Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 2. 8. februara 1938. 34. letnik
ar i j i n list
marijin list
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala 1. 1904., dee. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Sto-vencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom dühovnih vaj, posvečen sv. Drtižini v Slovenskoj krajini, kak i sirotišnico Deteta Marije v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Marijikin Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista za mladino, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo z jakostmi Marijine mladosti.
Cena : na skiipni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din letno.
Kalendar Srca Jezušovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo l. 1939 tildi naročnik. Naročnina se do konca junija vsa mora plačati.
Duhovne dobrote. Za naročnike Mar. Lista se sltižijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih t dnevne v Linzi v .Seraphinskom dobrodelnom driištvi", štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš sliižiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: K L E K L J O Ž E F, vp. pleb., Črensovci, Slov. krajina.
Tiskarna Balkànyi Ernesta v Lendavi.
CP1S1JONSKÄ POROCllÀ
„Ratam Hai!" Zvršeno jet Potüvao sam skoz Koridno, mogeo sam se paščiti, mračilo se je i nevihta se je začnola. V Koridni dösegamao ešče nega niednoga krščenika. Koridno je mali trgovski varaš, gde najvekši del Hinduv dnevno odavle svoje pridelke. Kda idem kre teh šatorov, čiijem za seov bole tihi glas, ki me zove, da obiščem betežnika v njihovoj družini. Ne sem odlašao, včasi sam si mislo, da so tej liidje siromaški i si nemrejo kü-piti niti vrastva, kak bi pa te doktora pozvali. — Kda prideva na dom, je bio betežnik njegova žena, stara 25 let. Jetiko ma. Či liidje vidijo, da potflje misijonar po vesi, se naednok zbere velka vnožina zdravih i betežnih. Tüdi dnes to ne sfalilo, tak da sam komaj prišeo do betežnikove postele. Pregledam betežnico i pravim moži, da ziitra pridem nazaj, ar nemam pri sebi prikladnih vrastev. Betežnici Da dam nekelko vrastva, da bi leži spala. — Drugi den sam šo, kak sam obečo. Znova telko betežnikov, da sam potrebüvao redara, ki me je pripelao do betežnice. Vračenje betežnikov i posebno Indi-janeov ne lehko. Bog zna, kak dugo je že betežen i med tem niica vsefele vrastvo. Dnes pa to nikaj ne škodi. Mož pozove misijonara i k tomi kcoj doktora, želeč, naj njemi žena ozdravi v 24 vöraj. Tüdi driigoč sam zaman prišeo k betežnici, nesam je mogeo ozdraviti. Samo edno sam si želo: da bi pred smrtjov ozdravo njeno diišo. Obečao sam, da driigi den pa pridem, ar nesam šče pripravo pravih vrastev. Vtipao sam, da pri večkratni obiskaj navčim betežnico v sv. veri, da jo lehko pred smrtjov krstim.
V bližini je stanfivao mohamedanski zdravnik, s šterim sva dobriva prijatela. Poyedao sam moži, naj pozove toga zdravnika, da pregleda stanje betežnice. Zdravnik mi sporoči, da niedno vrastvo no bo pomagalo, da zai njo nega več rešitve. —

8. FEBRUARA 1938
LETO 34
„/ prikazalo se je veliko znamenje na nebi: žena, obdana z suncom, i pod njenimi nogami mesec i na njenoj glavi venec iz dvanajstih zvezd". (Razodetje, 12. 1.)
2. Zvezda.
Driiga zvezda, Mati mila, ki obkroža ti glavo,
Tvoje sveto je devištvo, diišo ki ti lepšalo ....
Nikdar zemla ne v krasoto bila je oblečena,
Kak gda tvoja sveta dtiša pozdrav sprejme Angela:
„Zdrava bodi, o Marija, vse milosti tvoje so,
Mati Boža boš postala, Jezus sin tvoj postao bo,
Ka te zvoli za kralico nebe, zemle, stvarstva vsa,
Ka de tvoja slava večna, i brezmejno blažena..
Pa poniidbo si odbila, čast i slavo vrgla vkraj,
„Jaz moža nepoznam," angeo, odgovarjaš njemi zdaj ....
O Presveta ti Devica, trikrat čiidna, slavlena,
Oča te za hčerko vzeme, Diihi si zaročena,
Sini Mati stem postaneš, ne zgtibiš devištva pa,
Si po božoj čiidnoj poti, Deva Mati, sveta vsa ....
Zato si devic Devica, zato Mati mater vseh,
Naj poteremo po zgledi tvojem vsi nečisti greh,
Naj poteče naša mladost venčana z nedužnostjov,
Naj bo prva i najvekša dužnost naših starišov :
Da pri deci vse žrtviijo, naj ostano čisti vsi,
Naj živlenje raj zgiibijo, kak se v diiši vrazili , . .
O, Marija, čista Mati, čista Deva, čuvaj nas,
S svojim plaščom nas pokrivaj, sliši naš proseči glas,
Naj smo hčeri tvoje, čiste, naj smo sini čisti vsi,
Da mo vredni zvezdo gledat, ki na glavi ti blišči.
Srčen.
HVAR.
—	KLEKLJOŽEF.
Po Božoj dobroti sem preminočo leto na Risaoske svetke dobo en lepi dar za spomin: beteg. Ne je bio toti smrtnoneva-ren, a onemogočo mi je tak priliibleno delo. Gotovo zato, naj se mi diiša niti dela ne drži neredno, nego išče samo Božo volo, je te že ta delo ali beteg, prijetnost, ali neprijetnost.
Gda sem se malo opomogeo, sem mogo iti na mali odmor, ali počitek. Po diihovnih vajaj, štere sem opravo ob 40 letnici svojega mešništva i pri šterih sem se z dna diiše zahvalo dobromi Jezuši za neštete milosti, z šterimi mi je bogato nevredno diišo v tej dugih letaj, sem se odločo, da idem v Dalmacijo i pri mrmranji morja najdem mir za svoje zdelane živce. I najšeo sem ga na Hvari, kama sem se napoto s svojim prija-telom, ki me veže k njemi od rane mladosti nezlomliva tivariška lübezen, ki se nikdar ne zmajala, čeravno so se meje držav zmajale i naj razločile. Ravno na Hvar v Dalmaciji sem pa šo, ar me je vabo naš predlanski novomešnik, preč. g. Prša Silvester, frančiškan, ki dela v tistoj frančiškanskoj provinciji, v štero spada tüdi Hvar. Gospod Prša me je predlani oproso, da sem predgao na njegovoj prvoj meši, kak dühovniki, ki je javno, pismeno Izjavo dao, da je po Marijinom Listi dobo pozvànje v duhovniški stan. Po božoj nerazumlivoj, a vsikdar svetoj voli, je preč. g. Prša Silvester zdaj, čeravno je komaj drügo leto posvečen duhovnik, postao gvardijan v samostani na Hvari. Vse te okolnosti mi narekujejo, da obiščem v dühi Hvar i napišem par reči od njega i z ednim, da objavim pri toj priliki tiste skromne reči, štere sem pri novoj meši glaso v črensovskoj cerkvi v zahvalo dobroj Materi Mariji, ka je po svojem listi, Marijinom Listi, pozvala med sine svojega Sina preč. gospoda Prša Silvestra.
Zadnje dni septembra preminočega leta, po veličastnom širitelskom sestanki v Velikih Dolencih, sem se napoto na naš jug. Seo sam na Dravo i prišeo v Ljubljano. Te si mislili, ve pa tak očivesno li ne glasite laži. Drava ne teče proti Ljubljani, kak ste pa te mogli po njej priti v Ljubljano. To pa že ne verjemo. Včasi te vervali. Tista ladja, na šteroj sem se vozo po morji, se je najmre zvala „Drava". Po toj Dravi sem prišeo jaz na Hvar i tU seo v ladjo, ki je nosila ime „Ljubljana" i me je dale pelala ešče bole na jug. A najprle pa ostanimo na Hvari, pa mo te sledkar šli niže, kde je bole vroče. Kak vidite, nesam vam zlagao, samo neste me razmeli. Z toga vidimo, da je ne vsaka reč laž, od štere mi mislimo, ka je laž. Moremo jo dobro zgrüntati, kak^ grUntamo vodo, v šteroj se koplemo, če njej pridemo do dna. Če od svetcov i Cüd, štere je Bog po njih de-lao, nam pride na miseo sktišnjava, to vendar ne istina, te si zmislimo, ka tam Bog guči, i boži guč, če ga mi ravno ne raz-mimo, nemre biti laž.
Hvar je otok, ali osredek, po našem povedano, šteroga okroža Jadransko morje. Iz Splita smo se vozili do njega po Dravi okoli tri viire. Morje se je preci burkalo i midva s pri-jatelom sva se lepo zibala. On je sedo na krovi, ka se navleče solnatoga zraka, jaz pa notri v kajiiti. Kaj sem pa tiidi pogle-dao vö i vlekeo v sebe čisti, deviški zrak, ki ga prašina nemore onesnažiti. .Dober P. Silvester Prša ne samo, ka je prišo pred naj v Spliti i naj je odpelao v njihov krasen samostan na Po-Ijudi, nego nama je vse poskrbo zä sveto mešo, meni sam mi-nistrirao, naj po liibeznivom g. Lesici, gvardijani, pogostio, i naj je lepo spravo na ladjo, z šterov sva prišla srečno na Hvar, kde so naj dobri Očevje. frančiškani liibeznivo priča-kiivali. Pri njih sva si najmre vzela stan, naj mava bliže k Je-žuši, naj nemoteno moreva sveto mešo sliižiti i tiidi naj s svojim plačilom siromaškomi kloštri pomagava. Cene so najmre v hoteli i v samostani približno ednake, samo hoteli nemajo tistoga
Hvar
blaženoga mira, ki ga diihovnik, posebno živčno oslablen duhovnik potrebiije. Tii v kloštri sva se hitro sprijaznila z vsemi, posebno z pokojnim g. Hermenegildom Uskokovičom, gvardijanom, ki so na Barbarinje naglo vmrli, i s P. Pavlom Miličičom, ki so bili svoj čas prijateo i očinski lübiteo g. dr. Korošca, kda je na tom otoki vživao za svoja dobra dela pregnanstvo i zdaj tiidi nama. Čiito sem se v kloštri, kak eden izmed članov, povezala me je iskrena liibezen do vseh i vseh do moje malenkosti.
Kratka zgodovina Hvara je sledeča. Hvar je bio poznani že štiristo let pred Kristušom. Te so Grki nastavili na njem edno naselbino, štera se je zvala Dimos. Za Grki so Hvar dobili v svojo oblast Rimlani, za njimi pa v sedmom ali osmom stoletji Sloveni iz Nerette, ki so bili dugo vremene morski ro-
parje i poleg Hvara meli v oblasti še otoke Brač, Vis, Korčulo i primorje med Cetinov i Neretvov.
L. 1145. so Hvar Neretlanom z rok strgali Benečani, leta 1184. pa že prišo po oblast Vogrov i ostao do leta 1278. Ar so Hvarani z vogrskov vladov ne bili zadovolni, so znova zvali na pomoč Benečane, a 1. 1358., po sklepi mira, sklenjenoga v Zadri, je prišla cela Dalmacija z Hvarom vred pod oblast vogrskoga krala, Ludovika. L. 1420. je Hvar spadno pod Beneško republiko i je ostao pod njenov oblastjov do njenoga razspada, dol. 1797. Od 1. 1797 dol. 1805 lada nad Hvarom Aus-trija, od 1. 1805 do 1. 1813 Francija, od 1. 1813 do 1. 1918 znova Austrija. Leta 1918 se je oslobodo i prišeo v krilo Jugoslavije.	(Dale.)
Na spomin preč. gospodi Prša Silvestri,
redovniki reda sv. Frančiška ki njemi je Marijin List spravo pozvanje v diihovniški stan.
Predga na njegovoj prvoj svetoj meši v Črensovcih leta 1936 junija 21. na nedelo Srca Jezušovoga svetka, ki so jo držali urednik Marijinoga Lista.
I.	„Eden od vojakov je z sulicov prehodno njegovo stran i je taki pritekla krv i voda." (Jan. 19—34).
Dragi krščeniki! Po čelom širokom sveti se na denešnji svetek obhaja dvojna velika slavnost: Olasi se boža liibezen, ki je z sulicov presmeknola Jezuša, Božega Sina Srce, da bi iz njega izvirajoča voda oprala vse diiše od poprijetnogä, izvirno-ga greha po svetom krsti ; — i da bi iz njega kaplajoča Krv napojila po Presvetom Oltarskom Svestvi vse diiše na večno živlenje. Voda i krv Jezušovoga prebitoga Srca sta svedoka njegove brezmejne liibezni do nas, štera je vse žrtviivala, sa-moga Boga dariivala, takrekoč vničila, da mi živemo i smo vekomaj srečni.
Driiga slavnost, ki jo svet dnes obhaja, je lilijska slavnost, je slavnost zmage, ki jo je izvojiivao mladenec sv. Alojzij nad svojim telom, šteroga poželivost je z Jezušovim Telom spremeno v tak veliko čistost, ka si je zasliižo naslov: Angeo v teli.
Z godom Jeušovoga Presvetoga Srca i sv. Alojzija pa obhajamo mi v črensovskoj fari tretjo slavnost. Slavnost nove meša, gda stopi pred oltar naš novomešnik, da z čistočov sv. Alojzija ovenčan prikaže svojo prvo nevtepeno daritev i zä vedno zdriiži svoje srce z Jezušovim Srcom, da bo delao, trpo i vmirao po zgledi Srca Božega. Da, dragi krščeniki, to je dužnost diihov-niškoga srca, da je spodobno k Srci Jezušovomi: a) v deli, b) v trplenji i c) v smrti. To bo predmetdenešnje svete predge, štero naj blagoslovi Srce Jezušovo, ki tii pred nami v Oltarskom Svestvi prebiva.
II.a)	Jaz sem prišo, da bi meli iivlenje i da bi je v obilnosti meli". (Jan. X-10.) To je pravo Jezuš. To je namen njegovoga
prebivanja na zemli. To živlenje pa pomeni naše posvečenje, to je da bi vsikdar bili v milošči posvečiijočoj, ka pomeni, v stani brez smrtnoga greha; da bi tak vsikdar liibili Boga i to vsikdar bole i v tom stani vmrli, da si tak zagotovimo blaženo večno živlenje. To je namen našega odrešenja, našega odkiiplenja. Driigoga namena Jezušovo Srce ne melo, za driigo ne gorelo, za driigo ne skrbelo, samo za to i jedino za to, da so diiše Žive, da so v milošči posvečiijočoj, da se tak rešijo večnoga pogiiblenja. Čeravno je Jezuš neskončno moder, ki vse vidi i vse znanosti ma, ki je presveto i bo presvetliivao vsaki človeči razum; čeravno vse, ka je na sveti iznajdenoga, je njegovo delo, ar je on neskončno moder Bog; vendar on nikdar ne gučao od toga, kak se naj zatira jetika, čeravno je znao za klico toga betega i za vrastvo proti njemi i čeravno bi mogo milijardom rešiti na vnoga leta človeča živtenje. On toga ne včino, čeravno bi lejko. On je šteo rešiti diišo, to je več, to je vse. On nikdar ne mislo na elektriko i driige iznajdbe sveta, ki olejšajo živlenje človeki na zemli. Mislo je samo na rešitev diiše, to je več, to je vse. On je znao, kje so skriti kinči od njega stvorjeni, kje je vretina petroleja, kje so žile diamanta i zlata, z šterimi kinči bi si milijoni mogli siromaštvo zameniti z bogastvom, pa on teh skrivnosti ne odkrio. diiša je več, diiša je vse, to trbe rešiti. Njena rešitev je najvekše bogastvo, je najvekša sreča. Zato je pravo: „Ka pomaga človeki, če si ves svet pridobi, svojo däio pa pogubi". (Mat. 16.—26.) Njegovo Srce je poznalo samo edno skrb: diiše rešiti. Zato so njegova viista tiidi samo od toga govorila: „Reši svojo diišo!" „Hodi za menov!" „Liibi Gospodnoga Boga svojega z celoga srca i z cele duše i z cele pameti i ze vse moči svoje, bližnjega pa kak samoga sebe!" Zato se posto, zato trapo, zato je delao čiide, zato šo v trplenje, zato nam dao isvojo mater, to najlepšo lilijo nebe i zemle, za našo milo mamiko, zato je viso tri viire v groznih bolečinaj na križi i vmirao v nepopisnoj za-piiščenosti, da bi mogo praviti na konci živlenja : Consummätum est, dopunjeno je, diiša, rešena si. I naj to rešenje živo stoji pred našimi očmi, je dao svoje Srce presmeknoti, ka bi s pogledom na, po sulici odprto rano noč no den priznavali njegovo neskončno liibezen i jo vračiivali. Pa to prebito Srce se je iz tiste liibezni skrilo pod podobo kriiha v Presvetom Oltar-skom Svestvi, naj je diiša vsaki čas tU najde i tiidi sprejme. Tiste roke pa, ki den za dnevom oživlajo to Srce na oltari, so diihovnikove roke. Presrečen novomešnik! Dnes obprvim i zatem pri vsakoj svetoj meši boš zvao na zemlo Jezuša, boš pri vsa-koj svetoj meši prinašao diišam njegovo odprto Srce, da majo kam pribežati pred nevarnostjov diišnoga pogiiblenja.
To bo tvoje delo, to je delo diihovnikovo, to i samo to, naj diiše reši. Pa če diihovnik ma kakšikoli poseo, ki njemi ga višje cerkvena oblast določi, mora toga vpreči vsikdar v te edini namen: diiše rešiti. Naj predgä, naj mešiije, naj spovedavle, naj prečiščava, naj piše, naj siromakom pomaga, naj je pro-
fesor, naj betežnike vrači, naj dela v pisarni, naj vodi gospodarstvo, naj dela kjekoli. kam ga višji predstojniki pošlejo, vse mora delat v te namen, da diiše reši. I če yzeme brez dovolenja višje cerkvene oblasti te najzvišenejši poseo, ki ne sliiži rešenji diiš, je zagrešo pravo pot, je na krivo zablodo, po šteroj k Jezuši ne pride
Jezus, daj diihovnikom svoje srce, da do ž njim delali, trpeli i vmirali za rešenje diiš.
nikdar niti sam, niti driigoga pripelati ne more. Kajti dühovnik je namestnik Kristušov. Poslani je zato v isti namen, kak Kristuš od Večnoga Oče: „Kak je mene poslao Oia, pošilam jaz vas". (Jan. XVIII 20-21). Kristuša pa je Oča poslao samo za rešenje diiš, da poišče, kak je on sam pravo, zgiiblene ovce Izraelove, da reši diiše. Zato je diihovnikovo srce samo zato stvorjeno, da
gori i zgori za rešenje diiš. V tom deli nega prestanka, nega počitka. Ogenj ne pozna počitka, on vsikdar gori, on vsikdar dela, da sveti i segreva. Takša gorečnost je gorela v Srci Jezu-šovom, kak sam svedoči: „Moj Oča dozdaj dela i jaz delam". (Jan. V. 17.) Nebeški Oča neprestanoma skrbi za naše rešenje, ravnotak tiidi Sin. Celo njegovo živlenje je ogenj gorečnosti za rešenje diiš, ki ga je razjeo, kak je sam svedočo: „Gorečnost za tvojo hišo me razjeda". (Jan. II. 17.), me vničavle. Ta gorečnost je tisti deo, ki ga je dobo diihovnik od Jezuša. Goreti i zgoreti mora za rešenje diiš. Kak je Jezušovo Srce vodila skoz celo živlenje samo lübezen za rešenje diiš, istotak mora duhovnikovo srce do hladnoga groba poznati samo edno jedino duž-nost: rešiti diiše.
II.b) Dühovnikovo srce more biti spodobno tiidi v trplenji Srci Jezušovomi.
Trplenje! Reč, pred šterov strepeče človeče bitje. Pa vendar brez njega nega zveličanja. Brez njega nega v diiši lepote, ne moči, ne stanovitnosti. Trplenje je kliič, je dvojni kliič, ki gda pekeo zapre, te nebo odpre. V evangeliumi svetoga Mataja čtemo sledeče zgodbo. Jezuš je vučenikom naznanjao, da bo šo v Jeružalem, gde de mogeo dosta trpeti i gde bo vmorjen. Sveti Peter, kak je to čiio, ga je na stran pozvao i njemi pravo: „Nikdar se ti to ne sme zgoditi". A Jezuš ga zavolo teh reči ostro pokarao i se vkraj od njega obrno: „Odhajaj od mene skillavec. Na spako si mi, ar ne misliš na to, ka je boiega, nego ka je človečega". (Mat. XVI. 23.) Ta zgodba jasno pove, kak je bilo Jezušovo Srce navdiišeno za trplenje. Je strepetalo toti tiidi to Srce v trplenji. ve pa poznamo njegove boleče reči, zječžne v Getsemani: ,Oča moj, če je mogoče, naj mine te kelih od mene, ne moja, nego tvoja vola naj bo. (Mat. XXVI. 39.) Tüdi tó Srce je prineslo zagovor na vüsta trpečemi Zveličari, gda ga je sluga splüskao: „Če nesam prav gučao, posvedoči, da ne prav, če pa prav, zakaj me bijel?" (Jan. XXVIII. 23.) Tüdi to Srce se je tolažilo: „Elol, eloi, lamma sabacthani: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapiisto? (Marko XV. 34.) A je pa vseedno vsikdar želelo trpeti i bilo pripravleno trpeti, je vsikdar trpelo popolnoma vdano, dokeč je ne sulica stotnikova za rešenje dUš prebodnola. I Jezuš je to rano püsto na svojem Srci še po goristanenji odprto na spomin dühovniki, naj se ne boji trplenja za rešenje duš.
Po njegovom goristanenji je njegovo razmesarjeno telo ozdravelo, nemrtelno postanolo, obdržalo si je pa rane, na rokaj, nogaj i srčno rano. S tem ranjenim Srcom prebiva v Oltarskom Svestvi. To prebito Srce svoje je pokazo sv. Marjeti Alacoque iz presv. Oltarskoga Svestva, naj vidimo dokaz, da je to Srce štelo trpeti za nas, pa če bi moglo, je pripravno še zdaj trpeti za nas. Vse to pa zato, naj spoznamo za dužnost, da po Jezušo-vom zgledi tüdi mi moramo mirno prenesti vse križe iz lübezni do njega, štere terja od nas.
Dühovnik je namestnik jezušov, dühovnik je driigi KristuŠ. Duhovnikovo Srce je tak Jezušovo Srce, mora dühovnik zato želeti trplenje, mora trpeti, mora nositi za rešenje duš prebodjeno srce. Gda zvoljenec boži dobi mešniško posvečenje, dobi oblast, da vsaki den ponovi na zemli Jezušovo trplenje po svetoj meši. Prebito Srce Jezušovo prebiva v njegovih rokaj pri vsakoj svetoj meši. Prebito Srce Jezušovo položi pri vsakoj svetoj meši v svoje srce, v svojo diišo. Srce križano, Srce ranjeno, Srce z trnjom ovito, Srce od plamenov goreče ! O zakaj ti dava dühovnik, zakaj ti dava, novomešnik, Sin Boži svoje križano Srce? Samo zato, naj je tvoje srce k njegovomi spodobno, je križano, je trpeče. Samo zato, naj spoznaš, da pravi dühovnik biti ne moreš, če za rešenje düS trpeti neščeš. Opomina te Jezuš, tvoj Gospod, da ti duhovniška služba nalaga žrtev, štere če ne doprineseš, nesi več Kristušov sluga, kak sv. Pavel apoštolpiše: „Če bi se liidem dopao, nebi bio Kristusov sluga." (Gal. I. 10.) To je, če bi se ravnao po želi sveta, ki se boji trplenja, ne bi bio Kristušov sluga, posvečenje za mešnika bi svoj namen zgü-bilo. Mogoče me pitate, dragi verniki, ka pa te mora dühovnik trpeti? Odgovorim z Jezušovimi rečmi: „Sluga ne vek&i kak njegov Gospod. Če so mene preganjali, bodo tudi vas. Vse vam bodo včinoli zavolo mojega imena, ar nepoznajo njega, ki me je poslao." (Jan. 15. 20.) Božega Odrešenika nepoznajo, neščejo poznati milijoni, zato ga preganjajo v njegovih dühovnikaj. Preganjajo ga z lažlivimi guči, z špotlivimi conami, preganjajo ga z sramote-njom v tiski, preganjajo ga z nezahvalnostjov, preganjajo ga z nepokornostjov, preganjajo ga z surovov silov, preganjajo ga z kršitevjov pri zvršavanji njegovih dužnosti, preganjajo ga z krivičnimi ovadbami, dokeč ga ne preženejo z cerkve, od oltara, od Jezuša, pod meč, vu smrt, kak je to usoda dühovnikov v vsakom stoletji, posebno pa bogata v denešnjem v vseh državaj skoro, posebno pa v Rusiji, Meksiki, Španiji i v misijonskih pokrajinaj. Pa poleg toga trplenja tere dühovnika skrb za düSe, kak sveti Pavel apoštol piše: „Jaz pa bom prav rad vse irtviivao, tiidi samoga sebe pòpolnoma irtviivao za vaše dilše, tiidi če bi me vi tem menje lilbili, kembole jaz vas läbim." (II. Kor. 12, 15).
DüSice, spoznate, kakšo nerazumlivo lübezen nosi do vas Srce Jezušovo i po njegovoj zapovedi srce duhovnikovo za vaše rešenje? Duša, ti si kralica. Jezuš je pravo od tebe, da je bože kralestvo notri vu tebi: „Bole kralestvo je notri vu vas." (Luk. 17-21.) DüSa, če je je pa bože kralestvo v tebi, te si ti kralica. Kralica si, kakšekoli telo te nosi, kakšakoli obleka to pokriva, kakšegakoli stana, spola i starosti je to. Kralica si, i naj kralica ostaneš, je svoje Srce Jezuš položo v dühovnikove prsi, da se te Žrtvtije, da trpi za tvoje rešenje, da vmira za té vsaki den, kak pravi sv. Pavel apoštol: „Vsaki den vmiramo(I. Kor. 15-31.) Zato je pa neskončno razžaljeno njegovo Srce, če si ti neza-hvalna, če ti nazlük telikim trüdam i žrtvam dühovnikov dol z sebe strgaš kralevsko obleko, oblačilo posvečujoče milosti, pa
t-azgaijena, osramočena, brez živlenja se vržeš v naroče svojémi i božemi sovražniki, hiidomi diihi. I to nezaslišno nezahvalnost včiniš, kelikokrat v smrten greh privoliš. Povekšaš pa to rano, če se spokoriti neščeš. Med vsem diihovniškim trplenjom je to najvekše. Pa nega i ne bilo i ne bo gorečega diihovnika, ki te rane ne bi noso v svojem srci. Nosi jo i ž njov, z tov zevajo-čov ranov, tolaži razžaljeno Jezušovo Srce za vas, ki neščete liibiti Večne Liibezni.
II.c)	Jezušovo Srce je vmrlo. Liibezen za rešenje diiš njemi je vgasnola živlenje. Iz liibezni za rešenje diiš, mora vmreti tiidi duhovnikovo srce. Jezuš, dober pastir je rad dariivao svoje živlenje, naj se samo rešijo diiše. To dela i vsaki goreči diihovnik. Pa ne boj se diihovnikovo vmirajoče srce! Potolaži se! Kak je Marijino materno srce tolažilo pri vmiranji pod križom Jezušovo Srce, bo tiidi tebe, namestnik njenoga Sina, goreči diihovnik. Jedina tolažba Jezušova v njegovomi bridkomi trplenji i na nje-govoj smrtnoj viiri je bila Marija. Na njo je gledao trpeči višji diihovnik, v njenoj liibezni je najšeo vmirajoči pastir diišic moč i tolažbo, da je svojo daritev dokončao. Na njeno, s skuzami namočeno molitev, je dobo najvekšo tolažbo: dobre diihovnike, v šterih prsaj bo bilo srce, k njegovomi spodobno. Od te njegove tolažbe govori sv. Diih Bog pri sv. Izaiji proroki : „/ vido bode preveliko pokolenje." (Is. 53-10.) Nešteti bodo tisti diihov-niki, ki se bodo žrtviivali za čast božo i zveličanje diiš. Ti bodo tolažba razžaljenomi Srci Jezušovomi, a njihova tolažba na smrtnoj viiri pa bo Marija, kak je bila svojemi Jezuši. Vse preganjanje, vso trplenje, vse nezahvalnosti, ka morajo goreči diihovniki v svojem srci nositi, vse to njim v obilnosti bo povrnola na smrtnoj viiri Jezušovo mati i diihovnikov mati, Marija. Gda de se njim diiša ločila od tela, k njim stopi, se njim nasmehne i milo-liibeče pošepetne: Sinek moj, hodiva k Jezuši po plačo. O, da Marija je mati duhovnikova, Marija je vodnica duhovnikova, Marija je tolažnica duhovnikova, Marija je zagotovilo srečne smrti duhovnikove, i njegove prevelike večne slave, če je noso v svojem srci gorečnost njenoga Sina, našega Gospoda Jezuša Kristuša, za rešenje dUš.
Dragi brat po Kristuši ! Dragi verniki ! To je naša najvekša tolažba, to je naša najvekša plača, ka nam je duhovnikom mati Marija.
III.	Predragi novomešnik! To so reči, štere sem ti nameno povedati. Jezušovo Srce, toga lübezen moraš nositi v svojem srci i tak delati vsikdar i vsepovsedi brez prenehanja i odlašanja za rešenje dUš. Z Jezušovim Srcom moraš mirno trpeti vse i vsikdar i vsepovsedi, gda boš iz trnja grehov rešavao v to zapletene dUše, gda boš iskao razsipne sine i zgüblene Magdalene. I v tolažbo ti bodi povedano, z Jezušovimi ranami odliküvani sv. Frančišek, ki je tvoj redovni oča, ti bo, kak je bio neštetim duhovnikom, vodnik do svetosti. Pa pisao si mi, gda si me oproso, naj ti predgam ete reči: „Prišlo je sprotoletje, pa bi
bilo primerno, da pokaiete pred vsemi, da je zaistino istlna, da tisti, ki dobro semen seja, bo meo dobro setvo, i ta dobra setva bo za en čas sad rodila. Vaia roka je posejala dobro seme po straneh Marijinoga Lista, ar tisti, šteroga je vaie seme odgojilo, je postao diihovnikDragi novomešnik, Marijin sinek, ti si sad Marijinoga Lista! I kak te je Marija po svojem listi, Marijinom Listi pozvala pred oltar, tak ti tiidi nadale šče biti vodnica, pomočnica, tolažnica, da boš noso v svojem srci liibezen Jezušovoga Srca za rešenje diiš. Samo zaviipaj se na njo! Od nje prosi vse, njej zroči vse, ž njov deli svoje veselje, v njeno materno srce potopi svoje žalosti. Njeni naj bodo tvoji uspehi, njej potoži za neuspehe. Kak je Jezuš svoje živlenje, hrano, obleko i vse od Marije šteo meti, ravnotak tiidi ti vse, popolnoma vse, prosi i mej od Mamike Marije. Te boš čiio na najsrečnejšo viiro svojega živlenja, na smrtno viiro njeno pesem, ki jo itak poznaš: „Jam hiems transiti". Zima je minola, zapor je odišeo, lepa diiša mojega diihovnika, pridi, pridi!
Dragi brat po Kristuši! Približao se je najsrečnejši i najveličastnejši trenutek: Pristopo boš k oltari, da prikažeš na njem kak Jezušov diihovnik na nekrvav način njegovo daritev na križi. Približao se je čas, kda položi deviška mati Marija svojega sina v tvoje roke. Približao se je hip, gda Jezuš raztegne tvoje srce i svoje položi v nje. V tom nad vse blaženom trenutki tvoje prve svete meše se spomni tistih, ki bi jih najraj vido tü, pa jih ne, spomni se pokojnoga oče i dedeka. Poše-petni Jezuši: Če še trpita, na den moje prve svete meše reši jiva, dober Jezuš, kak ves moj pokojni rod. Pošepetni Jezušo-vomi Srci: Na den moje prve svete meše plačaj mojoj materi, brati, sestram, rodbini, botrini, dobrotnikom za vse dobrote z blaženov smrtjov. Vrži globoki pogled v Srce Jezušovo i je prosi za sv. Očo, za sebe, da si dober diihovnik, i za nas vse duhovnike, da smo takši, kakše nas žele meti Jezužovo Srce. Ne pozabi se z Marijinoga Lista, ki te je pred oltar pripelao i z svoje rojstne vesi, ne z fare, ne z tistih, ki so od daleč i bliizi prišli k tvojoj prvoj svetoj meši. Ne spozabi se z tvojega reda i tretjega reda sv. Frančiška, ne z krščenikov širom sveta, ne z misijonov, ne z živih, ne z pokojnih. Posebno pa prosi Jezušovo Srce za uboge pastere i ovce, ki z raztrganimi oblačili ležijo v trnje grehov zapleteni, da vstanejo, se oblečejo i oblečeni v svatbeno obleko pridejo z tebov i z nami vsemi vkiip na večerjo Agnje-covo, gde allelujska pesem nikdar ne mine... nikdar ne mine... bratje i sestre... nikdar ne mine. Amen.
Nfl2flJ v NfìROCJE
NfìTERE CERKVE.
Čtevcom na pot.
Na sveti je vnogo peških poti pa vozkih kolnikov, Steri se med sebov preplečejo, vse té male poti pa držijo na glävno i trdno cesto.
Po sveti tečejo male pa velke vode, se vlečejo prek mehkih ravnic i skačejo prek trdoga skalovja, konči se pa vse zlijejo v nezgrüntano, mirno morje.
Na sveti živejo lüdje. Vsi nosijo v svojih prsaj hrepenenje po sreči. Vsakši bi rad najšeo svojo srečo i jo zàto iščejo vsi po vseh skritih po-taj do zadnjega diha živlenja. Pa denok je tak malo liidi zaistino srečnih. Zakaj? Zato ka iščejo srečo tam, gde je nega i je tiidi nikdar ne bo.
Edino sveta katoličanska vera nam jasno pokaže, gde je dom prave sreče.
To so sprevidili vnogi, vnogi glasovitr pa preprosti lüdje, da je samo v katoličanskoj cer-w kvi prava sreča domä. Katoličanska Cerkev je kak trdna cesta, kama vodijo vse zasükane poti, je kak nezgrüntano morje krščanskih istin. w	Niedna reč pa ne mela za driigoverce vekše
vrednosti, kak reči iz vüst tistih lüdi, šteri so -g se narodili pa zrasli zvün katoličanske Cerkve, pa so po stanovitnom iskanji najšli pravo pot do istine pa sreče.
Tej lüdje so kak srečen popotnik, šteri po dugih letaj pali zagledne očinsko hižo, kak trü-
V-
den romar, Steri je v trdoj zimi biodo po logi, pa konči najšeo pot v toplo i lepo hižo.
Ali srce se krči vsakšemi krščeniki, Steri liibi diiše, od-kiiplene po jezušovoj krvi, či gleda nazaj, kak so stoletja i stoletja tajili milijoni krščansko cerkev i zametavali njene zvišene navuke. Isto dnesden posebno doživlamo. Žalostno, da je ostalo na miljone liidi zviina nje i so še zviina Cerkve, pa so tak oropani vsega, ka je dobroga i zato žejajo pravo pa čisto istino.
Z toga zroka volo smo se namenili preglednoti na krači živlenje tistih ludi, ki so prišli do istine katoličanske vere i zapisati to, ka so sami občiitili v njoj. Tej liidje se zovejo /convertiti t. j. tisti liidje, ki so se spreobrnili, ki so prestopil v kat. Cerkev.
Či tak premišlavlemo živlenje teh iz driige vere spreobrn-jencov, nam to jasno svedoči istino katoličanske vere, Itera po-punoma zadovoli človeka na zemli. Edne, ki so najšli pot v Rim, je gnalo v naroče Materecerkve nepotišeno hrepenenje, driige vòenjé, umetnost, zdrava pamet, versko raziskavanje, tretje pali vpliv krščanskoga vzgleda ali pa zviinredno deliivanje milošče bože.
Kak pa si je denešnji človek vtepeo v glavo, da verje i mä za istino samo to, ka vidi. S tem pa postane nerazumen kak deca. Kak se svet gible pa vrti, čiravno deca trdokorno mislijo, da se sunce vrti, tak tiidi ostane istina vsikdar istina, čiravno se človek zavolo svojevolnoga mišlenja raj oprima krivih navu-kov, štere si je sam vkiip spravo.
Gde pa je Bog sam spregučao, tam več ne dano na volo stvorenji, ali naj posliiša, ali ne. Sveta dužnost človeka je, da se oprime te istine, ki nam jo je nazvesto sam Bog. I s tem, da je Bog nazvesto človeki pravo istino, njemi je dao najbouše i najvišiše svedočanstvo. Ravno ta istina njemi prinese srečno za-dovolstvo pa mir. To sta reči, za šterimi denešnji človek blodi po neznanih potaj do groba, — pa jivi li ne najde.
Kristuš je pa postavo svoje mesto na viden breg, da se daleč vidi okoli, postavo je svojo Cerkev na pečino, tisto edino, sveto, katoličansko i apoštolsko cerkev, ki jo nemrejo premagati peklenske moči.
I štokoli se triidi s pravim nakanenjom dosegnoti istino i priti v naroče te Cerkve, je že na poti k njoj. Mi znamo, da je prava istina samo v tistoj Cerkvi, Stero] je Bog nazvesto svojo istino. To pa je samo katoličanska Maticerkev.
Nam, ki smo bili rojeni pa vzgojeni v katoličanskoj Cerkvi, se mogoče več ne vidi to nikaj čiidno; ali tem vekše občudovanje vzbiidijo v nas tej, Steri so bili rojeni žvtina nje, pa so si itak želeli dosegnoti pravo istino i jo tiidi dosegnoli, čiravno so bile jako različne poti, ki so je pripelale do nje.
Zato se naj vsi, Steri so dobre vole i dobroga mišlenja, podajo z nami na pot od ednoga iskatela večne istine do drii-goga, od snopiča do snopiča „Marijinoga lista", da spoznamo, kak srečni smo mi katoličanci i sprevidimo, da moremo dati Bogi dužno hvalo pa diko za tO neizmerno srečo.
Alberti Magda roj. Scharlau.
V	človečetn razumi je lakota po istini tak vraščena, da nemre najti mira pa zadovolstva, dolceč ne pride do pravoga spoznanja tiste istine, štero nam je nazvesto sam Bog. I to je za vse zadosta velki dokaz, da more biti negdi prava istina. Takše nemirno hrepenenje po krščanskoj istini je doživela Magda Alberti, žena luteranskoga farara i preci znana pisatelica.
V	ranoj mladosti je bila pobožna. Gda je njena mati molila ž njov luteranske molitve, so njoj pri tom njene oči vsikdar letale se pa ta. Ta nepazlivost se njoj je tak zasekala v diišo i jo tak bolela, da si je za pomiritev vesti napravila leseni križ i ga postavila v ograd na skriti kraj. Den za dnevom je hodila se opravlat svoje pobožnosti.
Gda pa je že odrasla, so se njoj v mladoj duši oglašale verske dvojbe, poleg toga so jo šče hladne razumske fara-rove predge ešče bole odbijale, tak, da je nazadnje zgiibila vero v vse. Nikaj ne več molila, ali po Bogi, po istini, je z vsem srcom hrepenela. Na srečo se je spoznala z ednov katoličanskov gospov, s šterov je obiskala katoličansko sliižbo božo. Ka je občutila v tom hipi, nam je sama zapisala.
„Velko hrepenenje me je zagrabilo pri sv. podigavanji.. . prvikrat sam po dugom časi molila i čutila sam, kak so kapale skuze na mojo roko. Mela sam občiitek, kak da bi liibi Bog sam gučao z menov. Zaprlä sam svoje oči i vervala sam, da občutim božo bližino."
Po tom je šla k katoličanskomi diihovniki, šteri njoj je jasno i natenkoma razložo vero v Boga pa Kristuša.
Pomali je začnola pali vervati ali na prestop v katoličansko vero niti daleč ne mislila. Nasprotno. Poniidila je roko lu-teranskomi farari Alberti v zakonsko zvezo. Mož je bio dober i oba sta bila srečniva v zakoni. V toj sreči pa denok ne pozabila prositi Boga, naj njoj da spoznati pravo istino.
Začnola je čteti tüdi knige luteranskih pa katoličanskih pisatelov. Vrivalo se njoj je pitanje, čida je Cerkev? Vsi fararje se zazavlejo na sv. pismo, vsakši pä po svoje vči. Što pa naj zna, šteri ma prav? Nekaj pa li more biti, ka davle trdno stalnost sv. pismi. To pa nemre driigo biti kak izročenje svetih očov. Stopaj za stopajom se je bližala k istini.
Posebno se njoj je povidila edinost pa složnost katoličan-ske Cerkve, gda so se luteranske cerkve med sebov jako ločile. Sama piše: — Razceplenost evangelske (luteranske) cerkve mi svedoči, da nemre biti to prava Cerkev, ki bi jo Kristuš nastavo na vekivečni fundament.
Zviin toga je šče vidila nedoslednost luteranskoga navuka v tom, da priznavajo čiidež Kristušovoga vtelovlenja, a nevte-peno Mater božo pa neščejo častiti. Zatopila se je v čtenje cerkvenih očov, ki so živeli za apoštoli. I tii je spoznala, da so
tej včili ravno to, ka vči dnes katoličanska cerkev. Či pa je to eden pa isti navuk, mora biti istina samo tii.
òde se kralevska obliiba: — „Glejte, jaz sam z vami vse dni do konca sveta", — spunjavle bole očivesno kak v daritvi sv. meše!? I toga živoga Kristuša, šteri je tak presrčno pa tesno povezani z vernov diišov, sme naša diiša sprejeti v sv. prečiščavanji i zavžiti njegovo Telo pa Krv. Vsega toga nega pri luteranih.
Tak se je Magda Alberti čiduže bole z razumom osvedo-čila, da je samo katoličanska Cerkve prava. Ka naj zdaj napravi?
Marija, obramba grešnikov, povrni vsako blodno diišo na pravo pot.
(To Marijino sliko je naslikao svetoznani Tizian i se nahaja vifrančiškanskom samostani na Hvari),
More šče vola priti. Kak pa naj postane katoličanka ona, fara-rova žena? Ar je ltibila svojega moža, je odlagala spreobrnitev vsikdar dale. Pa vest njoj nikak ne dala mira.
Konči pa njoj je mož po dugoj znotrašnjoj borbi dovolo, da prestopi v katoličansko cerkev.
To se je zgodilo v Osnabriicki v Nemčiji v ednoj samo-stanskoj cerkvi. Drügi den pa je vsa srečna i pomirjena sprijela sv. prečiščavanje.
I kak za plačilo njoj je Bog dodelo šče vekšo srečo. Spre-obrno se je tiidi njeni edini sin Pavel i postao goreči katoli-čanski dühoynik.
Sama je zapisala v knigi: „Borbe, spomini pa izpovedi" 1. 1919: — ,V globokoj ponižnosti pokleknem pred vsemogoč-noga Boga i če se pri tom zglednem na to, kak je vodo moje živlenja, morem z genjenim srcom hvalno pripoznati: Ah, Gospod, nesam vredna vseh milosti pa smilenosti, štere si mi podelo".
Kak pa je s tebov, dragi čtevec? — Ve sam jaz tiidi katoličan, pa se ne čiitim tak srečnoga, — boš najhitrej pravo. Resan, sunce ne sija vsikdar, včasih ga zakrijejo kmični oblaki. Pa to mine. Po vsakšem viheri nam sunce radosti pa sreče lepše zasine kak prie: zaveš se pali svoje neizmerne sreče, da si v katoli-čanskoj Cerkvi i iz srca ti bo privrela prisrčna zahvala Bogi za to.
Iščimo najprvo kralestvo bože.
V nogi so pozvani, a mali jih je odebranih. (Mat. 22-14).
Jezuš guči.od gostiivanja, na šteroga so vnogi, to je vsi pozvani.
A neso pa vsi odebrani, to je določeni, da bi na to go-stiivanje tüdi prišli. To pa zato, kak pravi Jezuš, ar neso Šteli priti. Ka se nam ne bi gda sveta zgodilo, ka na bože gostüva-nje nebi bili notri pUščeni, nego ž njega vovrženi na zvfinešnjo krnico, kde bo večno jokanje i škripanje z zobmi, pomislimo a) da to gostüvanje šče Jezuš sltižiti z vsakov, tüdi našov dflšov, i b) da ne more biti zroka, da bi to vabilo, to pozvanje odklonili, nego dužni smo je sprejeti. Jezušovo Srce, ki za naše dUše v Oltarskom Svestvi prebivaš, vužgi naša srca na veliko lübezen do tebe i tvojega nebeskoga kralestva.
Jezuš pravi, ka je nebeško kralestvo spodobno krali, ki je napravo gostüvanje svojemi sini. Od kralevskoga gostüvanja je tü guč i to od gostüvanja nebeskoga kralestva. A nebeško kralestvo pa kde je? Ka je ne bi dugo iskali i li ne najšli gde v dalešnjih deželaj prek morja, na visokih planinaj, ali skritih puš-čavaj, nam je Jezuš jasno i odkrito povedao, kde je to kralestvo. On je pravo: ,Bože kralestvo je notri vu vas". (Luk. 17. 21.) Odprite evangelium sv. Lukača i najdete te reči v 17. poglavji i 21 vrsti. Če je pa bože kalestvo notri vu nas, v našoj diiši, te se gostüvanje, od šteroga guči Jezuš, more obslužSvati v našoj diiši, štera je zaročnica Jezuša, božega Sina. Sin Boži ob-služava to gostüvanja z dušov človečov, Štero je na svetom Križi rešo i si jo zaročo z sebov, da bi njemi bila vredna zaročnica na tom sveti, na drügom bi pa bila njegova tovarišica v večnom njegovom kralestvi. Zaroči se pa Bog z našov dtišov pri svetom krsti, gde se njoj pokloni vera, vüpanje i lübezen. Lübezen je tisti stavbeni gvant, šteroga so v starom časi davali svojim svatom tisti na Izhodi, ki so je ne gostüvanje pozvali, i od šteroga Jezuš guči, ka ga düSa mora meti. I te obleč lübezni
se nači zove milošča posvečujoča ali stan brez smrtnoga greha. Če diiša ma samo eden neodpiiščeni smrtni greh, nema svatbe-noga obleča, nema iiibezni, ne more se z Jezušom zaročiti i nemore nikdar v njegovo kralestvo priti.
Krao, ód šteroga guči Jezuš, ki da gostiivanje sliižiti svo-jemi sini, je Oča nebeški. Sliiži je svojemi Sini, našemi Zveli-čiteli, Jezuši Kristuši tak, ka njemi da naše diiše olepšane po milosti svetoga krsta, ali svete pokore, kak njegove zaročnice. Sluge, ki zovejo diiše na gostiivanje, so diihovniki. Ti glasijo vero poganom, da se krstijo i postanejo njihove diiše zaročnice Jezušove. Ti glasijo Jezušovo reč vsakomi vsikdar, nepretrgano i neprestano: „Mite najprle kralestvo bole. (Luk. 12. 31.) Ti kričijo grešnikom den za dnevom na vfiho: Reši svojo diišo! „Ka ti vala, če celi svet dobiš, na diiši pa škodo trpiš?", kak pravi Jezuš, naš Zveličiteo. Neprestano se glasi teh slugov vabilo: „Pokorite se, da če se ne pokorite, kak pravi Jezuš, se vsi po-giibite!" „Povrnite se k meni, pravi Bog i jaz se povrnem k vam pa vržem vaše grehe za moj hrbet, ne bom je več gledao". Pa če blodniki sprejmejo vabilo, njim spokolejo teoce i tiične tvari, kak pravi evangelium, ka pomeni, ka njim pri svetoj spovedi vničijo njihove grehe i je oblečejo v svatbeni gvant milošče po-svečiijnče, ka do vredni najjakšega gostiivanja, kde se deli naj-boša hrana i toči najfinejša pijača, kakše niti kralevski stoli ne zmorejo: nahranijo se z najsvetejšim Božim Telom Jezušovim i ž njegovov molberevdnov Krvjov se napojijo.
O kakša sreča, kakša čast, kakša oblast je to za naše uboge grešne duše, biti zaročnica samoga Boga, biti kralica vso večnost v božem kralestvi. Jezuš je najlepši, najbogatejši, naj-blaženejši, najmočnejši zaročnik. On nikdar ne vmerje i njegovo kralestvo se nikdar ne zriiši. Bi bilo mogoče, da bi štera uboga grešna človeča diiša zavrgla njegovo pozvanje i nebi prišla na njegovo gostiivanje? Za premislit je to teško, a za gledat je jako žalostno, ar vidimo den za dnevom kak zavržejo to vabilo milijoni i delajo tisto z slugi, kak so delali kralevski slugi evan-geliuma povablenim. Diihovnike žalijo, sramotijo, kolejo za njihovo vabilo, kda neščejo nikaj driigo diišam, kak samo njihovo večno srečo. Za kralestvo, v šterom kraliije večno sprotoletje, v šterom nega smrti, nega nemira, nega skuz, nega betega, nego kraliije samo liibezen i samo veselje i to vekomaj, za to kralestvo se ne brigajo, nego je zamenijo z mamonom, kak pravi Jezuš, zamenijo z zemlov, štera, kak on pravi mine. To bože kralestvo zamenijo nespametni še z trštvom, za dobiček, od šteroga pravi Jezuš, ka ga tatje vkradnejo i erja poje. Ubogi grešniki, ubogi zasleplenci, naša pot naj nede nikdar njihova, naša pot naj pela vsikdar samo k Jezuši!
K Jezuši! A Jezuš pa pravi: „Nebeško kralestvo silo trpi i ti silni je zadobijo\ (Mat. XI-12.) To pomeni, ka samo od sebe ne pride nebeško kralestvo, boriti se moramo za nje. Boriti se moramo, da je ne zgubimo. Zgübi se pa že samo po ednom smrt-
nom grehi. Zato vso naše živienje nam mora biti prva dužnost, da premagamo smrten greh. Skiišnjava mora priti, ovak ne morem pokazati vernosti do svojega nebeskoga zaročnika. Če me čemeri edna i drüga reč, zakaj se to dogodi? Naj pokažem svojo krotkost do svojega zaročnika, krotkóga Jezuša, ki je pre-klinjan bio i ne preklinjao, nego blagoslavlao. Telo se mi punta, napadne je poželivost, nasladnost. Zakaj? Naj Večnoj Leliji, Jezuši, morem z premaganjom tela pokloniti svojo lelijo, svojo ne-dužnost. Vabi te bliščeča pijača, smeje se ti, i te zove: primi me, nagni se, piisti me v sebe, da ti razveselim srce. Zakaj? Naj z smehom okloniš vabilo i z žučom napojenomi, treznomi Jezuši podariš svojo treznost, najmočnejšo moško jakost.
Diih Sveti pravi po sv. Pavli apoštoli, da brez borbe nega zmage i brez zmage nega korone. Zato so borbe i skiišnjave, da Jezuši, zaročniki svoje diiše v zahvalo, ka je on teliko borb, teliko trplenja prestao za nàSe rešenje, za naše večno kralestvo, daj njemi damo v zahvalo naše borbe, naše zmage. Malodiišni v skiišnjavaj nikdar ne smemo biti, ve nam Jezuš pravi: Vii-pajte se, jaz sem svet premagao. I sv. Diih nas vči, ka se prek moči nikdar ne skiišava nišče. Ar Bog, kda dovoli, da se nam bliža pri ednoj strani hiidobec, pri driigoj strani kre nàs stoji on sam i nas nasloni na svoje srce i se bori z nami, da ne privolimo v hiidobijo.
Neskončno dosta sö trpeli skoz jezeroletja nesrečni robi. Od človečega robstva pa je neskončno hiijše robstvo hiidoga dfiha. Da te najhiijši človek ma le nekaj dobroga na sebi, hiidi diih pa nema i nemore meti, on je sama samerna hiidobija. Zajo je njegovo robstvo najvekša nesreča, od štere vekše nega ne na tom i ne na ovom sveti. Pride pa vsaki v to robstvo, ki prostovolno, premišleno včini samo eden smrten greh. Vekše dužnosti zato ne, kak boriti se proti smrtnomi grehi i ga premagati. Premaga ga pa vsaki, ki v skiišnjavaj pribeži pod Marijin plašč, pod njeno materno obrambo. O gledajte Alojzija, Itnrija, Berchmansa, Stanislava, Agneško, Lucijo, Trezo i Treziko, pa vse neštete jezere deviških duš, ki vživajo svetniško čast v nebi. Što jih je rešo smrtnoga greha? Marija, ar so jo goreče častili i se v skiišnjavaj z viipanjom k njej obračali. Ali što je rešo z škramplov hiidoga diiha nesrečne grešnike: Magdalene, Augustine, Margete, i neštete milijone spokorjenih grešnikov, ki vživajo večno slavo v nebesaj? Marija. K njej so jokali i jo milo prosili, naj jih reši robstva hiidoga diiha i je rešila. O reši tüdi nas, ve nas Maticerkev tolaži, gda moli, ka ešče ne bilo čfiti, ka bi se pogübo tisti, ki se je z viipanjom obračao do Marije. Ne pogübimo se tüdi mi. Ž njov vsikdar zmägamo, ž njov zaročnika svoje dtiše, Jezuša, nikdar ne zgübimo po smrtnom grehi; i če bi ga po nesreči, ž njov ga znova nazaj dobimo i po Njej tiidi pridemo k Njemi, v njegovo večno kralestvo.