnje, ki smo ga zaprosili za nekaj podatkov o gradnji. »V gradnjo novega objekta nas je napotila predvsem potreba, ker se je zaradi stalnega povečevanja proiz- vodnje zmogljivost današnjih naprav in objektov tako zatrpala, da bi bilo vsakršno napredovanje nemogoče. Zdajšnje, naprave namreč dovoljujejo jDTodzvodnjö do vrednosti ene ЈпШ- jarde, mi pa smo to zmogljivost iz- črpali že lana (1,275 milijonov), a v takih okoliščinah postaja proizvodnja kakovostno, slabša in dražja.-« Priprave za novo gradnjo so začeli že aprila lani. Prvotni načrt je pred- videval, da Ijodo prvo etapo dokon- čali do leta 1968, zaključili pa naj bi gradnjo leta 1970. Predračunska vrednost po cenah iz leta 1964 je bila 509 milijonov, zdaj pa kaže, da bodo gradnjo zmogli celo s 420 milijoni. Tolikšna pocenitev gradnje je pred- vsem rezultat premisi j enosti, dobre- ga sodelovanja, uspešne organizacije in sinhronizacije dela in podobno. Poleg tega, da je tako začrtana grad- nja že doslej prihranila precej de- narja, pa se je izkazala še ena pred- nost, namreč prvo etapo bodo izgoto- vili kar leto in pol poprej, kakor so predvidevali. Prva etapa, ki obsega destilarno, energetiko, skladišče vnet- ljivih snovi in še nekatere druge medfazne objekte, bi po izračunu ter- jala 360 milijonov dinarjev, a izgoto- vili jo bodo :^a 290 milijonov. V drugi etapi bodo izgotovili še ve- liko proizvodno halo in nekatere druge objekte, a ta dela bodo lahko zelo naglo in uspešno izvedena, ker so že v pripravljalnih delih (zemelj- skih) upoštevali vse kasnejše napra- ve in objekte, ki so zanje predvideli vse zemeljske priključke. Vsak na- daljnji objekt bodo mogli zato takoj po dograditvi samo priključiti in že bo mogel obratovati. Četudi je videz gradnje zelo skro- men, nam postane po krajšem ogle- du takoj jasno, kako natanko in ra- cionalno je vsa gradnja premišljena. »■Vsak meter, vsak del, vsak odkop in vsako planiranje smo natanko pre- mislili,« je povedal tovariš Schmidt. »Nikjer nismo dopustili, da bi kdo kakšno delo opravljal dvakrat, da bi morali kjerkoli prebijati kakšno Ste- no, kjer so bile potrebne montaže: vse smo opravili sproti. Ce smo mo- rali kje kaj odkopa ti, smo takoj upo- rabili odkopano zemljo za nasipanje, if^^^gao jo potrebovali. Zato ш bilo dvojnih prevozov. Skratka: na vsa- kem koraku gledamo, da bomo pri- hranili denar, ki ga nismo .poceni za- služili.-« Letos nameravajo sicer zaprositi za nekaj milijonov prehodnega kredita. To jim bo omogočilo nepretrgano gradnjo in če bodo mogli tako nada- ljevati, bo objekt zgrajen kar dve leti pred planom in bo stal kakšnih trideset milijonov manj. Toda racionalnost gradnje jim ne bo prikrajšala udobnosti in ugodnja v delovnem okolju. Ze lokacija med drevjem ima svojo prednost^ hkrati pa predvidevajo, da bodo zxmaj in znotraj kakor tudi vso strojno opre- mo obarvali tako, da bo za delavce najbolj pisihološko ustrezno. Kasneje nameravajo zgraditi tudi akumula- cijski bazen za hladilno vodo, ki za- njo zdaj porabijo vsako leto 10 mili- jonov dinarjev. Izgradnja bazena bo stala prav toliko in bodo s tem en- krat za vselej odpravili stroške. Hkrati jim bo lahko bazen služil tudi za požarno zaščito in za rekreacijo. Pa praktična vrednost .gradnje? Samo nekaj številk: lanski dohodek je bil 1,275 milijonov dinarjev, ob koncu gradnje bo 2,600 milijonov, ne- toprodukt se bo povečal od 535 mili- jonov na 1,174 milijonov, skladi se bodo povečali od 216 na 382 milijo- nov, število zaposlenih od 85 na 123j fizični obseg od 316 na 642 ton, izvoz od 8 na 55 ton, kar je po vrednosti od 75 tisoč na 600 tisoč dolarjev in to večidel na konvertibilno tržišče. Vsekakor so v tem številni dokazi, da je gradnja novega podjetja ETOL koristna in potrebna, hkrati pa lahko povemo še to, da se bo že v juliju — po preselitvi destílame — razširila tudi zmogljivost v sedanjih prostorih, kjer bo dobila več prostora proizvod- na hala za prihodnji dve leti. H. S. BESEDA CELJSKIH OBČANOV NA ZBORIH VOLIVCEV DOLGO POLJE KJE JE 70 MILIJONOV VREDNOST TOČKE NAJ BO 80 PAR Na zboaru volivcev za področje južno od Dečkove ceste so bili na dnevnem redu odgovori na vpraša- nja občanov v zvezi z občinskim proračimom kakor tudi razprava o odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Vprašanja, na katera je odgovarjal podpredsednik občinske skupščine Zdravko Tro- gar, so se nanašala v glavnem na komunalne probleme tega neuereje- nega stanovanjskega okoliša in na to, kako bi v danih razmerah okoliš uredili. Gre za vse tisto, kar je predmet zborov občanov že več let: slaba kanalizacija, neasfaltirane ceste, zanemarjena okolica stano- vanjskih blokov itd. Porazno je zla- sti dejstvo, da v kletne prostore ob najmanjšem, deževju vdira voda, po- mešana z odpadki iz greznice. Te- mu bi morali glede na petnajstletne ' obljube že enkrat narediti konec. Po besedah nekaterih udeležen- cev je bilo lani za ureditev predela severno od železniške proge iz na- slova komunalnega prispevka dolo- čeno okrog 70 milijonov' starih di- narjev in je manjkala za začetek del samo še naročilnica, vendar so ustrezni činitelji sredstva očitno prelili drugam. Zato se je seveda upravičeno porajalo vprašanje, kje je ta denar? Predstavniki občinske skupščine niso mogli dati odgovora, pač pa ga bodo volivci dobUì po zaključnem računu, to je na pri- hodnjem zboru. Spričo nenehnih, vsakoletnih odla- šanj pri urejanju določenih komu- nalnih problemov in spričo vsako- letnih novih obljub, da bodo pro- blemi vendarle urejeni, so na zbo- ru predlagali, naj bi v bodoče upo- števali vrstni red posameznih del in jih tako tudi v resnici reševali. Razprava v zvezi z odlokom o pri- spevku za uporabo mestnega zem- ljišča je potekala v ^znamenju oseb- nih interesov, kar je tudi razumlji- vo glede na to, da prispevek mate- rialno posega v standard občanov. Seveda pa bi bilo treba vedeti, da drugega izhoda ni, če naj bi v Celju rešili celo vrsto izredno perečih in pomembnih zadev. Zbor je predla- gal vrednost točke v višini 80 par in ne enega starega dinarja, pri če- mer so posamezni diskutanti meni- li, da so precejšnje pomanjkljivosti v točkovanju samem, kjer so pre- skromne razlike med urejenimi in neurejenimi stanovanjskimi okoliši. Upokojence, ki prejemajo do 25 ti- soč starih dinarjev na družinskega člana in socialno ogrožene prebival- ce naj bi na predlog organov kra- jevne skupnosti oprostili plačevanja prispevka. Prispevek, kS bo za zdaj bremenil le prebiv^ce ožjega ob- močja, bo po besedah Zdravka Tro- gairja uveljaviti vsekakor tudi na širšem gradbenem okolišu, saj gre tudi tam za ustrezne komunalne na- prave; v skrajnem primeru pomeni to podporo organizirani stanovanj- ski gradnji. Na zboru so izrazili željo, naj bi s tako zbranim denarjem gospoda- rili sniotmo in odgovorno. dhr GABERJE - HUDINJA »KDAJ ВОШ MI NA VRSTI« Medtem ko bi za prejšnji zbor volivcev Gaberij in Hudinje — ko so občani razpravljali o predlogu proračima občinske — lahko mirno trdih, da je bil po burnosti in ži- vahni razpravi med prvimi, pa tega za pravkar minuli zbor ne bi mogH reči. Ne samo udeležba — saj se je na zboru zbralo komaj kakšnih tri- deset občanov — tudi razprava ni bila najboljša. Občani so sicer pcf- slušah odgovore na svoja prejšnja vprašanja, vendar do obravnavanih problemov niso zavzeli trdnih sta- lišč. BiU so mlačni, morda cello na- veličani, saj jih je — po njihovih besedah — v preteklosti že marsi- kdaj/izučilo, da so mnoge obljube, dane na zborih volivcev, ostale ne- uresničene. Nekoliko bolj so se raz- vneh šele takrat, ko so začeli raz- pravo o predlogu odloka za upora- bo mestnega zemljišča, ki ¡e na prejšnjem zboru povzročil toliko hude krvi. Tudi tokrat je moral uslužbenec občinske skupščine, ki je predlog razložil, shšati nekaj pik- rih na račun dosedanjega zbiranja in trošenja sredstev, namenjenih za komunalno ureditev. Prišlo je celo do tako glasnih besed, da neki to- varišici, ki je vsa razburjena kriča- la, da ne bo plačala niti dinarja. deset minut niso mogli razložiti, da ji tega, kot kaže tudi ne bo treba, saj ima tako minimalne dohodke, da bo plačevanja prav gotovo opro- ščena. No, to pa je samo detalj iz sicer zelo različnih mnenj občanov. Tako se je na primer nekdo zavze- mal za to, da občanov sploh ne bi bilo treba vpraševati za mnenje o tako važnih in raziburljivih zadevah kot je predloženi odlok. Seveda pa mu je drugi takoj nasprotoval. Po tem, ko so občani vztrajali na tem, da je treba dela, ki bi jih naj financirali iz tako zbranega denar- ja, tudi izvršiti in po tem, ko so predlagali, naj bi čiščenje ulic, raz- svetljavo in podobna vzdrževalna dela plačevali iz kakšnih drugih vi- rov, so sprejeli tisto varianto pred- loga o uporabi mestnega zemljišča, ki določa vrednost točke na 0,80 dinarja. Občani so seveda v razpravi opo- zorili na vrsto nerešenih komunal- nih vprašanj na svojem območju, poudarili so nujnost regulacijskih del na celjskih potokih ter zahte- vali, da jih pristojni organi redno obveščajo o poteku del, financira- nih iz sredstev, zbranih iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča. —ib CENTER ZA PRISPEVEK Na zboru volivcev v krajevni skupnosti Center v Celju je prišlo prvič le okoli 40 občanov. Kaže, da je bila temu kriva pomankljiva or- ganizacija obveščanja. Razjxmljivo, da so zbor volivcev morali še en- krat skUcati. Dmgič je bila udelež- ba boljša, zbora se je udeležilo 147 občanov. Po uvodnih besedah odbornika Cveta Pelka, ki je navzočim obraz- ložil odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, so izglasovali varianto predloga, ki predvideva vrednost točke 0,80 starih din. Vo- livcem je bilo tudi pojasnjeno, koli- ko bo ta prispevdc obremenjeval posamezno družino. Ker spada pod- ročje krajevne skupnosti Center v III. sikupino, nekateri predeli okoli postaje pa celo v IV. skupino, pre- bivalce ta prispevek ne bo občutno prizadel. Občani so izrazili bojazen, da bo izvedba tega prispevka zahtevala precej administrativnega dela in tu- di stroškov, saj bo treba izdati oko- li 10.000 odločb. Zato so predlagan uvedbo takega načina zbiranja pri- spevtka, ki ne bo zahteval dodatnih stroškov v administraciji. Menih so, da bi bilo najenostavnejše in naj- cenejše, če bi prispevek odvajali od osebnih dohodkov, ker pa to najbrž ne ho možno, bi kazalo ta prispevek zbirati skupaj z najemnino za sta- novanja. Na zboru volivcev so se zavzöli tudi za socialno šibke občane in upokojence z nizkimi pokojninanM, da ibodo prispevka oproščeni. Za vse socialne podpirance pa bo kra- jevna skupnost napravila vlogo za oprostitev xxriispevika. * —ma— CESTO SKOZI PARK NAJ BI ZAPRLI Udeleženci zbora volivcev kra- jevne skupnosti Center v Celju so predlagali, da bi zaprli obe cesti, ki vodita skozi mestni park v Lisce. Prebivalci Lise se s tem predlogom sicer ne strinjajo po- vsem, češ da bi bil z zaporo teh cest onemogočen promet v.njiho- vo naselje v primeru, da je zaprt most v Čopovi ulici, ki je več- krat v takem stanju, da ni spo- soben za promet. Zato so na zboru volivcev pred- lagali kompromisno rešitev. Vož- nja z motornimi vozili skozi park naj bi bila dovoljena le v primeru, če bi bil most v Čopovi ulici zaprt. Sicer pa naj bi skozi park prepovedali avtomobilski promet. Ljudje si namreč želijo po parku mirnih sprehodov brez bojazni, da pride do nesreče, kar se je doslej že večkrat pripetilo. —ma— ŠTORE da-samo... Tudi v štorah ljudje niso bili pro- ti sprejemu odloka o prispevku za komunalno m-ejanje zemljišča. Ne glede na to so predlagah, naj bo vrednost točke 80 par in naj bi iz pete kategorije izločili hiše od šte- vilk 36 do 41 zaradi tega, ker so v območju, ki ga železarna onesnažu- je. V tej zvezi so še menili, naj bi DOBRNA PRISPEVEK ZA VSE Na zboru občanov v Dobrni so se strinjah z uvedbo prispevka za kc^ mimalno urejanje zemljišč, predla- gali ^..sp;, ri^i bo^Poђдlfl četrtepa oziroma petem rajonu. Razen tega otroško varstveno ustanovo ter dom učencev oprostili plačevanja pri- spevka. V razpravi so tudi menili, da bi moralo biti na njihovem območju več osemttjevahiic, mimo tega so kritizirali zadnje točkovanje stano- vanj, ki je bilo v nekaterih primerih nepravilno. so se zavzeli, naj bo vrednost točke 80 par. Zanimiv pa je še predlog, po katerem naj bi prihodnje leto plačevali prispevek za uporabo ozi- roma za komunalno urejanje zeip- ,_ljfšča-vsi-prebivalci Dobrne, ki hna- jo koristi od turizma. KAJ SO UKRENILI V VÇILENJU ZOPER NAČELO »DELI IN VLADAJ« PROTESTNO PISMO BORCEV PRED TREMI TEDNI SMO ZAPISAU: »KA^, DA SO OBČA- NI PREKO SVOJEGA NAJVIŠJEGA PREDSTAVNIŠKEGA ORGA- NA (OBČINSKE SKUPŠČINE) VENDARLE PRIČELI RAZČIŠČE- VATI PRIVILIGIRANE POZICIJE NEKATERIH POSAMEZNIKOV, KI BI SI HOTELI S TAKŠNO ALI DRUGAČNO MOCJO USTVA- RITI >^RAJ V SOCIALIZMU« TUDI ZA CENO TUJIH ŽULJEV...« SPREMLJALI SMO POTEK DOGODKOV, KI SO, KOT KAŽE, KRENILI NA STRANSKI TIR KLJUB PRIZADEVANJU ČLANOV ZVEZE BORCjEV, KI STREME IN VZTRAJAJO, DA BI KRŠILCE KAZNOVALI. Že samo dejstvo, da je večje števUo vodilnih političnih in druž- benih delavcev bilo seznanjeno z nepravilno delitvijo kreditov upravnega odbora sklada za zida- nje stanovanj v občini Velenje, ki je med člane brez javnega nateča- ja razdelil 63 milijonov dinarjev, in da ti tovariši niso pravočasno ukrepali, kaže, kakor da bi to ne- ljubo »zadevo« radi spravili čim prej z dnevnega reda — v zatišje. Vsekakor Je hvalevredno dej- stvo, da člani zveze borcev, ki so bili s tem delitvenim načinom naj- ^ bolj prikrajšani, niso enakega ; mišljenja. To potrjuje tudi napor, ] ki ga vlagajo, da bi zadevo razči- ¡ stUì s pomočjo političnih organi- ] zacij in ne nazadnje s pomočjo ! samoupravnih organov, ki bi naj ; kršilcem izrekli nezaupnico. Lju- dje, ki so si ta milijonska sred- stva delili, , so namreč vodilni uslužbenci v delovnih organizaci- jah. »Kljub temu, da mi, člani zveze- borcev le redkokdaj dvignemo glas, ga danes, ob teh dogodkih moramo dvigniti. Ne samo, da ga moramo, to je naša dolžnost, kaj- ti s takimi primeri, kot je bila ta delitev pet minut pred dvanajsto, s takimi posegi, se ne moremo in ne smemo strinjati,« je poudaril med drugim udeleženec konferen- ce v Velenju BERTI ZAVOLOV- ŠEK. »Tem ljudem, ki imajo sedaj le perutničke, ne smemo dovolje- vati, da jim zrasejo peruti. To na- vezujem na čut nekaterih vodilnih ljudi, ki svoj položaj izkoriščajo. V tem primeru gre ?a ljudi, ki imajo take prejemke, da če bi ho- teli vsaj malo delati, jim nikakor ne bi bilo treba še kreditov. Sma- tram, da je naša dolžnost, da si enkrat le pogledamo v oči, ne pa da se najdejo ljudje na občini, naj bodo to oblastveni ali politični or- gani, ki zagovarjajo taka odstopa- nja. Tiste, ki so krivi, je treba ka- znovati. Ni zadosti, da mi tem lju- dem brišemo funkcije z besedami, ne pa z dejanji, ne, tem ljudem je treba enkrat le pokazati, kako se kruh služi. Dolžnost vsakega čla- na zveze borcev, dolžnost vsakega občana je, da ne dovoli, da si do- ločeni vodilni tovariši privoščijo takšna dejanja. Ne želimo mnogo, vendar bi rad srečal človeka, ki bi narodu po- jasnil določene stvari, ker narod želi pravičnih besed in dela, pra- i vice in humanih, človečanskih' odnosov...« Člani zveze borcev so na zdru- žitveni konferenci predlagali in] sprejeli resolucijo, ki so jo poslali na CK ZKS v Ljubljano, na Glav- ni odbor združenja zveze borcev in na občinski komite ZKS v Ve- lenju. Citiramo jo dobesedno: »Spričo ugotovitve, da je 9 vo- dilnih uslužbencev — imena so znana — prejelo po 7 milijonov starih din kredita iz stanovanjske- ga sklada pri občini, 39 članov združenja borcev pa s težavo le od 200 do 600 tisoč starih din, je ogorčenje občanov, zlasti borcev, povsem razumljivo in upravičeno. Revolt javnosti je tako silovit in enoten, da so potrebni takojšnji ukrepi. Občani se zgi^žajo nad nenormalnimi apetiti prizadetih, saj vedo, da le-ti ne živijo v sla- bih razmerah. Nasprotno, imajo lep osebni in stanovanjski stan- dard — skratka socializem. Vemo pa tudi za primere, ko občani ži- votarijo ob nizkih osebnih dohod- kih in pokojninah, da o socialnih podpirancih sploh ne govorimo. Ne glede na pravno plat pri do- delitvi kredita prizadetim v tako visokem znesku smatramo, da so bili drugi kandidati — borci spet odrinjeni. Krivda za to leži na upravnem odboru sklada, ki je preostala sredstva zadnji hip eno- stavno razdelil med nekaj svojih članov. Kje je tu morala, tovariši? Kje zavest, skromnost, poštenje? Ce si prizadeti mislijo, da lahko počenjajo kar jim je volja, so se bridko zmotili. To pot mimo do- godka ne bomo šli. Se smo tu bor- ci, nosilci revolucije med vojno in v dosedanji izgradnji. Odgovorni smo torej, da bodo stvari šle po pravem tiru. Žal zelo radi gleda- mo na nepomembne napake majh- nih, npr. očitamo bivšim borcem, da radi tu in tam pregloboko po-^ gledajo v kozarec — mogoče res^l ker so pač razočarani — ne vidi-^ mo pa grobih spodrsljajev vodil-j nih kot je tu primer. Toda ti^ majhni so kljub temu pošteni, srčni in trdno zavedni, saj z dru- gimi občani vred nosijo težko bre- me izgradnje, ne silijo v ospredje, opravljajo pa vendar svoje dolž- nosti po najboljših močeh, čeprav močno izčrpani. Zato pozdravljamo sklepe III. plenuma CK ZKJ, zlasti točko 13 in upamo, da bodo vsaj to pot od- ločno in dosledno izvajani. Afera, o kateri govorimo, ne sme iti v pozabo. Treba je takoj ukrepati v naslednjih smereh: 1. v kolikor so med prizadetimi osebami člani ZK, jih je nemudo- ma najstrožje partijsko kaznovati, 2. takoj jih razrešiti vodilnih položajev v delovnih organizaci- jah ali delovnih skupnostih, v ko- likor se položaju že sami niso od- povedali, saj kot taki ne uživajo več zaupanja državljanov, 3. nimajo moralne podlage, da bi še nadalje zastopali volivce ali kot odborniki v skupščini oziroma kot funkcionarji na drugih pod- ročjih družbenopolitičnega dela, zato jim je mandat odvzeti. Upravičeno pričakujemo, da bo- do odgovorni organi in forumi zahtevane ukrepe izvedli. Ce se bo z ukrepi odlašalo, bomo doživeli resne politične posle- dice. Te bodo v tem, da bomo iz- gubili podporo nad 2500 borcev oziroma članov, pa tudi številnih občanov. Merodajni organi pa v tem primeru lahko pričakujejo končno še nezaupnico, saj je na strani pozitivnega javnega mne- nja, poleg nas še velika večina ob- čanov, oziroma volivcev.« Po nekaj dneh smo obiskali ne- katere vodilne politične delavce in jih naprosili, da bi nam pove- dali, kakšno stališče bodo zavzele politične organizacije in kako bo- do ta problem obravnavale. Pred- vsem nas je zanimalo, kaj menijo o drugi točki, ki jo člani zveze borcev predlagajo v resoluciji. Sekretar občinskega odbora SZDL ŠTERBAN: »Z vsebino re- solucije smo sicer seznanjeni, ven- dar o njej izvršni odbor še ni raz- pravljal, ker se še ni sestal. Vse- kakor je bilo nepravilno, da so / kredite delili brez javnega nate- čaja, po zakonu. Kolikor vem, so kredite vrnili, torej jih niso do- bili, ker je služba družbenega knjigovodstva prepovedala izpla- čilo. Glede kaznovanja je težko karkoli reči. Odkrito rečeno, ne morem vam dati nobene izjave, ker izvršni odbor o tem, kot reče- no, še ni razpravljal, moje, indi- vidualno mnenje pa je brez po- mena. Prav gotovo bo o tem raz- pravljal občinski komite Zveze komunistov. Dejstvo je, da o raz- rešitvi lahko odločajo samo pri- stojne delovne organizacije, v ka- terih so ti tovariši zaposleni.,,« Predsednik občinskega odbora SZDL PRISTO VŠEK: »Pri tem problemu moramo izhajati od sa- mega načina kreditiranja in grad- nje vrstnih, pozneje polatrijskih hišic. Odstopanja pri gradnji so bila vzrok za ta poseg. Vsekakor je tudi s politične plati prav, da se to razčisti. Zal o* samem kazno- vanju oziroma o stališču organi- zacije vam ne morem dati izjave, ker izvršni odbor organizacije še ni o tem razpravljal.« Sekretar občinskega komiteja ZK IVO JAMNIKAR pa je odklo- nil, da bi đa,l kakršnokoli izjavo o tej zadevi. Na vsa vprašanja je odgovoril le, da bo občinski ko- mite ZKS o tem vprašanju raz- pravljal šele na prihodnji seji, ka- tere datum še ni določen. * Tako ali drugače. Kot kaže, so prizadeti torej »kredite vrnili o- ziroma jih sploh niso dobili, ker je služba družbenega knjigovod- stva izplačilo prepovedala.« Vse- kakor zanimivo. Poraja se potem- takem vprašanje — zakaj se na pisanje v Delu, Večeru in Celj- skem tedniku, kjer so bile ugo- tovitve prav nasprotne, nihče ni oglasil? S Shakespeairom torej: MNOGO HRUPA ZA NIČ! Ne glede na to javnost vendarle pri- čakuje in terja pojasnilo. In to je tudi prav. Janez SEVER Vendar ugodni rezultati Gospodarstvo ? šentjurski občini Kljub nekaterim težavam, ki so spremljale ravoj gospodarstva v pre- teklem letu, predvsem pa spreme- njeni pogoji gospodarjenja v nekate- rih delovnih organizacijah in po- manjkanje določenih vrst reproma- teriala, je gospodarstvo občine Šent- jur doseglo ugodne rezultate, saj so vse delovne organizacije pozitivno zaključile poslovno leto. Z uveljav- ljenimi spremembami v okviru go- spodarske reforme so odpravili ne- katera nesorazmerja med cenami proizvodov in storitev, zlasti pa med cenami primarnih in finalnih proiz- vodov. S spremembo cen so ¡se za- ostrili pogoji gospodarjenja v neka- terih delovnih organizacijah, ki so in bodo zahtevali preorientacijo na rentabilne j šo proizvodnjo. Skupna vrednost proizvodnje je v šentjurski občini v letu 1965 porastla za 22 odstotkov, čeprav je bil zabe- ležen nižji porast fizičnega (količin- skega) dbsega proizvodnje, kot so predvidevali. Količinski obseg indu- strijske proizvodnje je v letu 1965 porastel a 5,6 odstotkov, in sicer v lesni industriji za 15,4 odstotke, med- tem ko je bil v kovinski industriji za 3,3 odstotke nižji kot v letu 1964 predvsem zaradi pomanjkanja repro- dukcijskega materiala. Ugodne re- zultate je dosegla lesna industrija, ki je 60 odstotkov vse proizvodnje rea- lizirala na tujem tržišču in dosegla 1,119.000 $ izvoza. Kmetijstvo, kot glavna panoga gospodarstva v obči- ni, v letu 1965 zaradi neugodnih vre- menskih razmer ni doseglo predvi- denega nivoja proizvodnje. Količin- ski obseg kmetijske proizvodnje je bil v letu 1965 za 3,4 odstotke nižji od leta 1964 in sicer v zasebnem sek- torju za 5,1 odstotek, medtem ko je bil v družbenem sektorju za 11 od- stotkov višji kot leta 1964. V zaseb- nem sektorju je bil zabeležen naj- večji izpad v proizvodnji .sadja in grozdja. Količinski obseg isečnje v gozdar- istvu je v letu 1965 poraistel za 1,5 odstotka in je skupno znašal 3TX)08 bruto m^, obseg blagovne proizvod- nje pa je bil nižji kot v letu 1964. V trgovini na drobno je vrednost pro- meta porastla za 33 odstotkov, koli- činski obseg prodaje pa je ostal na nivoju leta 1964. Ugodne rezultate je dosegla tudi obrt, enako tudi gostin- stvo. Ce ob koncu rezimiramo rezul- tate, ki jih je doseglo gospodarstvo v preteklem letu, ugotovimo, da bo potrebno v letu 1966 vložiti še veliko naporov za uresničitev nalog in ci- ljev, ki jih je zastavila gospodarska reforma. F. S. 2.118 nerešenih zadev Občinsko sodišče v Celju deluje ha območju občine Celje, Laško in Šentjur ter tako zajema približno 90.000 prebivalcev. Dosedaj je bilo na občinskem sodišču 10 sodnikov, nov ipredlog, ki sta ga že osvojili občini Laško in Sentjm:, pa predvideva 12 sodnikov. Lani jim je pripadlo 21.463 zadev. Pripad je glede na različen družbenoekonomski in socialni sestav v omenjenih občinah prav tako raz- ličen. Tako je v celjski občini, ki je pretežno indUiStrijska in je zato tudi fluktuacija zaposlenega prebivalstva večja, več kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje, prometnih deliktov, stanovanjskih zadev, obveznosti do gospodarskih organizacij ter delovnih .sporov. Lani pa so bile s Temeljnim zako- nom o sodiščih splošne pristojnosti prenesene nekatere pristojnosti iz okrožnega na občinsko .sodišče. Tako je pripad zadev izredno porasel, ka- drovska zasedba pa je ostala ista, ta- ko da je bila storilnost sodnikov po osnov.i republiških .pokazateljev pre- sežena za približno 30 odstotkov. Kljub izredno požrtvovalnemu delu pa je konec leta ostalo 2.118 nereše- nih zadev. Prav zato bo nujno * po- trebno večje število sodnikov. Preteklo leto je občinskemu sodi- šču iS področja Celja pripadlo 546 ka- zenskih zadev. Večina teh so bila ka- zniva dejanja zoper življenje in telo •— 30 odstotkov, zoper čast in dobro ime — 40 odstotkov, zoper družbeno in zasebno premoženje — 10 odstot- kov in 7 odstotkov prometnih delik- tov. Glede kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime še vedno prevladujejo vzroki kot neurejeni sosedski odnosi in stanovanjske zadeve, prenaselje- nost in neurejeni družinski odnosi. Pri kaznivih dejanjih zoper družbeno in zasebno premoženje pa je bilo opaziti pomanjkljivo kontrolo nad materialom, ki je večkrat ležal neza- varovan po gradbiščih, delavnicah in dvoriščih. V času uvajanja reforme Pa so precej porasla kazniva dejanja iz gospodarskega kriminala. Zanimi- va je tudi struktura storilcev kazni- vih dejanj iz celjske občine: 223 de- lavcev, 20 poljiskih delavcev, 75 Uslužbencev, 27 kmetov, 105 gospo- dinj, 28 obrtnikov in 157 ostalih. M. -Seničar CEIJSKI TRG še nekaj ám m celjska tržnica bo odiprta ves dan. Tako je odločil novi ^ržnii pravilnik, ki se od dosedanjega fizlikuije tudi v tem, da bo na tržnici Mogoče prodajati ves dan in ne samo do ttrinajiste ure kot doslej. Nov de- lovni čas bo začel veljati — in to čisto Zares — 1. aprila. V preteklem tednu je bila tržnica 4>o preskrbljena. Cene so bile ne- ^^liko nižje kot prejšnje dni, kar ve- ja predvsem za solato, ki jo je mo- goče kupiti za 200 do 300 dinarjev, ^rat prodajajo po 400, motovileč po špmačo 400 do 600, korenjček 200 in peteršilj po 250 dinarjev, tej veliki ponudbi zelenjave je ''^zineroma razuimljiiwo, da ljudje ne ?^9ajo več toliko po zelju in repi. Idn^^ zelje je zdaj po 160, irepa pa po Za ta letni čas je tudi sadja raz- . ^roma veliko. Agropromet prodaja ^»olka po 150, zasebniki pa po 200 j 300 dinarjev kilogram. Na tržnici 2^^časiih tudi nekaj hrušk, ki so po isuhega sadja po 400, v prodajal- -družbenega sektorja pa seveda iïiaranc, banan in ananasa. Ja.jca so ^°^ajali po 40 do 50 dinarjev, perut- ''^* pa je po 900 dinairjev kilogram. Izpolnjeno pričakovanje CESTO POLZELA - BHASLOVÍE BODO ASFALTIRALI Prebivalci Polzele, Pariželj in Bra- slovč so si že dolgo želeli, da bi as- faltirali cesto in se s tem rešili več- nega prahu« Pred tremi leti so že skoraj verjeli, da se j.im bo želja uresničila, toda zmanjkalo je denar- ja in tako so spet morali počakati. Lani so ponovno začeli razpravljali o cesti. Krajevna skupnost Polzela in Braslovče sta ivzolili pripravljalni odbor, kateremu je uspelo zbrati sredstva v znesku, ki ga je predvidel predračun. Seveda so največ prispe- vale gospodarske organizacije. Tako Franc Sketa, ki je za gradnjo ceste daroval ves gramoz je tovarna nogavic Polezla določala 30 milijonov, tovarna pohištva Ga- rant Polzelamilijonov, obrat kme- tijsikega kombinata 4 milijone, Uslu- ge Polzela 600 tisoč dinarjev, krajev- na skupnost Braslovče s samopri- spevki 2 milijona, njihov obrat kme- tijskega kombinata 13 milijonov itd. Precej so .prispevali tudi obrtniki iz Polzele, saj so zbrali kar 225 tisoč starih dinarjev. Ce k .temu prišteje- mo še okrog 240 tisoč dinarjev samo- prispevka občanov Polzele iz leta 1963, potem je zbranih nekaj več kot 56 mUijonov dinarjev. Zdaj so občani tega predela izvolili režijski odbor, ki bo skrbel za izvršitev del. Delati pa so pravzaprav že pričeli in kot kaže, bodo končali v predvidenem roku. Asfaltirana cesta ne bo .po- membna samo za okoliške prebival- ce, temveč bo prav gotovo vplivala tudi na razvoj turizma. T._T. Deseti brat Ob stoletnici prvega islovenskega romana je dramska sekcija Svobode na Polzeli uprizorila Jurčič-Govekar- jevega Desetega brata. Igralci so v svoja prizadevanja' vložili veliko lju- bezni do gledaliških desk, njiiiov trud pa je bil poplačan z množičnim obiskom na vseh treh uprizoritvah. S predstavo pa so bUi tudi zelo za- dovoljni. Taka kritika je za.idramsko sekcijo Svobode prav gotovo spod- budna, saj so Polzelani pravzaprav zahtevna publika. Se posebej je tre- ba pohvaliti režiserja Ivana Palirja. DROBMA MEHANIZACIJA Dragocen pripomoček kmetovalcev , Del udeležencev razgovora s kmetovalci v hriboviti vasici Svibno nad Radečami Socialistična zveza delovnega ljud- stva občine Laško je izkoristila predkongresno obdobje za sestanke s kmetijs'kimi proizvajalci, na kate- rih so razpravljali o nadaljnjem raz- voju kmetijstva. Ker je na teh raz- govorih sodeloval tudi direktor kme- tijske zadruge in še nekateri kme- tij Siki strokovnjiaki, so se o predno- stih sodelovanja med kmetijsko za- drugo in kmetijskimi proizvajalci podrobno pogovorili; hkrati pa so povedali tudi to, kateri so vzroki, ki ovirajo zvišanje ^etij&ke proiz- vodnje. Na območju občine Laško prevladujejo namreč hriboviti pre- deli, pa so kmetje zato v glavnem zainteresiram le za govedorejo in skladno s tem tudi za povečanje travniške proizvodnje. Prav zato so predlagali, da bi jim omogočili na- kup majhnih motornih kosilnic brez carine, do česar so upravičeni. To, da ne morejo pokositi trave, je nam- reč edini razlog, ki ovira akcijo za povečanje travniške proizvodnje in v zvezi s tem tudi zvišanje števila goveje živine. Kmetovalci, zbrani na teh sestan- kih, so predlagali tudi to, naj kon- gres Socialistične zveze bolj upošte- va težave, s katerimi se kmetijski proizvajalci srečujejo in naj se zav- zame tudi za odpravo previsokih da- jatev, ki odločilno vplivajo na na- bavo drobne kmetijske mehanizaci- je. Sestanki so bili ponekod tudi pred voli vna zborovanja, na katerih so kmetijski proizvajalci predlagali kandidate za volitve v zadružni svet kmetjiske zadruge. T. K. Mozirje potrebuje nove gostinske lokale Na nedavnem zboru volivcev v Mozirju so ponovno načeli problem ureditve primernih gostinskih loka- lov. Sedanji lokali so neprimerni za gostinske in turistične namene. Za nove gostinske lokale je močno za- interesirano tudi turistično društvo, ker se zaveda, da brez primernih gostinskih lokalov ni mogoč hitrejši razvoj turizma v tem kraju. Dejstvo je namreč, da se mimo turistov, ki preživljajo svoj letni od- dih v Mozirju, ustavljajo tu tudi številni prehodni turisti, ki potuje- jo druge turistične kraje Zgornje Savinjske doline in Logarsko dolino in koristijo gostinske usluge. Ker volivci vedo, da zaradi ome- iitve investicij ni pričakovati, da bi v Mozirju zgradili v bližnji pri- hodnosti nov gostinski objekt, so predlagali, da bi preuredili v go- stinski lokal prostore bivše pošte na glavnem trgu. Ti prostori so že več kot leto dni prazni in so že nekdaj služili gostinstvu in so za to dejav- nost zelo primerni. Večji del sred- stev za preureditev teh prostorov bi prispevalo gostinsko podjetje »TU- RIST« v Mozirju iz lastnih sredstev. Na zbon.! volivcev so sestavili po- sebno komisijo, v kateri so pred- stavniki krajevnih organizacij in jo zadolžili, da skupno s predstavniki občinske skupščine skuša ta prob- lem čimprej rešiti. ■er TV od 20. do 26.3.. Nedelja, 3. 4. 1966 9.25 PoročUa (Ljubljana); 9.30 Za staro in mlado — oddaja narodno- zabavne glasbe (Ljubljana); 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd); 10.45 Združenje radovednežev — oddaja za otroke (Zagreb); 11.30 Lassie — serijski fUm za otroke (Ljubljana); 12.00 Kulturna tribuna (Zagreb); Nedeljsko popoldne; 17.05 Poročila (Ljubljana); 17.10 Serijski film (Ljubljana); 18.00 Jakov Gotovac: Stanac — opera (Zagreb); 19.00 Simfonični koncert (Ljubljana); 19.54 Intermezzo (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Mla- dinska olimpiada — quiz oddaja (Beograd); 21.45 Zadnja poročila (Ljubljana). Ponedeljek, 4. 4. 1966 10.00 Televizija v šoH (Zagreb); 11.40 Televizija v šoli: AvstraJaja (Ljubljana); 17.35 Tečaj angleškega jezika (Beograd); 18.05 Madžarski lutkovni fihn (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse (Ljubljar na); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.40 Kratki filmi Char- lija Chaplina (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV drama (Beograd); 21.30 Biseri glasbene li- terature (Ljubljana); 21.45 Repor- taža — oddaja studia Sarajevo (Beograd); 22.00 Pogovori o sloven- ščini: Glagol (Ljubljana); 22.30 Zadnja poročila (Ljubljana). Torek, 5. 4. 1966 10.00 Plenarno zasedanje kongre- sa SZDL Slovenije (Ljubljana); 18.05 Film iz jß,ponske poljudno- znanstvene serije (Ljubljana); 18.35 Poje Koroški oktet (Ljubljana); 19.00 TV obzornik in poročil o za- sedanju kongresa SZDL Slovenije (Ljubljana); 20.00 Domači celove- černi film (Ljubljana); 21.30 Za lah- ko noč (Ljubljana); 21.40 Zadnja poročila ( Ljubi j ana ). Sreda, 6. 4. 1966 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 16.35 Poročila (Zagreb); 16.40 Tečaj ruskega jezika (Zagreb); 17.10 Tečaj angleškega jezika (Zagreb); 17.40 Tik.tak: Povodni mož (Ljub- ljana); 17.55 Pionirski TV studio '3 (Ljubljana); 18.25 TV obzornik in ' poročilo s kongresa SZDL Slovenije Ljubljana); 19.15 Filmski pregled (Ljubljana); 19.40 TV prospekt (Za- greb); 19.54 Intermezzo (Ljublja- na); 20.00 TV dnevnik (Beograd, Ljubljana); 20.30 Ingrad Lyttkens: Predpomladni večer — drama (Ljubljana); 21.30 Kulturna kronika (Ljubljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana). Četrtek, 7. 4. 1966 ... Prenos plenarnega zasedanja kongresa SZDL Slovenije (Ljublja- na); 16.10 Televizija v šoli: Avstra- lija (Ljubljana); 17.05 Poročila (Beograd); 17.10 Od zore do mraka — oddaja za JLA (Beograd); 17.40 Tisočkrat zakaj — oddaja za otroke (Beograd); 18.25 TV obzornik in po- ročilo s kongresa SZDL Slovenije (Ljubljana); 19.10 Dva obraza Ge- orga Gershwina — nastop LJA (Ljubljana); 19.40 Kaleidoskop (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo, grad, Ljubljana); 20.20 Aktualni po- govori (Beograd); 21.15 Izbor po- pevke za »Pesem Intervizije« (Za- greb); 22.15 Poezija Skendera Kule- noviča (Beograd); 22.25 Poročila (Beograd). Petek, 8. 4. 1966 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 16.35 Poročila (Zagreb); 16.40 Tele- vizija v šoli (Zagreb); 17.00 Tečaj angleškega jezika (Zagreb); 17.30 Tdevizija v šoli (Zagreb); 18.00 Ke- kec — oddaja za otroke (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Rezerviran čas (Ljubljana); 19.40 TV akcija (Ljubiljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Celovečer- ni film (Ljubljana); 22.15 Koncert resne glasbe (Ljubljana); 23.15 Zad- nja poročila (Ljubljana). Sobota, 9. 4. 1966 _ 10.00 Televizija v soli (Zagreb); 17.25 Poročila (Beograd); 17.30 Kje je, kaj je (Beograd); 17.45 Srečno pot, Zoki — lutkovna oddaja (Skop- je); 18.10 Vsako soboto (Ljublja- na); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Dileme — serijska igra (Za- greb); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd)); 20.30 Napolitansike pesmi — oddaja stu- dia Sarajevo (Zagreb); 20.40 Spre- hod skozi čas (Ljubljana); 21.10 Cr- ni sneg — TV igra v nadaljevanjih (Beograd); 22.00 Bonanza — serij- ski film (Ljubljana); 22.50 Zadnja poroč-ila (Ljubljana). GOSTOVANJE SNG IZ MARIBokÀv CËtjU LOV M ¿AHüVIlCE SODOBNA HISTERIJA V PRETEKLEM OBDOBJU z delom Arthurja Millerja, ki je naperjeno proti nezdravim meto- dam ameriškega boja proti komu- nizmu in sploh vsemu naprednemu, smo v izvedbi SNG Maribor videli predstavo, ki je sicer v intervalih zadajala nohte v dlani, v določe- nih trenutkih tudi puščala opazo- valca povsem vnemar, predvsem za- radi pogosto zelo nejasne dikcije. Mariborsko predstavo je zrežiral Slavko Jan, sceno je pripravil Sve- ta Jovanovič, kostume pa Mija Jar- čeva. Izmed vsega so bili verjetno najbolj zanimivi ravno kostumi, kaj- ti Jovanovičevo sceno moremo všte- ti v zelo uveljavljeno rutino prepro- ste učinkovitosti. Režija pa je ver- jetno izgubila svojo veljavo zaradi »presajanja« na tuje področje. Če- tudi je režiser skušal iz predstave izluščiti zelo poudarjeno nasprotje med narejeno iskrenostjo in resnič- no načelnostjo, med nespametno gonjo in iztirjeno histeričnostjo, mu je uspelo vzvaloviti predstavo, ki dobiva več pretresnih sunkov, a za- to zgubi enovitost in rast dogajanja. Prav zaradi tega ostane precej ne- jasno, zakaj ггагејепа »obsedenost« deklet in zakaj se pastor Hale spre- meni iz tožnika v zagovornika. Millerju je bil resnično prvi po- ^'od za to delo »macoartistični« pro- gon naprednega v ZDA, a Če v delu iščemo še kaj več, nam lahko odgo- vori na vrsto možnosti obsežnih družbenih konfliktov v primerih, ko preganjalci ne'morejo »videti in ob- čutiti pregrthe, temveč jo lahko sa- mo slutijo in ugotavljajo po splošno veljavnih dokazih hudičevstva«. Pri- mitivizem, ki je tako pogost tudi v najbolj civiliziranih deželah, doži^^ obtožbo, ki je ne more opravičevati še tako veliko hotenje o »uveljav- ljanju reda« in miselnosti. Ne da bi hotel podrobno ocenje- vati stvaritve mariborskih gostov, moram zapisati, da so vsi z izjemo Jankove in Brunčka govorili večidel teksta zelo nerazločno,kar j e ver j etno posledica prizadevanja, da bi pospe- šili tempo dogajanja in stopnjevali ihtivo histeričnost. Med salemskimi dekleti je potrebno izvzeti Bogdano Bratuževo, ki je edina znala razme- jiti med pristnostjo in narejčnostjo, ki je v njej doživeta maščevalnost pridobila še posebno mesto. Sicer bi inogel dćjati, da je ì> oblikcvanju likov predstava uspeta, saj se mi- }по omenjenih Še posebej Uveljavlja Bačko (John Proctor), Godinova (Rebecca Nursova),'Potisk (Paštbr Hale), a tudi vsi,drugi ne zaostaja- jo'dosti: - ' W, n ^:,iHU -..h;- Ne glede na nekatere spodrsljaje, ki sem jih omenil, je celjsko gleda- liško občinstvo, ki je do zadnjega sedeža napolnilo dvorano, z velikim Zadovoljstvom sprejelo mariborsko predstavo, saj je z njo doživelo svo- jevrstno popestritev repertoarja in hkrati uspelo nekoliko vzporediti dosežke domačega ansamMa z go- stujočim. Herbert Savodnik B. Bratuževa in M. Bačko v Millerjevem delu »Lov na čarovnice« SLO CELJE OB MEDNAROÛNEM DNEVU GLEDALIŠČA Razgovor z mladino SVEČANOST OB PROSLAVI V SLOVENSKI BISTRICI Celjsko gledališče je ob letošnjem mednarodnem dnevu gledališča pri- redilo predstavo »Rendez-vous« v Mladinskem klubu v Celju in po predstavi z mladimi obiskovalci na- vezalo razgovor o gledališču. Mladino je predvsem zanimalo, če bo imelo gledališče v prihodnje kaj več del v programu, ki bi obravna- vala mladinsko prob^e^natiko, saj bi jifi ta najbolj zanimala. Navezano s to željo so se tudi dogovorili, da bo- do v prihodnje zmanjšali mladinski abonma, ker vse predstave iz red- nega repertoarja mladine zares ne zanimajo toliko, da pa bodo prihod- nje leto vključili v svoj program poleg predstave za najmlajše še po- sebej predstavo za mladino. Mladini je bilo zelo všeč, da lahko s tovrstnim razgovorom s predstav- niki celjskega gledališča pomaga krojiti repertoamo politiko in se je zavzemala za nadaljevanje tovrstniht razgovorov. Predstavniki gledališča so povedali, da je ta razgovor samo uvod v vrsto razgovorov, ki jih na- meravajo uvesti tudi z rednimi obi- skovalci gledališča, medtem ko bo- do za mladino pripravili posebej razgovor o Jeanu Paulu Sartru in o nekaterih posameznih predstavah v SLG Celje. Kolektiv celjskega gledališča je mednarodni dan proslavil tudi in- terno, ko so si v soboto ogledali slovenski dokumentarni film iz leta 1947 »Trideset let slovenskega na- rodnega gledališča«. Deloma pa so svečanost mednarodnega gledaliii- kega dne prenesli tudi v Slovensko Bistrico, kjer so hkrati z večerno predstavo prebrali tudi poslanico Rene j a Maheua. Poslanico so pre- brali tudi pred predstavo v Mladin- skem klubu, saj je bila v Celju za to najlepša priložnost. -sh S polic študijske knjižnice Debenjak B.: Problemi slovenske marksistične filozofske terminologi- je v luči odnosa Hegel—Feuerbach —Marx. Ljubljana 1964. S. II 3085/15. Jeram F,: Koncepcija logike v jugoslovanski filozofiji od 1945. leta do danes. Ljubljana 1963. S. II 3085/16. Mills C. W.: Elita oblasti. Ljub- ljana 1965. S. 27669. Dogadin M. E.: Trening gimnasti- čarski. Beograd 1963. S. 27679. Čeovič L: Tragovi divljači. Zag- reb 1964. S. 27682. Hibben C: Zgodovina zločinstva in kazni. Ljubljana 1965. S. 27664 Kolar v.: Amerika iza snova. Za- greb 1964. S. 27665. . Pjanić Z.: Savremene buržoaske teorije vrednosti i cene. Beograd 1965. S. 27667. Altman G.: Političko grapisanje u Sjedinjenim Američkim Državama. Zagreb 1964. S. 27668. Strmčnik G.: Analiza šolskih kaz- ni. Ljubljana 1965. S. 27819. Pad Berlina. Memoari sovjetskih generalov. Zagreb 1965. S. 27823. Read H.: Slika i misao. Zagreb 1965. S. 27787. Grlić D.: Umjetnost i filozofija. Zagreb 1965. S. 27786. Lcraaître J.: Impresije iz književ- nosti i pozorišta. Beograd 1965. S. 27784. Parandowski J.: Alhcmija reči. Beograd 1964. S. 27783. Strugćvr v.: Soci jalde mokra t i ja o stvaranju Jugoslavije. Beograd 1965. S. 27773. Obradović S.: Indonezija na ras- kršću. Beograd 1965. S. 22992/135- 136. Gabelić A.: Kineski pogledi na rat. Beograd 1965. S. 22992/134. Kostić V.: Svetski izvori energije. Beograd 1964. S. 22992/132. Marković D. D., М. Miilenković: Uporišta kolonijalizma. Beograd Í965. S. 22992/129. OBČNI ZBOR KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ V ŽALCU POKLICNA MPOKIICNOST šE ZA HONORIRANO DEJAVNOST NI DOSTI ZANIMANJA Pred nedavnim je bil v Žalcu obč- ni zbor občinskega sveta Zveze kul- turno prosvetnih organizacij, kjer so obravnavali posamezna aktualna vprašanja, četudi na zboru ni bilo ravno dosti udeležencev. V uvodnem poročilu je predsed- nik sveta tovariš Adi Goršek naka- zal očitno nezanimanje za kulturno prosvetno dejavnost, ki je nihče ne podpre prav takrat, kadar je potreb- na moralne in finančne podpore. Nekatere kulturno prosvetne dejav- nosti kažejo rahlo odmiranje, kar je posebej op^no v vokalni glasbi in dramski dejavnosti. Med sedmi- mi popolnimi osnovnimi šolami ima- jo pevski zbor samo šole v Grižah, Žalcu in Preboldu ,medtem ko ni- majo zbora šole na Vranskem, Pol- zeli, Braslovčah in Taboru. Tydi na nepopolnih šolah v Petrovčah in аетрјф^, vadita zbora in tudi na- stopata, na podružničnih šolah pa delujeta zbora v Tmavi in na Po- nikvi. Zanimivo je dejstvo, da je de- lo s pevskimi zbori na šolah hono- rirano, a vseeno ga nihče ne oprav- lja, ker nimajo ustreznih kadrov. Predsednik je še govoril o klub- skem življenju, ki je dejansko šele na začetku razvoja in o položaju knjižnic, ter še o nekaterih drugih vprašanjih. V razpravi so se dotaknili nekate- rih društev, ki sicer formalno obsta- jajo, a njihove dejavnosti sploh ni zaznati. To so društva v Mariji Re- ki, Taboru, Petrovčah in Gotovljah, kjer jim finančnih sredstev ne pri- manjkuje, pač pa nasploh ni prave- ga zanimanja za dejavnost teh dru- štev. Zato so na občnem zboru od- ločili, naj o nadaljnjem obstoju teh društev odločajo občani na teh pod- ročjih, če bodo še v prihodnje pod- pirali nedejavna društva ali jih bo- do raje ukinili. Hkrati so na občnem zboru ugo- tavljali, da je veliko tehnične inte- ligence, ki bi mogla v društvenem življenju in prosvetno kulturnem delu precej koristiti, a se tovrstnega déla povsem izmika. Tudi prosvetni kader deluje le dosti bolj v okviru svoje šole, medtem ko se za širšo kulturno prosvetno dejavnost ne zmeni. Tudi v delovanju knjižnic še ni vše tako, kakor bi moralo biti, saj so ugotovili, da so knjižnice ze- lo pomembne, a morale bi imeti do- sti več strokovne pomoči. Ob zaključku so se še dogovorili, da bi enkrat letno podeljevali tudi Prešernove nagrade, ki bi naj bile najbolj uspešnim društvom v priz- nanje in vzopdbudo za nadaljnje delo. •an Sotan je ■ miadih ^¿kmetijcev Delavska univerza v Šentjurju je v svoj delovni program vnesla po- hvale vredno zamisel, da bi dodatno izobraževala mlade proizvajalce, ki ostajajo doma na kmečkih pose- stvih. V šolanje so vključili preko 150 mladih ljudi, ki so pridno pet me- secev obisko\'ali pouk .na Planini, v Šentvidu, Dobju in Dramljah. šola- nje je vodilo 8 agronomov, ki so mladim posredovali znanje, potreb- no za sodobno kmetovanje, zdravnik je predaval o nekaterih najpogostej- ših boleznih, ki se porajajo na pode- želju, veterinar o zdravstveni skrbi živali in strojnik kmetijskega kom- binata o načinu obdelave s stroju Obis-ikali smo mlade kmetovalce v Dramljah, ki so minulo soboto za- ključili šolanje. Vsekakor je bil edin- stven pogled na 45 mladih fantov in deklet, ki so mrzlično pričakovali rezultat in uspeh šolanja — spriče- vala. Direktor delavske univerze v Šentjurju, tovariš Janez Rovtar je mladim kmetovalcem v zaključnem govoru pred podelitvijo spričeval o šolanju poudaril, da se v sodobnem kmetovanju in naši kmetij ski poli- tiki nenehno odpirajo nove proiz- vodne možnosti, katerih nosilci in izvajalci bodo predvsem mladi. Posnetek prikazuje direktorja de- lavske univerze JANEZA ROVTAR- JA, ko čestita k uspehu mladi kme- te valk i ob podelitvi spričevala ob zaključku uspešnega šolanja. Za; ključne proslave so se udeležili tudi predstavniki družbeno političnega življenja v občini. MLADINSKI ñoiit^EPT v IZVEDBI OGNJANOVICEVE, URŠICEVE, ŠIVICA IN RUPLJA Mladinski koncert v priredbi kon- certne poslovalnice je bil v vzgoj- nem pogledu posrečeno dejanje. Mladinci so ta dan spoznali barvo in zvočnost harfe in flavte, dveh in- strumentov, ki jih redko slišijo. Ne- kateri so jih kdaj Spoznali preko radia in televizije. Mnogi študirajo ta ali oni instrument ali pa pojejo v mladinskih zborih. Dolga vrsta mladincev pa je povezana z glasbo le z obiski na koncertih. Nujno je tudi mladino glasbeno oblikovati. Na žalost so mladinski koncerti redki, minimalno bi želeli vsaj tri vsako sezono. Na sporedu so bila dela Bacha, Hdndla, Krombholza, ki so iz časov klasike, Debussy, Badingster ter Ši- vic pa ustvarjajo V novejših glasbe- nih tokovih, od impresionizma do naših dni. Ognjanovičeva je soprani- stka izrednih liričnih vrednot, njena dikcija je vzorna. Harjistka Vršiče- va obvlada svoj instrument virtuoz- no, za sleherno kompozicijo najde stilno adekvaten izraz. Rupel je umetnik visokih kvalitet, njegov ton je zaokroženo čist in velik v primer- javi z malimi dimenzijami njegove- ga instrumenta. Do naših dni nismo imeli virtouza njegovih kvalitet. Francozi so mojstri flavte in njegov študij v Parizu je bil za nas dra- gocen. Debussyjevo skladbo Syrinx je zaigral v vseh barvah, ki jih je skladatelj želel pričarati poslušalcu. Sodoben holandski komponist Ba- dings je med nami znan le v stro- kovnih krogih, komponira v mejah ekonomičnih sredstev s fakturo glasbeno linearno-polifonega tkiva. Njegovo Sonato za harfo je naša harfistka podala ognjevito in kom- pozicijo predstavila v najlepši luči. V primerjavi s klasiko ni ta avtor upadel, kar bi sicer težko trdili za marsikatero sodobno skladbo. Krombholz, komponist nemškega imena, a češkega porekla je značil- no pretkan z rokokojsko umetnost- jo. V primerjavi z Debussyjem je njegov akcent na estetskem prika- zu, šivičeve Tri pesmi so originalne v metodiki, klavirska spremljava pa je bogata novih prijemov. Mladinski koncert je izzvenel le- po, komentator Šivic je približal mladim poslušalcem skladbe in nji- hove izvajalce. Pedagoško plat kon- certa je dobro še posebej poudariti. . I ičetek snemanja Da'nes dopoldne jé^v Celje pripotovala filmska ekipa iz Ljubljane^ ki bo v Celju pri Vodnem stolpu in na Okopih, kasneje pa še v Logarski dolini, posnela nekaj prizorov za koprodukcijski film Skrivnostna ugra- bitev. Med igralci smo lahko že videli Stewarta Grangerja in Curda Jiirgensa, vtem ko bosta okrog petih popoldne prispeli še igralki Clau- dia Cardinale in Elke Sommer. Kakor so zastopniki snemanja izjavili na tiskovni konferenci, pričakiijejo, da jih Celjani pri delu ne bodo ovirali in da ne bodo zahajali preveč blizu prizorišča. Promet v Cuprij' ski ulici bo od 16. do 18. ure zaprt za vsa vozila. (oh) VABIMO VAS NA IZLETE: 1. 3-dnevno avtobusno prvomajsko potova- nje v VERUNO, VICENZO, PADOVO, BE- fjfeTKE In TRST. Prijave do 17. 4, 196é. 2. 14-dnevno kombinirano potovanje z vla- |{om in avtobusom na DANSKO, NORVEŠKO in ŠVEDSKO. Prijave do 30. junija 1966. 3. 8-dnevno potovanje z letalom v SOV- JETSK-O ZVEZO. Potovanje bo v mesecu maju 1966. Prijave do 31. 3. 1966. 4. 6-dnevno tradicionalno potovanje v RIM fg, 1. mnjske praznike. Prijave do 10. 4. 1966. 5. GOSTINSKI DELAVCI! 7-dnevno stro- kovno potovanje na ČRNOMORSKO OBALO, , BOROVEC, SOFIJO In TIRN0VQ. Prijave (Jo 20. 4. 1966. 6. 8-dnevno potovanje z vlakom In avtobu- som PO DOLINI LOIRE V NORMANDIJO in p/VRIS. Prijave do 25. maja 1966. 7. 4-dnevno avtobusno potovanje na 2. med- narodni salon parfumerije in kozmetike v TORINO. Prijave do 20j aprila 1^66. g. 6-dnevno avtobusno potovimje na evrop- sko razstavo učU 8 »DIDACTA« v BASEL-u. prijave do 10. maja 1966, 9. 7-dnevno potovanje za prvomajske praznike v LONDON. Prijave do 7, aprila 1966. 10. 7-dnevno prvomajsko potovanje v BU- DIMPEŠTO, PRAGO in SALZBURG, Prijave do 5, aprila 1966. 11. Mednarodna pekarsko-slaščičarska raz- stava v Basel-u. Prijave do 4, aprila 1966. 12. 6-dnevno avtobusno potovanje na ogled farmacevtsko in medicinsko tehnične razsta- ve v BERLIN. Prijave do 2. 4. 1966. 13. ZA ZDRUŽENJE ZVEZE BORCEV orga- nizirano 7-dnevno potovanje v SCHÜNBERG, MARKIRCH, ST. MARIE AUX MINES, NATZWEILER in STRUTHOF. Prijave do 6. 4. 1966. KOLEKTIVI! Za vaš 1. majski izlet po do- movini in tujini Vam KOMPAS CEUE izde- la brezobvezno po vaSi želji program poto- vanja. Pevozi bodo izvršeni z avtobusi tipa Mercedes. KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kvaUtet- nih prevozov, ki Vam jih nudimo po zelo znižanih cenah v najsodobneje opremljenih avtobusih tipa »MERCEDES«. ŠOLE! ORGANIZACIJE ZVEZE MLADINE! POSLUŽUJTE SE NAŠIH IZLETOV PO OO- MOVINI! NUDIMO 75 % POPUST! PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE »KOMPAS« CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. 23-50. MALI OGLASI KUPIM ZAZIDALNO parcelo v Celju ali bližnji oko- lici kupim. Naslov v upravi lista. PRODAM FILODENDRUM (2 m) in otroško posteljico prodam ugodno zaradi selitve. Naslov v upravi lista. VRTNO (vikend) hišico primerno za stano- vanje in 2 stekleni steni 2x2 prodam. Na- slov v upravi lista. LAMBRETO NSU-150cm prodam. Hren, Pol- zela 146. KOPALNO peč z bojlerjem prodam. Naslov v upravi lista. ŠTEDILNIK »Gorenje« — levi (nov) prodam. Zagrušovcem Fani. Strmec 56 pri Vojniku. TAUNUS 15 M, dobro ohranjen z mrežo ugod- no prodam. Poizvedbte pri Lečnik, urarstvo Zidanškova ulica 7. MOPED (3 brzine) dobro ohranjen prodam, Lojze Rozman. Gotovlje 128, Žalec. TRODELNO OKNO, vhodna in navadna vra- ta — vse novo, prodam. Križanec, Roga- tec 38. CEMENTNO dvozarezno strešno opeko poce- ni prodam. Informacije: Ivan Gorjup, Tr- novlje 164, Celje. TRANZISTOR »Tesla« proda po ugodni ceni: Ciril Oset, Šentjur 61. DVOSEDEZNI moped »Colibri« proda: Ko- vačič — Trgovska šola, Celje Ulica 29. No- vembra 12. OTROŠKI kombiniran dobro ohranjen vozi-, ček prodam. Kenda, Lava 14 — Celje. SUPERAVTOMATICEN pralni stroj prodam. Straus, Celje, Mariborska c. 39. POSTELJO, omaro, komodo, otomano — vse dobro ohranjeno prodam ugodno. Naslov v upravi lista. PRIMO 175 cm, zelo dobro ohranjeno pro- dam poceni. Lečnik, Slance 20, Teharje. Kobilo staro u let prodam. Informacije: Guček, Rečica — Laško. Rabljene hmeljevke in sušilnico 4 m« pro- dam. Naslov v upravi lista. DOBRO OHRANJEN KAVČ, nov divan in če- šnjevo mizo ugodno prodam. Naslov v u- pravi lista. Nov pralni stroj superavtomatik — italijan- ski (4 kg) prodam ugodno. Naslov v upravi lista. »PEREX« pralni stroj s centrifugo poceni prodam. Jagodic, Celje, Tkalska 3. HiSO z nekaj zemlje in gospodarskim poslop- jem 10 minut od glavne ceste prodam. Na- slov v upravi lista. FIAT 600 v voznem stanju prodam. Franci Soline, Ljubečna 91, Škof ja vas. ZAPOSLITEV upokojenca za pletenje košev. Franc Jesenek, Dobje 28, Svetelka, Dramlje. Za GOSPODINJSKO POMOČNICO grem k manjši družini. Kuham samostojno. Na- slov pustiti v upravi lista. CVETLICARKA — vrtnarka išče zaposlitev. Ponudbe na upravo lista pod šifro »KVA- LIFICIRANA«. čistilko — dvakrat mesečno. Ing. Ru- ^•ič, Celje, Čopova 6. SAMOSTOJNO frizersko pomočnico sprejmem lakoj česahiica Stuklck", Cesta na grad. Kjoiiiisiju za razpis Industrija volnenili izdelkov »VOLNA« LAŠKO razpisuje delovno mesto VODJE EE PREDILNICA Pogoji razpisa so: 1. Srednja strokovna izobrazba tekstilne smeri in 5 let prakse v volnarski predilnici. 2. Visokokvalificiran delavec tekstilne stroke in najmanj 10 let prakse v volnarski predilnici. Kandidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi v roku 20 dni po objavi razpisa kadrovsko-splošnemu sektorju. OBVESTILO Zavod za zdravstveno vapstvo Maribor bo vršil od 4. 4. 1966 generalno in sistematično uničevanje podgan in miši na področju mesta Celja in v ostalih strnjenih naseljih v občini Celje. Prebivalstvo opozarjamo, da delajo ekipe s strupi močnega učinka in da morajo upoštevati dana navodila, predvsem glede zavarovanja domačih živali. UPRAVNI ODBOR KOMUNALNEGA PODJETJA »CESTE - KANALIZACIJA« CELJE razpisuje prosti delovni mesti 1 ZIDARJA in J 1 POLKVALIFICIRANEGA TESARJA Prošnje sprejemajo do 15. aprila 1966. TURISTIČNE OBJAVE POROČILO O PROSTIH KAPACITETAH Na našem področju je v vseh turističnih objektih dovolj prostora. V zdravilišču Do- brna, hotelu Savinja Laško in hotelu Paka Velenje je na voljo dovolj prostih mest, v zdravilišču in v hotelih Zdravil, gostin, pod- jetja Rog, Slatina pa je na voljo 94 prostih mest. V zdraviliščih Dobrna, Laško in Rog. Sla- tina je možno kopanje v kabinah in bazenih tudi za zunanje obiskovalce, PRIREDITVE Olepševalno in turistično društvo Celje pri- reja 7. aprila ti, ob 19.30 v veliki dvorani Narodnega doma svoje zadnje letošnje trai* stično predavanje. Predaval bo tov. J. Rant Iz Ljubljane o BURMI in TAJSKI ob pre- dvajanju 170 barvnih diapozitivov. Hotel Paka bo imel od 1. aprila dalje vsak večer razen ponedeljka nov mednarodni za- bavni program. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 2. do 9. oprila 1966 UMEK CIRIL, veterinar, Celje, Kersnikova 37 (vogal Kersnikove in Dečkove ceste) STANOVANJE ENOSOBNO komfortno stanovanje v širšem centru zamenjam za večje. Ponudbo pod šifro »NAGRADA«. SOBO in kuhinjo ali večjo sobo s posebnim vhodom v Celju ali od 2—3 km izven Celja iščem. Nudim lepo denarno nagrado. Po- nudbe pod šifro »NUJNO«. PROSTORNO prazno sobo iščem zaradi stal- ne namestitve v Celju. Ponudbe na upravo lista pod šifro »INTELEKTUALKA«. SOSTANOVALKO sprejmem. Naslov v upravi lista. ISCE.M stanovanje v Celju ali v bližnji oko- lici. Plačam dobro. Ponudbe na upravo li- sta pod šifro »1. MAJ«. PRAZNO sobo v Celju ali okolici iščem. Dam visoko nagrado. Pismene ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »SOBA«. Za oglase pod šifro napišite pismeno ponud- bo — zapečateno v pisemskem ovoju in z označbo šifre jo prinesite v oglasni oddelek! Naslovov za te oglase nimamo! RAZNO Slovensko dekle, ki živi v Nemčiji, želi po- znanstva s fantom od 25—30 let. Samo res- ne ponudbe s sliko pošljite na naslov: An- gela Veber, Friedhofstrasse 24—708 AALEN — Deutschland. SLOVENSKO IJimSKÒ GLEDALIŠČE CELJE Petek, 1. aprila ob 19.30: Miloš Mikeln: INVENTURA 65. Izven abon- maja. Predprodaja vstopnic dan pred pred- stavo in na dan predstave od 18.30 do 19.30 ure. Sobota, 2. aprila ob 18: Miloš Mikeln: INVENTURA 65. Zakjlučena predstava za Cinkarno Celje, Nedelja, 3. aprila ob 10: Siialfer: ZASEBNO UHO — JAVNO OKO. Komediji. II. nedeljski dopoldanski abonma. Nedelja, 3. aprila ob 15.30: Miloš Mikeln: INVENTURA 65. Izven abon- maja. Vstopnice bodo v prodaji dan pred predstavo od 18.30 do 19.30, na dan predsta- ve pa eno uro pred pričetkora. Nedelja, 3. aprila ob 19.30: Miloš Mikeln: INVENTURA 65. Nedeljski večerni abonma in izven. Torek, 5, aprUa ob 19..30: Miloš Mikeln: INVENTURA 65. Gostovanje v Brežicah. Sreda, 6. aprila ob 19.30: Miloš Mikeln: INVENTURA 65. Izven abon- maja. Petek, 8. aprila ob 15.30: Miloš Mikeln: INVENTURA 65. I. šolski 1Кро1(}|ф5к1 abonma in izven. KINO »POHORJE« SL. KONJIĆE Dne 2. in 3. aprila 1966 — »VLO.MILEC« — angleški barvni film. Dne 6. in 7, aprila 1966 — »RAZTRESENI PROFESOR« — ameriški Him, »MAŠČEVALEC VOJAKA POLHA« angleš- ko-nemški film. KINO »PARTIZAN« SEVNICA Dne 2. in 3. aprUa 1966 — »ČRNI NARED- NIK« — ameriški fibn. Dne 6. aprila 1966 — »HIROšIMA ŽALOST MOJA« — japonski fitai. KINO »BOHOR« KOZJE Dne 2. in 3. aprila 1966 — »NA DIVJI ZA- HOD« — ameriški zabavni fihn. KINO ROGAŠKA SLATINA Dne 1. aprila 1966 — »BIL JE TAK FANT« — sovjetski film. Dne 2. in 3. aprila 1966 — »SLADKA IR- MA« — ameriški film. Dne 4. aprila 1966 — »SIN RDEČEGA GU- SARJA« — ameriški barvni film. Dne 5. aprila 1966 — »RDEčE SVETILKE« — grški fllm Dne 6. in 7. aprila 1966 — »DŽERANINO« — ameriški barvni film. OB TEŽKI IZGUBI LJUBE MAME MARIJE KOLMAN IZ ŽEGRA SE ISKRENO ZAHVAUUJEMO VSEM SO- RODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM, KI SO JO SPREMLJALI IN DAROVALI CVETJE NA NJENI ZADNJI POTI. TOPLO SE ZAHVALJUJEMO TUDI PRED- STAVNIKOM KOLEKTIVA OBČINSKE SKUP- ŠČINE ŠENTJUR PRI CELJU IN KZSZ CE- UE, PEVCEM, DUHOVŠČINI TER OSTA- LIM ZA TOLAZILNE BESEDE. ZAHVALA TUDI DR. SVETINI, KI JI JE LAJŠAL TR- PUENJE. ŽALUJOČIH VSEH 11 OTROK Z DRUŽINAMI Prodamo 2 garaži v stanovanj- skem bloku v ceniru mesta s centralnim ogrevanjem. Informa- cije dobite pri Stanovanjski za- drugi »DOM« Celje. IZLETNIK CELJE v eodelovnoju s »P'.itnik«-<-t/n BecMrad, orgB- tiizlr» IZLBTE PO JUGOSLAVIJI Ш V INO- ZEMSTVO. MOSKVA - LENINGRAD - KLIEV - RIGA, 12-dQevna potovanja z vlakom in leta- lom. BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VARŠAVA — MINSK - SMOLENSK ~ MOSKVA — HAR- KOV — KIJEV — ODESA — BUKAREŠTA — SOFIJA, 19-dneviia potovanja z avtobusom. GRAZ, l-dnevna ро1ол'апја z avtobusom na spomladanski sejem od 30. IV. do 9. V. 1966. Prijave sprejemamo do 10. IV. 1966. MüNCilEN, 4-dnevno potovanje z avtobu- busom na mediiarodm spomladanski obrtni- ški -if jem, ki bo od 12. do 22. V. 1966. Prijave sprejemamo do 8. IV. 1966. BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobus- ni izleti za kolektive in posameznike, datum potovanja po dogovoru. BENETKE — TREVISO — UDINE — GORI- CA —• TRST, dvodnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. TRST — MIRAMARE, enodnevni avtobu- sni izleti za kolektive in posameznike. CELOVEC — VRBSKO JEZERO — GOSPO- SVETSKO POLJE, enodnevni avtobusni izleti, datum po dogovoru. DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz- leti za kolektive in posameznike. Datum po- tovanja po dogovoru. RIM — FIRENCE — BENETKE, 9-dnevno potovanje z avtobusom dne 13. maja, 17. ju- nija, 8. julija, 2. septembra in 7. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. CAPRI — NAPOLI — RIM — BENETKE, 9-dnevno potovanje z vlakom dne 21. junija in 16. septembra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom po- toVanja. PARIZ — NICÁ — MONTE CARLO — MI- LANO — BENETKE, 11-dnevno potovanje z vlakom dne 19. maja, 23. junija, 21. julija, 25. avgusta, 22. septembra in 20. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. SOLUN — ISTAMBUL — SOFIJA, 8-dnev- no potovanje z avtobusom dne 22. m?.ja, 26. junija, 17. julija, 14. avgusta, 18. septembra in 9. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potova- nja. ; i PO JUŽNI ITALIJI, BARI — NAPOLI — POMPEJI — COSENZA — .MESINA — TA- ORMINA — CATANIA — PALERMO — CA- TANZARA, 12-dnevTio potovanje z avtobusom dne 19. maja, 18. junija in 10. septembra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VARŠAVA - BERLIN — PRAGA — DUNAJ, iO-dnevno potovanje z avtobusom dne 18. maja, 13. ju- lija, 28. septembra in 5. oktobra 1966. Pri- jave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. PO SOVJETSKI ZVEZI, vsak mesec 12-dnev-, na potovanja z vlakom in letalom. Udeležen- ci teh potovanj si bodo ogledali MOSKVO, LENINGRAD, KIJEV, RIGO in JALTO. MADRID — VALENCIJA — BARCELÜNAÍ — SARAGOSA — PERPINJAN — NICA GENOVA — MILANO — MARSEILLE, 17- dnevno potovanje z avtobusom za farmacev- te, na 21. SKUPŠČINO F.ARMACEVTSKE FE- DERACIJE ter na 26. MEDNARODNI KON- GRES FARMACEVTOV, ki bo v MADRI- DU od 17. do 19. septembra 1966. Prijave sprejemamo do 20. maja 1966. Cena potovanja 2.100 N din. IZLETNIK vas vabi na izlete za prvomaj- ske praznike- in na dan osvoboditve. Izlete organiziramo po želji naročnika. Pohitite z rezervacijami avtoubsov. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenje, Krško, Mozirje in Krapini. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemst',41 z modernimi turističnimi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CEUE oaspioti Avtobusne postaje . ... . tel 28-«. Rabljen inventar primeren za obrtnike in gostilne proda po ugodni ceni »JUGOPLASTIKA« Split — Poslovalnica Celje — Stanetova ulica OBIŠČITE 60.ЈШ11ЕЈЖ GRAŠKI SEJEM OD 30. APRILA DO 8. MAJA 1966 Organizacija skupinskih potovanj in prodaja vstopnic pri poslovalnicah Kompasa! Vstopnina samo 3 nove D! Le še nekaj dni nas loči od pričetka spomladanskega dela tekmov^inja v republiški rokometni ligi. Celjski ro- kometaši, ki se za ta del resno pripravljajo so v zadnjem času odigrali vrsto prijateljskih tekem, ki so jih vse odločili v svojo korist. V nedeljo so v Ljubljaui premagali domačega Slovana z rezultatom 22:20. Veliko število golov v mreži Celjanov je posledica odsotnosti obeh vratarjev, tako, da so morali na tej tekmi stati med vrati cami posamezni igralci. Precejšnja okrepitev za celjsko ekipo je tudi nekdanji igralec Slovana Djakič (na sliki ,z žogo), ki se je odločil, da bo v celjskih vrstah sodeloval pri startu za prvo mesto v republiški ligi in potem morda pri kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v zvezno ligo. VANOVŠEK DVAKRATNI PRVAK Pred dnevi se je končalo ne samo občinsko prvenstvo Celja v keglja- nju za posameznike, marveč tudi prvenstvo celjske tekmovalne skup- nosti, na katerem so poleg najbolj- ših celjskih kegljačev sodelovali še tekmovalci iz Brežic in Šoštanja. Kot smo pričakovali je naslov ob- činskega prvaka Celja osvojil Viki Vanovšek, ki je edini dosegel iz treh nastopov odličen povpreček 908 kegljev. Temu naslovu pa je dodal še prvo mesto na tekmovanju med- občinske tekmovalne skupnosti. Ra- zen tega je na slednjem dosegel še rekord kegljišča in nov celjski re- kord — 963 kegljev. Najboljši na občinskem prvenstvu so se zvrstili takole: ■ 1. Vanovšek — Celje 2726, 2. šalič — Štore 2608, 3. Lešek — Celje 2578, 4. šunko — Ingrad 2567, 5. Radič — Ingrad 2567, 6. Lubej — Celje 2564, 7. Veranič — Celje 2559,8. Št. Kranjc — Celje 2553, 9, Ciril Lubej — štore 2546, itd. Na prvenstvu tekmovalne skupno- sti pa so se na vrh lestvice zvrstili: 1. Vanovšek — Celje 1858, 2. šalič — Štore 1767, 3. Št. Krajne — Celje 1734, 4. Šunko ^In^£âjd 1724, 5. Ci- ril Lubej — štore 1718, 6. Zagore — Ingrad 1680, 7. BofuUn — Celje 1668, 8. Veranič — Celje 1655, 9. Fr. Lešek — Ceije 1650, 10. Koštomaj — Aero 1642, itd. Od 2. do 4. aprila bo republiško prvenstvo posameznikov na Jeseni- cah. Na njem bo sodelovalo pet naj- boljših s tekmovanja celjske skup- nosti. I. V. rosina in Catrova USPEŠNA Na zeilenici je bilo minulo nedeljo j državno mladinsko prvenstvo v! smučanju za mladince in mladinke, : Od celjskih smučarjev sta se prven- \ stva udeležila le Rosina in Catrova, ^ ki sta dosegla zadovoljiv, če ne celo^ odličen plasman. Tako je Rosina med 50 tekmoval-1 ci zasedel 2. mesto v veleslalomu, i 6. mesto v silalomu in smuku ter 3.¡ mesto v kombinaciji. Catrova je bi-' la nekoliko slabša, vendar glede na^ pogoje, ki jih je imela letošnjo zim-J sko sezono za trening, še vedno so-. Udna. V slalomu je med 21 tekmo- valkami zasedla 8. mesto kljub pad-i cu, v veleslalomu je bila 10., v? smuku pa 13., medtem ko je v kom-J binaciji zasedla 6. mesto. — edi »PRVAKI BOMO« Prihodnjo nedeljo, 10. aprila se bo začelo tekmovanje v obeh razredih podzvezne nogometne lige. Kakor je znano vodijo po prvem delu tek- movanja v prvem razredu kar tri ekipe (Steklar, Žalec in Rogatec), z enakim številom točk. Obiskali smo na treningu ekipo Steklarja in se pogovorili z obema trenerjema Pe- šičem in Koresom. Iz razgovora smo izvedeli, da so priprave razdelili na tri obdobja ki so se začeli pripravljati konec ja- nuarja. V prijateljskih tekmah so zabeležili nekaj ugodnih rezultatov: s Celjem 2 : 5, s Kladivarjem 1 : 2, s Poljčanami 4 : 1, s Kladivarjem 3 : 1, s Kovinarjem 7 : O, ter s stek- larsko šolo 9:3. Tudi disciplina na treningih in tekmah je na zavidljivi višini, finančno stanje je коИког to- liko urejeno, odbor pa zastavljeno delo dobro opravlja. Na vprašanje —- kdo bo prvak v prvem razredu podzvezne nogomet- ne lige, sta bila oba trenerja soglas- na v tem, da bo prav gotovo ta po- dvig uspel Steklarju, ki bi se tako plasiral v slovensko consko ligo, kjer bi prihodnje leto z resnostjo in intenzivnim treningom prav go- tovo dobro reprezentiral Rogaško Slatino. Seveda pa si tega želi tudi vsa nogometna publika, ki navija za svoje ljubimce, če pa jim osvojitev prvega mesta ne bo uspela, pa bodo nogometaši Steklarja prav gotovo zmogli dovolj moči, da bodo česti-, tadi boljšemu. Sicer pa počakajmo na dogajanja na igriščih, kjer se bo vse odločilo. t. m. NAMIZNI TENIS ZA FRENKOV NEMORIÂI TVD Partizan Celje-Gaberje raz- pisuje namiznoteniški turnir v spo- min dr. Franca Rebeuška-Frenka: FRENKOV MEMORIAL. Ta tradicionalni namiznoteniški turnir bo v nedeljo 17. aprila s pri- četkom ob 9. uri v telovadnici TVD Partizan Gaberje. Tekmovali bodo lahko neaktivni igralci v kategori- jah do 35 let starosti in nad 35 let starosti ter neaktivne igralke. Zma- govalci iz vsake discipline prejmejo pokal, vsi udeleženci pa spominska priznanja. Prijave sprejema Parti- zan Gaberje, Mariborska 42 do 13. aprila 1966. ATLETI SOLIONU Atleti so imeli pretekli teden pravzaprav otvoritev letošnje se- zone na prostem, ko so se v Ma- riboru pomerili za naslove repu- bliških prvakov v krosu. Kladi- varjevi tekači so dosegli zadovo- ljive uspehe, ne moremo pa se znebiti občutka, da bi v nekate- rih tekih lahko osvojili še kak- šno ekipno zmago. V ekipni kon- kurenci so namreč osvojili prvi mesti le med članicami in med člani na daljši progi. Sicer pa so še štirikrat dosegli uvrstitev na drugo mesto. Med posamezniki so se med zmagovalce vpisali Kandolfova med članicami, Biz- jak med mladinci, žuntar med člani na krajši progi in červan med člani na daljši progi. Poleg teh pa jih moramo pohvaliti še nekaj; Kovačeva, Zupančeva, Gačiukova in Majačičeva med de- kleti ter Drobne, Brečko, Lamut in Kovač med mladinci in člani so precej prispevali k uspešne- mu startu Kladivarja v novo se- zono. Dva celjska atleta — Lubejeva in Vivod pa sta v nedeljo sode- lovala na evropskih atletskih igrah v Dortmundu in poleg o- stalih jugoslovanskih atletov do- kaj dostojno zastopala državne barve. Vivod je v skoku v višino dosegel soliden rezultat 205 cm in se uvrstil na 6. mesto, Lube- jeva je pretekla 60 m čez ovire v času 8,8 (pred nedavnim v Celju 9,2) ter precej prispevala k uvr- stitvi jugoslovanske štafete na drugo mesto. -ed Novi sodniki Pretekli teden so pod vodstvom celjske podzveze nogometnih sodni- kov končali seminar za nove nogo- metne sodnike. Od 25 kandidatov jih je izpit uspešno opravilo 16: Ekselenski, Herič, Kolenc, Koler, Mihelin, Naroločnik, Reberšek, Su- šin, šeško, Tavčar, Vasic, Pavlovič, Ocvirk, Plečko, Paič in Zanoškar. S temi novimi sodniki je sodniški zbor celjske nogometne podzveze precej izpopolnili svoje vrste. Sicer pa je bil to eden najkvalitetnejših seminarjev za sodnike v Celju. ZIMSKI BAM V CEIJU Delo v nadaljnji izgradnji rekre- acijskega centra Celjska koča—Sve- tina je steklo. Prav tako nadaljujejo z izgradnjo ostalih prepotrebnih športnih objektov v Celju. Gozdno gospodarstvo Celje ter Že- lezarna Store bosta nadaljevala z iz- gradnjo rekreacijskega centra v last- ni režiji. Tudi v izgradnji ostalih športnih podjetjih bodo sodelova- la zgolj celjska industrijska pod- jetja. Kot vemo, cinkarna gradi umetno drsališče, ki bo odprto za praznik 4. julija, notranjo opremo dvorane pod tribuno AD Kladivarja je prevzelo podjetje Slovenija-les v sodelovanju z Zavodom za napredek gospodarstva, olepševalno in turistič- no društvo pa bo že danes popoldne zasadilo lopate pod Golovcem in za- čelo z izgradnjo zimskega bazena, ki je nujno potreben zaradi velikega povpraševanja tistih, ki bi se radi kopali in prali tudi v zimskem času. V prijateljski nogometni tekmi je Žalec med tednom premagal Vran- sko 7:2. T. T. Lastniki ukradenih koles! Pri Upravi za notranje zadeve Skupščine občine Celje so shranje- na naslednja najdena kolesa: Moško kolo, znamke ROG, zelene barve, številka 531791; moško kolo, znamke ROG, modre barve, številka 146484; moško kolo, znamke nez., modre barve, številka 56942; moško kolo, znamke DIAMANT, črne bar- ve, številka 932397; moško kolo, znamke ROG, črne barve, številka 541669; moško kolo, znamke ROG, modre barve, številka 5400915; mo- ško kolo, znamke ROG, sive barve, številka 186663; moško kolo, znam- ke nez., zelene barve, številka 303183; moško kolo, znamke KARPATI, ze- lene barve, številka 64007831; moško kolo, znamke ROG, rdeče barve, šte- vilka 773309; moško kolo, znamke ROG, modre barve, številka 487801; moško kolo, znamke TOURING, čr- ne barve, številka 204514; moško ko- lo, znamke ROG, črne bar\'e, števil- ka 92362; moško kolo, znamke ROG, črne barve, številka 187180; moško kolo, neznane znamke, črne barve, številka 733261; moško kolo, nezna- ne znamke, zelene barve, številka 53216; moško kolo, modre barve, ne- znane znamke, številka 14; moško kolo, znamke ROG, rdeče barve, šte- vilka 24709; moško kolo, neznane znamke, črne barve, številka 596501; moško kolo, znamke ROG, črne bar- ve, številka 218099; moško kolo, znamke JUNIOR, modre barve, šte- vilka 77799; moško kolo, znamke ROG, črne barve, številka 246145; moško kolo, znamke ROG, bele bar- ve, številka 812 P; moško kolo, nez. znamke, zelene barve, številka 1 M 41986; moško kolo, znamke ALPES, rumene barve, št. 5916319; moško kolo, znamke PARTIZAN, modre barve, št. 347197; moško kolo, znam- ke ROG, modre barve, št. 328538; moško kolo, znamke DIAMANT, ze- lene barve, št. 3713825; moško kolo, zelene barve, št. 113634; moško kolo, znamke DIAMANT, zelene barve, št. 3458109; moško kolo, črne barve, št. 80010; moško kolo, zelene barve, št. 5501463; moško kolo, znamke ROG, črne barve, št. 651311; moško kolo, znamke ROG, bele barve, št. 030441; moško — otroško kolo, modre bar- ve, št. 00056; moško kolo, zelene barve, št. 691188; moško kolo, znam- ke ROG, zelene barve, št. 513725; moško kolo, znamke ROG, črne bar- ve, št. 150951; moško kolo, znamke ROG, sive barve, št. 38653; moško kolo, znarrtke ROG, modre barve, št. 557788; moško kolo, znamke SPE- CIAL, črne barve, št. 29468; moško kolo, znamke ROG, zelene barve, št. 216114; mošiko kolo, znamke PA- PUG, črne barve, št. 22875; moško kolo, znamke EXTRA, črne barve, št. 132501; moško kolo, črne barve, št. 47901; žensko kolo, znamke ROG, zelene barve, št. 627884; žensko ko- lo modre barve, št. 517376; žensko kolo, znamke ROG, črne barve, št. 288388; žensko kolo, sive barve, št. 125042; žensko kolo, rdeče barve, št. 532426; žensko kolo, znamke WIT- TIER, št. 2037; žensko kolo, znamke ROG, črne barve, št. 490409; žensko kolo, znamke PARTIZAN, črne bar- ve, št. 52-812; žensko kolo, znamke ROG, zelene barve, št. 391284; žen- sko kolo, znamke ROG, sive barve, št. 472327; žensko kolo, znamke ELITA, črne barve, št. 767646; žen- sko kolo, znamke ROG, zelene bar- ve, št. 215004; žensko ogrodje, št. 140530; žensko kolo, znamke OPEL, črne barve, št. 46823; žensko kolo, znamke LASTA, zelene barve, št. 60 L 31928; žensko kolo, črne barve, št. 650684; žensko kolo, znamke ROG, sive barve št. 391695; žensko kolo, znamke ROG, modre barve, št. 256048; žensko kolo, znamke ROG, zelene barve, ši. 150108, žensko kolo, modre barve, št. 390144; žensko kolo, znamke VESNA, črne barve, št. 63107433; žensko kolo, znamke ROG, zelene barve, št. 125211, žensko kolo, znam- ke PRETIŠ, modre barve, številka 5384616; žensko kolo, znamke JU- LIA, zelene barve, št. 3292; žensko kolo, modre barve, št. 5100086; žen- sko kolo, rdeče barve, št. 1053193. BABNO VOLIVCI SO SE RAZŠLI Nadaljevanje s 5. strani Nekoliko drugačen zaključek pa je imela razprava o prispevku za ko- munalno urejanje zemljišč na Bab- nem oziroma na zboru za. Medlog, Babno in Lavo. Ko so udeleženci zbora zvedeli, da pravzaprav nimajo glasovabie pravice in da bodo o od- loku sklepali edinole odborniki ob- činske skupščine, so se razšli... Zaključek je bil torej čuden in ne- navaden. Težko ga je razumeti, zla- sti še, ker so povsod drugod doume- li vsebino in namen teh razprav. Y občini imamo skupščino, ki spreje- ma odloke in podobne sklepe; ima- mo pa tudi drugo obliko samouprav- ljanja, to so zbori občanov, ki pa lahko vplivajo na sprejemanje skle- pov in dmgih aktov občinske skup- ščine. To se je videlo tudi na zborih v februarju, ko je prvotni odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča doživel popolno kritiko in .sploh ni bil uveljavljen. Zakaj torej tak odnos in komu služi? ŽRTVE PROMETA KOLESAR POBEGNIL Po cesti I. reda Celje—Vransko je vozil z osebnim avtomobuom Ij 41543 Franc čeladin. Ko je pripeljal do naselja Grajska vas, je prehite- val traktor s prikolico. Tedaj pa je pred njegovim avtom prečkal cesto neznan kolesar. Da bi preprečil ne- srečo, je čeladin ostro zapeljal na desno stran ceste, kjer ga je obrnip lo v smer, iz katere se je pripeljal ter se prevrnil s ceste. Kolesar je po nesreči pobegnil. Na avtomobilu pa je za 4.000 novih dinarjev škode. OTROK IN MOPEDIST Mopedist Alojz Zupane je vozil po Dečkovi cesti, ko je pri stanovanj, s kern bloku št. 52 nenadoma prečkal cesto otrok Radovan Lesa iz Celja ter tako prišel pod moped. Oba sta padla po cesti. Otrok je utrpel zlom desne noge,^retres možganov, rane po obrazu; mopedist pa pretres možganov in poškodbo na glavL Mo- pedi st je vozil brez vozniškega do- voljenja. Oba so prepeljali v celjs'ko bolnišnico. KOMBI NA STREHI Po cesti I. reda Celje—Vransko je peljal s kombijem CE 64-11 Mirko Mikša. V naselju Gomilsko ga je za- radi sveže zapadlega snega pričelo zanašati, da se je obrnil v smer, iz katere je pri vozil. Pri tem pa je z levo stranjo udaril v obcestni ka- men ter !se prevrnil na streho. Ško- do na avtomobilu so ocenili na 3000 novjh dinarjiev. „ TESNO PREHITEVANJE Proti Šmarju je vozil z osebnim avtomobilom CE 53-83 Ladislav Bra- čun in je v naselju Belo dohitel ko- lesarja Alojza Smodeja, ki je peljal pravilno po desni strani. Voznik av- tomobila je tako tesno prehiteval kolesarja, da ga je zbil v cestni ja- rek, avtomobil pa se je prevrnU. V trenutku prehitevanja kolesarja je Bračunov avtomobil prehiteval voz- nik avtomobila avstrijske registra- cije. Kolesar je bil laže poškodovan.^ ZOPET OTROK Iz starega Velenja je proti šaleku vozil z osebnim avtomobilom CE 73-64 Avgust Verdelj. Pred hišo št. 28 je iz leve strani ceste nenadoma skočil pred avtomobil otrok Marko Janičič, ki ga je voznik zadel s pred- njim levim blatnikom avtomobila, tako da ga je vrglo približno šest metrov po cesti. S težkimi poškod- bami na glavi so ga odpeljali v ce- ljsko bolnišnico. Voznik je bil tre- zen in je vozil s primerno hitrostjo. MOPEDIST V AVTOMOBIL . Prometna nesreča se je zgodila na Teharski cesa v Celju, ko je voznik osebnega avtomobila CE 113-01 Zvonko Kukuljan pri tovarni perila TOPER zapeljal na levo stran ceste z namenom, da zapelje v garažo. Tedaj je za njim pripeljal mopedist Stanko Pušnik iz Celja in se zaletel v levo stran avtomobila. Telesno ni bil nihče poškodovan, škoda na av-. tomobilu pa znaša 1000 novih dinar- jev. NEPAZLJIVOST Proti Žalcu je vozil voznik kom- bija CE 124-17 Alojz Virtič. Preden je hotel zavijati na križišču v Pet- rovčah na desno, je nakazal spre- membo smeri ter zmanjšal hitros!;. Za njim pa je vozila voznica oseb- nega avtomobila CE 75-21 Rozalija Fedran, ki ni pazila na spredaj vo- zeči avtomobil. Ko se mu je pribli- žala na kratko razdaljo, je hotela preprečiti nesrečo in je močno za- vila v desno; pri tem je zadela v zadnji del kombija. Nato je s pred; njim delom oplazila še telefonski drog in podrla prometni znak. Ma- terialno škodo so ocenili na 4.450 no- vih dinarjev. OBVESTILO Prostovoljce — borce za sever- no mejo 1918 — 1919, iz celjskega območja vabimo za torek, 5. aprila 1966 ob 15. uri v restav- racijo »POŠTA« v Celju na USTANOVNO SKUPŠČNO medobčinske organizacije. Pripravljalni odbor Celje Republiška konferenca za družbeno aktivnosl žena NEUREJENO VARSTVO Pretekli teden je bila v Ljubljani konferenca za družbeno aktivnost žena, na kateri so razpraivljali o stanju in položaju otroškega var- stva v Sloveniji. Ni presenetljivo, da so delegati ugotovili, da je položaj tega dela skrbi za družino enak po vsej naši ožji domovini. Varstveno vzgojnih ustanov je premalo, v njih pa so v glavnem taki otroci, ki iz- hajajo iz dobro situiranih družin; socialno šibki in varstva najbolj po- trebni, pa so še zmeraj prepuščeni lastni iznajdljivosti ali pa skrom- nim možnostim kako drugače ure- jenega varstva. Zato je konferenca sklenila, da je treba zakon o otroš- kem varstvu, ki ga že dolgo pri- pravljajo, končno le sprejeti, v njem pa je treba določiti tudi vire finan- ciranja otroškega varstva. L^-ti naj bi se zbirali v posebnem občinskem skladu, iz katerega bi nato financi- raili rre samo vzdrževanje, temveč tudi nadaljnji razvoj varstveno vzgojnih ustanov, V razpravi so se lotili najrazlič- nejših zanimivih vprašanj. Najaktu- alneje pa je bilo prav gotovo to, kdo je dolžan skrbeti za otroke tistih delavcev in delavk, ki so se zaposlili v inozemstvu. Čeprav ta problem na celjskem območju ni množičen, pa se zna zgoditi, da bo ob nadaljnjem odhanjanju ljudi v inozemstvo kma- lu tako pereč kot je na primer v Mariboru in drugih obmejnih me- stih. Tam se namreč že dogaja, da nekateri starši, ki so se zaposlili v inozemstvu, pustijo otroke doma pri starših, sorodnikih ali znancih. Taki otroci niso socialno zavarovani in ker se ob boleznih ali kakšnih drugih prilikah porajajo problemi, bi morali njihov socialni položaj trdneje urediti. Otroško varstvo je eno tistih vpra- šanj, ki bi jim tudi v delovnih orga- nizacijah morali posvetiti več po- zornosti. Toda čeprav to ponavlja- mo že iz leta v leto, so le redki tisti kolektivi, ki razen ugotovitve, da je otroško varstvo res kritično, sto- re tudi še kaj drugega. Statistika Medtem ko je bilo leta 1961 v 75 občinskih organizacijah Socialistič- ne zveze v Sloveniji 668 idsoč članov, je bilo konec leta 1965 v tej organi- zaciji včlanjenih 720 tisoč 58 ljudi, kar je 66,1 odstotkov vseh volivnih upravičencev. Med člani Socialistič- ne zveze je bilo decembra 1965. leta 339 tisoč 323 žena ali 47,1 odstotka. Tudi v tem primeru ne gre za pri- kaz družbene aktivnosti žensk, saj se je v naši republiki zaposlenost žensk v zadnjem obdobju precej po- večala, zvišal pa se je tudi odstotek njihovega sodelovanja v organih de- lavskega in družbenega upravljanja. Med člani SZDL je tudi precej upo- kojencev in gospodinj. Tako jih je bilo leta 1961 26,3 odstotka, lani pa 24,8 odstotka. V zvezi s članstvom v tej najmno- žičnejši organizaciji se je v obdobju med obema kongresoma pojavilo precej vprašanj. Najzanimivejši je prav gotovo odnos članov do člana- rine, saj so v nekaterih krajevnih organizacijiah menili, da tisti občani, ki niso plačali članarine, ne morejo ostati člani Socailistične zveze. Pri tem so se siklicevali na tisti člen Statuta, ki pravi, da je član zveze dolžan prispevati k uresničevanju smotrov Socialistične zveze, se rav- nati po statutu in plačevati članari- no. Ponekod pa so večkrat razprav- ljali, če je še mogoče omejevati pra- vico do članstva v Socialistični zvezi s plačevanjem članarine, ko imajo po ustavi občani pravico sodelovati v delu Socialistične zveze. To je prav gotovo eno od vprašanj, na ka- tero bo bližnji kongres Socialsiiične zveze moral odgovoriti. CELJSKI TRG Kako hitro se spremenijo računi, kaj se splača in kaj ne, dokazuje Primer prodajalca čebule iz Make- donije, ki je še pred dnevi trdil, da čebule ne more prodajati ceneje kot Po 200 dinarjev. Ko pa so pred dne- vi na tržnico pripeljali velike koli- čine hrvatske čebule po 150, je ma- kedonski prodajalec takoj ugotovil, da pravzaprav tuj^i sto dinarjev ni Cena, ki je ne bi zmogel. No, prav nasproten pa je položaj pri solati. Ko je Agprometu zmanj- kalo solate, je cena v privatnem Rektorju takoj poskočila. Tako pro- dajajo zdaj solato po 300 dinarjev, ^^prav je bila že cenejša. Poleg glav- •^aie solate je na tržnici moč kupiti l'Jdi že berivko — prodajia jo De- °cnjak — po 1000 dinarjev za kilo- S^am. To je seveda visoka cena, to- berivka v tem času je pravza- Pí'av tudi še redkost. Špinačo lahko ^•^bimo za 600 dinarjev, radič za 800, ''^grat za 400, kislo zelje za 150 in ^epo dinarjev kilogram. Tudi jajca so nekoliko dražja kot P^ijšnji teden — po 50 dinarjev so. ^'t^čni izdelki stanejo še zmeraj •^ako, perutnine pa več ali manj »^^irnanjkuje. SVOJEVRSTNA MODNA REVIJA PODJETJA »MODA« ZlvTlZLOŽBENA OKNA STALNE REVIJE BODO OBČASNO DEMONSTRIRALE IZBIRO V soboto popoldne in zvečer ter v nedeljo dopoldne je Trgovsko pod- jetje »Moda« v svoiji poslovalnici Vesna pripravilo svojevrstno modno revijo, ki so jo imenovali »Živa iz- ložbena okna«. Na reviji so domači manekeni pokazalli nekaj nad se- demdeset modelov, ki jih lahko po- trošniki kupijo v raznih poslovalni- cah trgovskega podjetja Moda za pomlad in zgodnje poletje. Prednost te revije je predvsem dvojna: prvič, da imajo poslovalni- ce Mode vse izdelke, ki so jih na re- viji prikazali, tudi na zalogi in dru- gič, da je marsikdaj v izložbi raz- stavljen izdelek za oko dosti manj očiten, kakor na osebi, ki se giblje. številni obiskovalci, ki so si ogle- dali tri predstave te revije, so ži- vahno komentirali izdelke. V jutra- njem delu so se mnogi navdušili za izdelke Nade Dimič iz Zagreba, ni- kakor pa niso zavračali izdelkov Sa- vremene žene iz Zagreba, četudi je to podjetje bolj navdušilo z bluzica- mi. S temi izdelki so se predstavili še Jutranjka iz Sevnice in Beti iz Metlike. S krili (nekaterimi zelo po- ceni!) se je lepo predstavilo celjsko podjetje »Elegant«, ki je sodelovalo tudi z nekaterimi zelo okusnimi po- mladanskimi plašči. Najbolj pa so bili obiskovalci nav- dušeni nad oblekami, ki jih je izde- lalo podjetje Gorenjska oblačila iz Kranja. Obleke, krila in plašči za pomlad in poletje so vzbujali pozor- nost predvsem zaradi sodobnih ma- terialov, hkrati pa tudi zaradi okus- nih barv in čestokrat lepih vezenih vzorcev. Razen izdelkov, ki jih je razkaza- lo trgovsko podjetje »Moda«, so na reviji pokazali tudi čevlje iz celj- ske prodajalne »Alpina-žiri«, okras- je iz prodajalne »Borec«, nogavice iz tovarne nogavic s Polzele, priče- ske za revijo pa je oskrbela česal- nica »Zora«. Organizatorji revije so obljubili, da bodo tovrstne revije ponavljali vsake tri do štiri tedne, in na teh revijah vselej prikazali samo tiste izdelke, ki jih imajo zares na zalogi, I. a ЛВС NEGE Svetle šminke niso edina zanimi- vost letošnjega Učenja. Manekenke so si veke naličile — za večerne pri- like seveda — celo s srebrno ali zla- to barvo, nanje pa so si prilepile drobcene konfete. čevlji so seveda udobni, z nižjo in široko peto, z zaokroženo konico in prav tako kot vse ostalo kombini- rano v črni in beli oziroma črni in rdeči barvi. Letos pa si lahko privo- ščite tudi to, da obujete čevlje raz- ličnih parov! (Kar je seveda stvar okusa!) Letošnja muhasta moda se ni za- dovoljila samo s tem, da je hrabro odrezala deset centimetrov roba kri- la, temveč se je poigrala tudi z li- čenjem, čevlji in celo — sončnimi očali. Vse, kar letos nosijo v viso- kem modnem svetu, nosi mogočno in zapovedujoče znamenje — črno belo in geometrijsko. Čeprav je v tem veliko ekstravagantnosti, je vsaj zanimivo. In zato tudi tele tri cvetke iz tujih logov: Tudi očala so spremenila svojo obli- ko. Še zmeraj so razmeroma velika, toda okrogla so in okvirje imajo okrašene s črno belo šahovnico. Ne- katere pa so spremenili celo tako predrzno, da so jih namesto za uho pritrdili kar na poletno čepico ali klobuček. KOZMETIČNI MSVETI Svetlolaskam z modrimi očmi in svetlim tenom najbolje pristojajo vse modrozelene barve (akvamarin, turkiz, rumeno zelena, zelena) nato pa barva cimeta, vijolično in k{9 por j avi jo, še bela in svetlosiva. Ne pristojijo pa jim temnosive in vse močne barve. — 0- Podočnjaki so lahko znak kakšne bolezni. Če pa ste zdravi, je naj- bolje, da jih prekri jete s primernim tenom. — O — Zamaščene pore odprete s parno kopeljo. Najbolje je, da si jo pri- voščite iz kamiUc, tako da za dvaj- set minut prekrijete glavo z brisačo in se sklonite nad lonce z vro- čim kamiličnim čajem. Zamaščene pore potem stisnete s prelikanim platnenim robcem. Dva modela za dni, ko bo že mogoče odložiti plašč PRI SIOVENCEVIH Nekaj tednov po tistem, ko je zamenjal službo, ki ga je močneje vezala na terensko delo, je žena prvič vzrojila. Namesto ob štirih, se je vrnil domov šele ob osmih zvečer, bil je ves namrgođen in utrujen. Sprejela ga je ploha očitkov in slabe volje, sumničenj in vprašanj. Ko se je v prihodnjih mesecih to še večkrat ponovilo, se je njuno življenje počasi začelo spreminjati. Medtem, ko je čakala, kdaj se bo vrnil, je v svoji občutljivosti in nezaupljivosti mislila vse mogoče. Spomnila se je na mlado souslužbenko, s katero ga je nekoč njena prijateljica videla v bifeju, spomnila na to, da je zadnjič sam odšel na zabavo v kolektivu, pa čeprav so vabili tudi žene; da porabi zase zdaj več denarja kot pred meseci in podobno. Začela mu je br- skati po denarnici tn dokumentih, skrbno je obrnila vsak žep njegove obleke in o vsakem popoldnevu, ki ga je preživel v službi, ji je moral natanko poročati. S kom je bil, kaj je govoril, kje je spil kavo in podobno. Večkrat ga je tudi spomnila, kako je bil prvi in edini v njenem življenju, kako jo zanemarja in kako neumna je bila, da je vzela prav njega, ko pa bi bila prav gotovo lahko dobila boljšega in ljubeznive j šega moža. čez čas pa mu je večno sumničenj e začelo presedati. In ko je prvič zagrozil, da bo res storil kaj takega, da bo njena jeza upravičena, ni s tem pravzaprav nič posebnega mislil. Toda kasneje, ko ga je že najmanj stotič opozorila na lepe oči so- uslužbenke, je nekoč res opazil, da je dekle pravzaprav bolj ljubko kot se mu je sprva zdelo. In tudi ljubeznivejše... Pravijo, da je ljubosumnost zvesti spremljevalec ljubezni, saj partnerju prav gotovo ne more biti vseeno, kod hodi in kaj dela njegov zakonski tovariš. Toda ljubosumnost ni prav nič lepa čednost. Ponižujoča lastnost je, tako za tistega, ki ga mori, kot za onega, ki mu je namenjena. Je breme, pod katerim lahko klone še tako trdna ljubezen. POMLAD V STANOVANJU čeprav bi pričakovali, da bo po- mlad na sobne rastline zelo ugodno vplivala, pa so neprevidni gojitelji cvetja lahko neprijetno presenečeni. Spomladi je treba cvetje počasi na- vajati пг^ spremenjene vremenske in tem'p>eraiprne prilike. Zato je močno narobe, če sonca željne lončke ko- rajžno postavimo na okno takoj pr- ve dni. Najbolje je, da jih najprej postavimo za nekaj, časa na še zapr- to okno. Kasneje jih postavimo v bližino odprtega okna in nato poča- si in postopoma že na polico ob od- prtem, sončnem oknu. Nekatere rože je treba spomladi presaditi, vendar to ne velja za vse. Filodendromom in oleandrom ter podobnim rastlinam zadostuje, če jim zamenjamo vrhnjo plast zemlje. Sploh pa za presajanje velja pravi- lo, da starejših rastlin ni treba pre- sajati vsako leto, temveč vsaki dve ali ali celo še na kasnejše obdobje. Tudi z zalivanjem ne smemo preti- ravati. To, da je najbolje, da jih za- livamo v jutranjih urah vemo. In še to — ne zal iva jmo jih z mrzlo vodo, ki smo jo natočili naravnost iz vo- dovoda, temveč pustimo, da se lETNI DOPIST Smo v času planiranja letnih do- pustov. Ob tem se morda kdo vpra- ša, če lahko letni dopust koristi tudi v primeru, da ga v teku leta zaradi bolezni ni mogel koristiti. Ker tega prav gotovo ni sam kriv, bi po laič- ni presoji dopust lahko koristil. Ven- dar zakon tega ne dopušča. Pravi namreč, da dopusta ni mogoče pre- nesti v naslednje leto, pa tudi, če ga upravičenec ni mogel nastopiti za- radi bolezni. LEONID LENč: ODKRITO PRIZNANJE Dva močna policista sta v pisar- no policijskega načelnika prinesla nosila. Na njih je na trebuhu ležal moški, oblečen v suknjič in črtaste spodnje hlače z madežem kavine barve na zadnjici. Policista sta vstopila in obstala kot vkopana. •— On? je vprašal šef postaje in radovedno pogledal bledega moške- ga na nosilih. — Da, gospod, on! je odgovoril ker je... sami vidite, gospod, ra- Hlač mu nismo mogli obleči, zato, policist. — To je Samuel Harris, njen v takšno mesto, ki... — Ni vam treba precizirati, na- rednik! Vidim, kje je ranjen. Šef postaje si je popravil unifor- mo in s profesionalno strogostjo vprašal: — Boste odgovarjali na vpraša- nja, Harris? — Bom, je s slabim glasom odvr- nil moški na nosilih. — Nimam kaj skrivati, spoštovani... — Dobro. Lahko sedete? — Ne! Lahko samo ležim. Na tre- buhu. Dovolite, da odgovarjam na vaša vprašanja leže? — Lahko!... Dečka, morala ga bosta držati, ko ga bom zasliševal. Torej, Samuel Harris, zakaj ste ta- ko zverinsko pretepli svojo ženo Eli- zabeto? Kaj vam je bilo, da ste jo s palico tolkli po glavi? — Bila je umetnica, gospod. — To še ni razlog, Harris! — Bila je modema umetnica, go- spod. Pripadala je smeri, ki se ime- nuje »novi realizem«. — To prav tako še nič ne pojas- ni. V čem se razlikujejo »novi rea- listi« od drugih umetnikov? — Po tem, gospod, da svojih slik ne pišejo, ne slikajo, ne malajo, hu- dič jih vzemi, oprostite za te bese- de, ampak jih... streljajo! — Kako to... streljajo? — Elizabeta je delala na primer tako. Pritrdila je platno, obesila na- denj tri steklenice piva (eden izmed policistov je postal ob teh besedah zamišljen ko krava), košaro svežih jajc, sveženj starih ključev z dodat- kom nekakšne pokvarjene misnice in še nekaj v tem duhu, a potem... tras... tras...! po vsem tem z ma- lokalibrsko puško. Pivo se razlije, po platnu... Koščke steklenic in osta- lo je potem s posebnim lepilom zle- pila na platno, da sploh ni bilo mo- goče odlepiti. Takšne so bile potem te slike. Z naslovi: »Remek delo št. 35«, »Zamišljeno morje«, »Mesečina in pes«. šef postaje se je namrščil. — Da — a! To še vedno ni razlog za pretepanje. Lahko bi jo poslali v psihiatrično kliniko. — Ona je bila popolnoma zdrava, gospod! Prej bi bilo treba zdraviti tiste kretene, ki so na njenih razsta- vah kupovali takšna dela za drag denar. Midva sva si s tem denarjem zgradila hišo ... Moški na nosUih je globoko vzdih- nil in zaprl oči. — Nadaljujte, Harris, je čez čas rekel šef. — Delam v banki, gospod, toda ko sva si zgradila hišo z vrtom, sem se začel ukvarjati s cvetličarstvom. Cvetovi so moja strast. Preden grem v službo, odidem na vrt k svojim cvetlicam. Tako tudi danes ... sklo- njen sem bil na grmom, Elizabeta pa je tu streljala svojo davno 2^mi- šljeno sliko »Jutranje rože«. Bil sem torej nagnjen nad moje rožice, ko naenkrat — tras! — tras! in naboj v mojo zadnjico! Pocedila se je kri! Tu je Harrisov glas pričel vibrirati kot struna. — Rad bi verjel, gospod, da je ona enostavno zgrešila, sicer... Glejte, kako je bilo dalje. Jaz sem stokal od bolečin, a ona je prilete- la, oči so ji gorele kot naši mački, kadar zagleda v kuhinji meso, in rekla: — Dragi, oprosti, nisem hotela, takoj te bom obvezala, jpoklicala bom zdravnika, dotlej pa... hitro stopi sem, sedi na platno in ga po- maži. To bodo pristne »Jutranje ro- že« — moje največje delo. Postala bova milijonarja. Govorila je in me vlekla za rokav. Ne spominjam se, kako sem se je otresel, kako sem zgrabil tisto... in zamahnil... Moje ravnanje je bilo grozno, gospod! Uboga Elizabeta! Saj bi jo lahko celo ubil! Harris je ponovno pričel stokati. — Vsakdo, ki ima zadnjico in gla- vo, vas bo razumel, Harris! je rekel šef policije. — Jaz sem zapisal vaše odkrito priznanje. Zdaj bo imelo so- dišče besedo... Odnesite ga. In po- kličite zdravnika. Sodišče je Harrisa oprostilo. MLINARJEV JANEZ i' E H D O KOCEVAR - 9 — Janez in Marjetka sta stopila pred očeta. Janezu je seveda močno bilo srce; bal se je starega Pengarja. Toda pogumen in pošten, kakršen je bil, je hitro pregnaT strah. Odkritosrčno je ponudil Marjetkinemu očetu desnico v pozdirav; ta se je na ve- liko presenečenje ni branil, marveč je krepko udaril ob njo, reikoč: — Vse mi je znano. Martinaška, ki me je prišla klicat, mi je vse razodela. Z moje strani ne bo nobenih zadržkov, saj vaju oba poznam. Ponosen bom nate kot na svojega zeta, Janez! Ti, ti, se je obrnil k svoji hčerki, — zdaj se je tudi meni posve- tilo tisto s štiriperesno deteljo! Vesel bom, če ti bo prinesla pravo srečo. Martinaška se ni hotela vmešavati v srečno družbo, vendar pa si ni mogla kaj, da ne bi zdaj Janezu zdaj Marjetki pome- žikniila, češ pa sem vaju le združila; kdo ve kako dolgo bi brez moje pomoči vzdihovala vsak zase! Vrla soseda je obljubila tako Janezu kakor Marjetki, da se bosta lahko na večer pred sv. Ano videla na gori, niti z besedico pa ni omenila, da bo po- tlej odhitela k staremu Pengarju in ga ipripeljala, da ju bo na lastne oči zasačili skupaj, kajti ¡stara ženica je imela kljub svoji starosti še zelo bistre oči ijn je že davtno videla, da se stari Pengar Mlinarjevega Janeza nikakor ne bi branil kot zeta. Zdaj je bila seveda vesela, ker se ni zmotila, ker se je vse iz- teklo tako srečno, da je stari Pengar vso fantovsko družbo po- vabil na večerjo. jm, p 2. GROF IN MENIH Pot do sv. Ane proti Pengarjevim je bila veliko krajša kakor narobe, kajti vesela družba si jo je kratila s petjem in vriskanjem. Še krajša pa se je zdela Martinaški sami, ki je sa^ojo kuho prepustila prijateljici in se kakor veter spustila z gore naravnost k Pengarjevim v kuhinjo, da bi pomagala pri- praviti večerjo in bi radostni dogodek proslavili kakor se spo- dobi. Po kuhinji je švigala sem in tja, da je bila dostikrat sama sebi na F>oti, kaj šele deklam, ki so ji pomagale. Nazadnje je drugo za drugo pognala iz kuhinje. Ko je bila sama, je lahko prišla njena kuharska spretnost do polnega mraza. Najprej je zamesila testo in zakJala nekaj kdkoši, ki jih pri Pengarjevih nikoli ni zmanjkalo. Dekle so morale medtem brisati ražnje, prinašati vodo, pripravljati jedilni pribor in končno pogrniti veliko javorovo mizo. Vse je šlo ko po maslu. Veselo petje je prihajalo vse bliže in končno so fantje zavrisikali pred hišo; vse je prihitelo iz kuhinje. Vtem ko je diružba ostala nekaj časa pred hi§o, so Pengar, Marjetka in Ja- nez stopili noter, kjer sta mlada zaljubljenca stopila pred sivo- lasega očeta in ga prosila za blagoslov. Starec se je odkril, jima položil roko na glavo in molil. ~ 10 - — Usliši me, vsemogočni bog! je rekel in solze so mu za- igrale v očeh. — Usliši me, očeta, ki te prosi, da bi bila moja edinka in njen zaročenec srečna in zdrava, da bi imela veliko vnukov, da bi jima polje rodilo; daj, da jima trs nikdar ne usahne ter čuvaj streho njune domačije pred ognjem, kakor tudi ne dopuščaj pod njo ogenj domačega prepira. Vama pa, ki bosta stopila skoraj v zakonski stan, rečem le toliko, da bo- dita pridna, delavna in poštena. Delaj in pošteno živi, \to vama naj bo zlato vodilo v življenju, kakor je najlepši kras kmeč- kega življenja žuljava dlan. Vzgajajta svoj naraščaj, da se mi ne bo treba sramovati svojih vnukov, češ slabo so vzgojeni! Ohranita si zakonsko zvestobo in držita se svojega kmečkega stanu in domačije! Vtem so se odprla vrata in fantovska družba je posedla za mizo, ki je bila obložena z najrazličnejšimi dobrotami. Gost- je so komaj pričeli večerjati, ko so se znova odprla vrata in se je med njimi pojavil menih. Bil je mož velike postave v dolgi črni hađji. Ko je stari pobožni Pengar zagledal meniha, se je dvignil m mu stopil nasproti; pri tem je v rokah držal zeleno kapo, ki jo je navadno nosil doma. — Kaj želite? je vprašal prišleka. — Prosil bi za prenočišče, je rekle ta. Pengar je bil nenavadno počaščen z obiskom, zdelo se mu je častno, da sme služabniku božjemu postreči po svoji moči. Rad mu je obljubil prenočišče, medtem ko je menihovo oko bliskoma švignilo po družbi, zbrani ikrog mize, kakor bi koga iskalo. Pengar je povabil služabnika, naj prisede in mu je 'prepustil mesto, kjer je bil pravkar še sam sedel. Gostje so bili seveda dobre volje; popivali so in prepevali, zbijali šale, kakor se pač ob takšnih priložnostih spodobi. Zdravica za zdravico se je vrstila na zdravje in dolgo življenje "Pengarja, na srečo njegove gostoljubne hiše in zaročencev, ka- kor na spomin pokojnih Mlinarjev. Da, fantje so pili celo na zdravje načelnika, ki ga bodo izvolili jutri. Naposled so se spomnili še stare Martinaške, ki je morala zapustiti kuhinjo, da bi popila čašo rujnega vinca. To ji seveda ni delalo nobenih težav, saj ga je imela v kuhinji poln lOnec in ga po malem srkala. Skrivnosten menih se je tako vžMjal v okolje, da bi bil skoraj pozabil na svoj stan. Kozarec za kozarcem je zlival va- se; nič čudnega, kajti kapljica je bila v resnici izborna. Starina, ki jo je Pengar hranil zase v malem sodu, in ki si jo je pri- voščil le ob velikih praznikih, je nocoj tekla po mizi kakor bi bila hruševka in ne dragocena kapljica. Bila je kakor či^sto zlato. Vino je vse bolj lezlo v kri in možgane, posebej menihu, ki mu je postajalo vse bolj vroče; zato si je odpel haljo. Toda — 11 — kakor da bi se bil sveti mož nečesa domislil, jo je hitro zopet zapel, tako da razen Janeza tega nihče ni opazil. Ta je v tistem trenutku opazil, da nosi menih za pasom dva noža. »Cerau, za vraga, skriva tale menih pod haljo orožje, ko pa to vendar nima nobene zveze z njegovim stanom?« je pomislil Janez ter pričel opazovati skrivnostnega meniha. Bolj ko ga je opazoval, manj mu je zaupal. Ob prvi ugodni priložnosti je o svojem od- kritju zaupal Šminkovemu Tonetu, svojemu najboljšemu pri- jatelju. Tone, ki je bil zelo odločen fant, je čez nekaj časa vstal ter prosil vse navzoče, naj prisluhnejo. Vse je utihniilo; pričakovali so kakšne ostroumne napitnice. Tone pa je zgrabil svoj klobuk in ga položil na sredo mize. — Prijatelji dragi, je rekel, — ne zamerite. Kdor izmed vas pošteno misli in je dobrega srca, kdor pošteno ravna, naj položi kazaîec svoje desne roke na krajec mojega klobuka! Vsi so se streznili, nihče ni vprašal, zakaj, vsakdo je polo- žil kazalec svoje desne roke na mesto — tudi menih. V sobi je zavladala tišina, da bi slišali pasti šivanko na tla. Vsi so ča- kali, kaj bo. — Kdo izmed vas nosi orožje s seboj, je ponovil Tone in se obrnil proti menihu, — naj ga tu prostovoljno odloži, kajti ne spodobi se, da bi bil kdorkoli v tako prijetni družbi obo- rožen, če pa ta tega ne bi hotel storiti, naj v imenu božjem nemudoma zapusti to hišo! Gledali so drug drugega in vsakdo je pričakoval od dru- gega, da bo segel v žep in odložil orožje. — Še enkrat opozarjam tistega, ki ima pri sebi orožje, je rekel Tone, — da ga takoj odloži, kajti bolje tako, kot da ga, če ga pri njem najdemo, postavimo pod kap! Fantje so pričeli mrmrati. Zaklinjali so se, da razen navad- nega noža nihče nima ničesar, kar bi bilo podobno orožju. — Ne vem, za kaj bi mi bilo orožje, je tedaj spregovoril menih, — ko pa sta mi sveta obleka in znana stanovska rev- ščina najbolj zvesti spremljevalki, ko hodim takole križem po svetu. Praiv ima oni, iki pravi, da je treba v tej družbi orožje odložiti, če ga morda kdo na skrivaj nosi s seboj. Tako so de- lali zlikavci, nikakor pa ne kristjani. Navzoči so še vedno tiščali prste na krajec Tonetovega klobdka in pričakovali, da bo kdo odložil orožje. Postajali so Silabe volje. — Da se zares prepričamo v našo poštenost, je rekel Tone, — da se prepričamo, da res ni med nami sleparja, bomo žre- bali. Ženske so izvzete, vsak drug pa, katerega bo zadel žreb, se bo moraI_dati_preiskati do kože, če res nima pri sebi orožja. — 12 — • — Tako je! je bilo slišati z vseh strani, — četudi se kaj takega danes ne spodobi. Menih je medtem svoj prst umaknil, v znamenje, da se ni- kakor ne strinja s predlogom, kar seveda Tonetu ni ušlo. — Kaj to pomeni, častitljivi gospod? je rekel. — Kaj ste res edini, ki se nam hočete izneveriti, čeprav ste naš gost? — Služabnik božji sem, je odvrnil menih, — in takele bur- ke se nikakor ne ujemajo s častjo in namenom našega reda. To bi omadeževalo naše dostojanstvo. Saj razumete? Zastran orožja, dragi moji, me vendar ne boste sumničili, saj bi ga ne znal niti uporabljati. Po pravilih reda in po ukazih božjih sem nedotakljiv in gorje mu, rečem vam, kdor bi se me drznil do- takniti. Božja kazen bi ga zadela in gorel bi na dnu pekla! Menih je stoje govoril. Ko je hotel sesti, se mu je odprla halja in tedaj mu je Janezova roka bliskovito segla za pas in izvlekla dva noža, — Ha, kaj pa je to, dragi moj kozel? je vzkliknil Janez in zavihtel noža visoko nad glavo, — Ali ni to orožje, ki ste ga skrivali pod haljo? — Le oglejte si noža pri luči, morda boste tedaj spoznah, da je resnica, če vam še enkrat rečem, da gorje tistemu, ki se me dotakne. Vsi so se zgnetli okrog pogunrmega Janeza, vsakdo si je hotel noža ogledati od blizu, — To je grb celjskih grofov, je pojasnil menih ošabno. — Grof Urh je moj gospodar in moj mogočni zaščitnik. — Molči! Kdo te je kaj vprašal! ga je zavrnil Janez srdito. — Predobro poznamo in vemo, kakšen je grb celjskih grofov. Grb in grof Urh, oba sta nam znana kakor slab denar! Ne bojimo se ju pa kljub temu ne, prav tako malo kakor re- cimo tvojih širokih čeljusti, kakor celjskih biričev in kakor grofovih vitezov in drugih njegovih pridaničev. Ti pa, črna duša, povej sedaj, čemu te je grof Urh poslal pod to mimo streho v meniha preoblečenega, in govori resnico, sicer te bom s temle nožem..,? V turški krvi sem ga namalkal. Takšnega poguma med prerprostim narodom odposlanec grofa Urha menda ni pričakoval, zato mu je pričelo srce hitreje utripati. Tresel se je kakor trepetlika v vetru ali šiba na vodi in bled je bil, kakor bi ga bili vlekli pod vešala, — Poslal me je semkaj moj gospodar, je zajealjal, — čigar grb ste videli na noževem ročaju. Obljubil je, da bo vse povedal, le nič zalega naj mu ne storijo. — Zakaj te je poslal? Govori, črna duša! GOVORICE IN RESNICE O SEVERNJAŠKI MORALI OJ, TE SKANDINAVKE NIKAR NE VPRAŠAJTE, ČE JE RESNICA Razprave o spolnosti na Švedskem so bolj v zvezi z vprašanjem člove- čanskih pravic v demokratični druž- bi kakor z dvomljivimi načeli mo- ralnosti. In. ta odnos rojeva poseb- nosti kakor je nedavno izišla knji- ga mladega švedskega psihiatra Dr. Larsa Ullerstama »Erotične manjši- ne«. V tej knjigi trdi pisec, da obi- čajni ljudje lahko dobijo vse, kar potrebujejo v spolnosti, a kako je z manjšinami, kakor so zaporniki, invalidi in mentalni bolniki? In ka- ko je s spolno živahnimi mladimi vdovami? V odgovor na ta vpraša- nja predlaga, da bi uvedli državne in zdravniško nadzorovane javne hiše, kjer bi mogli najti spolno ute- ho vsi tisti, ki je sicer ne morejo najti drugje. Še več, predlaga tudi, da bi takšne javne hiše pošiljale po naročilu takoimenovane »spolne sa- maritance«, ki bi lajšali potrebnim življenjsko nujno željo. In zdravnik je prepričan, da bi se ^>nadarjeni in kultivirani ljudje, ki razumejo veselje dajanja«, radi odzvali takim klicem. (Nadaljevanje iz prejšnje številke) In potem velja, da ni nič sramot- nega v goloti. Večidel leta so Skan- dinavci oblečeni prav tako kakor ves drugi svet. Ko pa pride krat- kotrajno poletje z nekoliko več son- ca, nastopi zares neverjetno močna želja, da se otresejo nepotrebnih oblačil. Skandinavci so ljubitelji na- rave, ki štejejo oblačenje za coklo raavoja. Nič ni bolj skandinavsiko čisto in lepo kakor poletni videz kakšne švedske blondinke, ki pre- greva svoje golo ozadje na kakš- nem zasebnem otočku v stockholm- skem arhipelagu, ali pa zimski pri- zor golih Fincev, ki tečejo iz suhe vroče saune kje ob kakšnem jezeru in se valjajo po snegu, številne dob- ro vzgojene družine srednjega sloja imajo veliko veselje, da krasijo ste- ne v svoj,ih stanovanjih z majhni- mi sličicami golih lepotic in lepot- cev, kar bi morda marsikakšnega obiskovalca zavedlo v napačno oce- no o družini, a to ni nič nenavadne- ga, če upoštevamo števune gole ki- pe v skandinavskih parkih, ki ima- jo glave in ramena ogrnjene samo v čisti sneg. V preprostejši preteklosti sever- ne Evrope je bilo zelo enostavno kopanje nagcev ob obalah severnih morij, v čemer je še vedno ena iz- med predstav o skandinavskem živ- ljenju. Dandanašnji običajno izpo- stavljajo skandinavski ljubitelji na- rave svojo goloto soncu le na za- sebnih ograjenih zemljiščih. In po- sledica je, da dopustniki, ki radi za- lezujejo gola dekleta, najdejo za to več priložnosti ob obalah sredozem- skega morja kakor na obalah Bal- tika. Navsezadnje, kar velja za skandi- navsikega dekleta, je dejstvo, da imajo dosti bolj odkrit in neodvisen odnos do spolnosti kakor njihove sovrstnice v ostalih deželah Evrope. Toda nikakor niso tako razvratne, kakor bi napovedovala obiskovalcu legenda. Takšen odnos pogojuje predvsem dosti večja naravna ne- odvisnost skandinavskih deklet. Ne štejejo sc med zapostavljeni »slab- ši« spol. Smatrajo se za celovite osebnosti s samostojnim mišlje- njem. Zasedajo dosti več vodilnih in odločilnih mest v javnem življe- nju kakor žene kjerkoli drugje v svetu. Močno se zavedajo svoje vrednosti. Od njih pričakujejo, da so do kraja samozavestne, da si brez obotavljanja same odpirajo vrata v vsak lokal in da celo same plačajo svoj zapitek, kadar so v družbi z moškim, četudi ga štejejo za svoje- ga ljubimca ali moža. Zato pričaku- jejo, da imajo prav toliko družbene svobode kot mladeniči in možje. Ni- kakor si jih ne moremo zamishti, da bi sedele doma pri telefonu in čakale, če se jih bo kdo usmilil in poklical v kakšno družbo, same gre- do ven, ali pa kvečjemu s prijatelji- co, in so pripravljanje, da zaplešejo s tujci na kakšnem plesišču. Skandinavska stališča do spolno- sti so dobila krepko podporo leta 1964, ko se je 140 zdravnikov obrni- lo na švedsko vlado s prošnjo, naj bi kakorkoli omejili mladostno raz- vratništvo. Zdravniki so zatrjevali, da je »erotično razpoloženje vzne- mirljivo« in da močno razširjeno spolno življenje pred zakonom »po- nižuje osebnost ni škoduje državi in družbi«. Toda skandinavski sociolo- gi, psihiatri, mladinski delavci in drugi, ki odgovarjajo na tovrstna vprašanja, soglašajo z vodilnim nor- veškim medicinskim strokovnjakom dr. Karlom Evangom, ki trdi, da »moralnost mladine ne nazaduje«. Kljub temu poznajo nekaj prime- rov in vrst »nemirnežev«, ki so se uveljavili v skandinavskih deželah, kakor povsod v deželah visokega razvoja v poznih povojnih letih. A nasploh je v skandinavskih deželah zelo redko mladinsko prestopništvo in uživanje mamil. Dejansko ima sa- mo švedska bolj resne probleme iz- tirjenja-mladih ljudi, a še v vem primeru pravi neki finski profesor: »švedska je še vedno pred nami v teh zadevah, a prepričan sem, da jih bomo dohiteli«. V Stockholmu je neke vrste 'naj- stniški polsvet. Kadar so starši kje izven mesta, se hitro razve, da je na razpolago novo stanovanje za divje zabave. Najbolj znani so ta- ko imenovani »raggare«, ki v takih ulicah v velikih odprtih avtomobi- lih »nabirajo dekleta za hišno zabavo. Tovrstno sodobno »dvorje- nje« je seveda nekaj posebnega in zato se je kaj hitro razširilo po švedski. Oblasti niso ukrenile niče- sar. Edino v mestu Lulea, čisto na severu, so sredi mesta po osmi uri zvečer prepovedali avtomobilski promet, to pa samo zategadelj, ker so sicer veliki avtomobili tovrstnih sodobnih Romeov popolnoma za- ustavili mestni promet. S tem povzetkom ugotavljamo, da ameriški reporter v skandinavskem odnosu do spolnosti — kljub njego- vi sproščenosti — vendari^ ni našel nekaj nenavadnega. Morira je v njej dosti več zdravega kakor v prime- rih skrivanja in zatajevanja. Težko bi sicer vzporejali odnose in prob- leme s tega področja med raznimi deželami, a vsekakor moramo pri- znati, da so Skandinavci storili pre- cej,, četudi še ne morejo zatrditi, da so dokončno odstranili napake in posledice v spolnem življenju. Ob zaključku lahko sprožimo še svojevrstno domnevo, ki jo marsi- kdo potrjuje, da na vitalnost sever- njakov vpliva tudi svojevrstno pod- nebje. Videti je, kakor da bi bila se- vernjaška čustva zamrznjena v le- du. Zaradi mraza in sploh geograf- skega položaja je njihovo čustvova- nje čisto drugačno kakor na vročem jugii. Skandinavci ljubimkajo po svoje, kakor si po svoje ustvarja- jo srečo. V njihovem življenju ni velikih strasti, niti velikega sramu. Ob nekem obisku v Skan- dinaviji so Maryji Mannes po- vedali, da »je ljubezen bolj izkušoja kakor čustvo« in neki mlad Ameri- čan, ki je dolgo časa živel v Stock- holmu in veliko razmišljal o teh vprašanjih, je dejal: »Vem, kaj je narobe. Nobene skrivnosti ni!« MLADINA O SEBI NEKAJ ČRTIC O CELJSKEM KLUBU Mnogim bralcem Celjskega tedni- ka so se nemara ježili lasje ob bra- nju o neugnanosti celjske mladine. Pri tem pa se jim je gotovo zaho- telo slišati tudi kaj nadobudnega in olajšujočega o mladih nasploh, a še posebej o mladinskem klubu. Vemo, da posamezni izgredniki ali razgrajači še ne morejo ovreči dej- stva, da je mladina v velikem in glavnem le na normalnih poteh raz- voja in dobra. Mlada rast kot taka ne predstavlja problemg/. Pač pa razni problemi iz naše stvarnosti, če ostajajo nerešeni, lahko zelo ne- gativno vplivajo na razvoj mladih. Vse naše delo ne bi imelo moralne- ga smisla, če ne bi bilo za nami mladine. Ko bo ta odrasla, ba spre- jela dela s-tarih, s tem da j.ih osvoji ali ovrže. Predvsem se nam je tre- ba globlje zamisliti ob dveh kom- pleksnih vprašanjih: od česa je vse odvisna moč idealov v odraščajočih — mladih in kaj vse bi bilo storiti za rast te moči. Lepo urejeni celjsiki mladinski klub na šlandrovem trgu 7/II, ki ze redno pričel poslovati s 15. 11. 1965, je prestal začetne težave. V januarju letos so uvedli članske izkaznice. S tem je bil tudi konec težav. Odkar je obiskovanje tega kluba možno samo s klubsko izkaz- nico, je prenehalo razbijanje, pisa- nje po zidovih, trganje lepakov i. pd. Obiskovalci mladinskega kluba spre- jemajo igre, knjige in revije ter gra- mofonske plošče proti pologu izkaz- nice. Počasi a gotovo dobiva red v tem klubu svojo domovinsko pra- vico. Pomisiliti je treba na to, da je klub v prvih mesecih obstoja pre- stregel naval tisočev mladincev in mladink zelo različnih individualno- sti in zato ni nič čudnega, da je pri- šlo do marsikaterih nevšečnosti. Kljub takšni gneči so predavatelji često odhajali razočarani iz skoraj prazne dvorane. Ob bučni, preče- sto zgolj ritmični glasbi pa se je dvorana zopet hitro napolnila. Pred kratkim je zapisala mladin- ka K. O. v klubsko knjigo priiîomb: »Klub mi je všeč. V tej knjigi pa so razne stvari, ki včasih sploh niso resnične. Skoraj vsak piše, da se za- tekajo v klub barabe. Ne vem, ka- ko je to mogoče? Kadar jaz priidem v klub, ne vidim nobene barabe. Morda so pa tisti barabe, ki to piše- jo<^. Mladinka R. S. pa je m. dr. za- pisala: »... ni mi všeč mnenje, ki ga imajo nekateri, da enkrat pišejo, da jim je klub všeč, drugič pa kri- tizirajo čez vse pretege... Mislim, da smo lahko zadovoljni, da ima- mo sploh klub, kakršen je. Če pa z nekaterimi stvarmi niste zadovolj- ni, potem pa res ne vem, kaj naj bi se še nudilo mladini... Vprašujem vas, kam bi se dali v prostem ča- su, če ne bi bilo tega kluba?...« Da je ta knjiga pripomb zelo pisana, je razumljivo, pa tudi odpustljivo, saj služi publiciteti v glavnem zelo mla- dim. Če pomislimo, da je v celjskem okolišu 12 tisoč mladincev in mla- dink, lahko prisodimo mladinskemu klubu velik vzgojni pomen. Seznam članov tega kluba izkazuje že 700 izdanih izkaznic. Rednih — vsako- dnevnih obiskovalcev kluba je bli'- zu 200. Vsak dan se vpisujejo novi člani. Vodstvo kluba skrbi tudi za pestrost in kontinuiranost progra- ma. Ta se vrsti dvakrat tedensko in je izmenoma poučen in zabaven. Veliko važnost polaga vodstvo klu- ba predvajanju poučnih filmov. Mladina že sodeluje pri izbiri pro- grama, in to z anketnimi listi, ki jih obvezno in rada izpolnjuje po vsa- kem programiskem večeru. Kratko odgovarja na vprašanji: kaj misliš o današnjem večeru? in kaj še že- liš, da vkljiičimo v naš program? Tako lahko pričakujemo vse bolj številno in živo udeležbo tudi na predavanjih. Upanje je, da bo led prebit tudi v pogledu ustvarjalne aktivnosti klubske mladine. Na vseh — kultur- nih in zabavnih področjih naj bi mladi dali tudi nekaj od sebe: »iz mladih za mlade« in tako tudi z la- stno ustvarjalnostjo obogatili pro- gram mladinskega kluba, ki bo na ta način še bolj pester in privlačen. Po vsem tem velja zaključek, da lahko s polnim optimizmom sprem- ljamo gibanje celjske mladine in dogajanje v njenem klubu. Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGODBE IZ П. SVETOVNE VOJNE (16) Podpolkovnik se je odločil, da bo še enkrat zaslišal druga dva zapornika. Oba sta po njego- vih vprašanjih spoznala, da je Magis izpovedal resnico, zato sta tudi sama priznala, kaj so v resnici. A kolikor se je podpolkovnik tudi tru- dil, ni od njiju izvedel skoraj ničesar pomemb- nega. Znova se je izkazalo, da je Magis vodja in oba sta se slepo pokorila vsemu, kar je sto- ril on. Zaslišanje je potrdilo samo eno sumnjo Oresta Pinta: dezerterji so prodali skupaj z uniformami tudi svoje vojaške knjižice, kar je pomenilo, da se je Magis zlagal, ko je trdil, da so vojaške knjižice sežgali takoj po odhodu iz kasarne. Po teh skromnih koristnih podatkih je podpolkovnik uredil, da so oba dezerterja vrnili pristojnim vojaškem oblastem, hkrati pa si je izgovoril pravico, da Magisa še nekaj časa zadržijo, ker bi lahko koristil v nadaljevanju raziskave. Kanadske vojaške oblasti so bile s tem soglasne, britansko ministrstvo za notra- nje zadeve pa je dobilo poročilo, kdo so bili ^ubežniki« v resnici in mnogi vznemirjeni du- hovi so se pomirili. A podpolkovnik in njegovi delovni tovariši 50 menili, da zanje zadeva še vedno ni pojasnje- na. V kolikor deluje v Veliki Britaniji kakšna organizacija pete kolone, jo je potrebno nemu- doma onemogočiti. Toda podpolkovnikov urad Je bil delovno omejen in se ni mogel vtikati v zadevno raziskavo. Zato se je napotil v Special- ni oddelek Scotland Yarda, da bi se tam pogo- voril z vodjo tega oddelka. Specialni oddelek Scotland Yarda je imel nalogo, da je nadzoro- '^^l početje tujih državljanov v Veliki Britaniji, '^