IÖ3BEDNJÄI KN JIŽNICA I
i "EUE_
C AVTM
Celje - skladišče D-Per
III 5/1995
II
5000002516.6
COBISS e
I______Leto XVI - številka 6, junij 1995_
Dober vrtec — vizija in resničnost
Ob koncu vsakega šolskega leta Vzgojnovarstveni zavod Janka Hermana Žalec predstavi opravljeno delo članom svta staršev, sveta zavoda, Zavodu za šolstvo in predstavnikom ustanovitelja, to je občine. Letošnja predstavitev prejšnji teden v šempe-trskem vrtcu je bila nekoliko drugačna.
Vrsto let so namreč v vrtcih žal- In kakšen je dober vrtec? Prav-ske občine iskali nove metode, obli- zaprav je njegova definicija zelo
ke dela in vsebine, ki bi omogočale čim več zadovoljstva otrokom, staršem in tudi zaposlenim. Še pred dejansko spremembo družbenega sistema v Sloveniji in pred uradno uvedbo sprememb v predšolski in šolski vzgoji so v vrtcih preizkušali nove oblike dela, čeprav so o tem v javnosti bolj malo govorili. Kot je povedala Mara Mohorko, v.d. ravnateljice žalskih vrtcev, so ob tem dosegali tako dobre rezultate, da so se odločili prijaviti na razpis Kako organiziramo dober vrtec. S svojimi izhodišči in načini dela so širšo slovensko javnost seznanili na Dnevih slovenskega izobraževanja, 10. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Prav to — vizijo dobrega vrtca, ki jo v veliki meri že uspešno uresničujejo v vseh vrtcih žalske občine, so predstavili tudi v Šempetru. Žal jim je razen vodje oddelka za družbene dejavnosti Tanje Rehar prisluhnil same en svetnik od vseh povabljenih predstavnikov ustanovitelja, ki v celoti financira predšolsko vzgojo oziroma vrtce.
preprosta. To je vrtec, v katerega otroci radi hodijo. Mara Mohorko dodaja, da je to vrtec, v katerem so v ospredju otrok in pogoji za njegov razvoj. To ni vrtec brez nezadovoljstva, problemov, neuresničenih potreb, interesov in želja. Je pa vrtec, v katerem ob danih in spreminjajočih se pogojih vsi — otroci, zaposleni in starši soustvarjajo pogoje, primerne za vse in vsakogar, ne glede na čas in okolje.
Predvsem pa je to vrtec, kjer ni najpomembnejši skupen rezultat skupine otrok, kjer vzgojiteljica ne ukazuje in kjer ni treba ob istem času vsem otrokom v skupini po-
četi isto stvar. V dobrem vrtcu vzgojiteljica otroke predvsem usmerja, jim ponuja več možnosti, med katerimi lahko otroci sami izbirajo, jim pomaga, da uresničijo svoje želje, ideje in dogovore. Meja njihove svobode je svoboda drugega. Vzgojiteljice in varuhinje so seveda v takem vrtcu, kjer je tudi precej individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami ali posebnimi interesi in nadarjenostjo, mnogo bolj obremenjene, predvsem pa potrebujejo ogromno znanja o vedenju in potrebah otrok. Tudi zato so vzgojiteljice opravile komunikacijske treninge. V dobrem vrtcu pa je prav tako poudarjena vloga staršev.
Seveda je ob vsem tem potrebno zagotoviti ustrezne materialne pogoje. Morda bo kdo rekel, da so dobri vrtci predvsem dragi vrtci. Odgovor je v sreči otrok. K. R.
Pionirji Juteksa državni prvaki
Na strelišču za zračno orožje v Črenšovcih je bilo državno prvenstvo za vse kategorije. V kategoriji pionirjev je postala državni prvak ekipa strelcev SD Juteksa'Žalec z rezultatom 545 krogov, kar je tudi nov državni rekord. Posamezno je
15. ŽALSKA NOČ 1. JULIJA
Tudi letošnja turistična prireditev Žalska noč, ki bo že 15. po vrsti, bo za številne J obiskovalce zanimiva in privlačna. V pro- f gramu bodo tudi tokrat sodelovali pred* Ravniki češkega hmeljarskega središča iz Zatca. Program prireditve objavljamo na 9. strani.
Za dan državnosti,
....t
vam iskreno čestita občina
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING
ES
Ivin G*
d.o.o.
PREBOLD LATKOVA VAS
Laikova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316
Zadnje dni šolskega leta so bile na osnovnih šolah številne prireditve, katerih so učenci s pomočjo učiteljev staršem in javnosti predstavili svoje delo v iztekajočem se šolskem letu. Težav v šolstvu in nezadovoljstva učiteljev na teh prireditvah ni bilo čutiti, saj zahvale učencev in zadovoljstvo staršev večini tudi nekaj pomenijo. Javno priznanje si torej zaslužijo vsi, ki so svojim učencem dali pomembno popotnico za življenje. Za skoral petsto osmošolcev, ki so se minule dni z valeto poslovili od osnovnošolskih Iclopi, se pričenja pomembna prelomnica in preizkušnja v življenju, vsem želimo še veliko uspehov in čim manj težav pri izbiri nadaljnjega poklica ali študija. In ker se te ani pričenjajo za večino zaslužene počitnice, želimo vsem, da bi bile prijetne in varne. Na posnetku utrinek z valete na osnovni šoli Braslovče.
bil najboljši z bronasto kolajno in osvojenim tretjim mestom Peter Šelekar z rezultatom 183 krogov, 4. mesto je zasedel A. Trifunovič s 182 krogi, 10. mesto pa je zasedel Samo Mesareč s 180 krogi (osebni rekord). Ista ekipa pionirjev je v državni ligi Pokala prijateljstva zasedla v skupnem seštevku 3. mesto, Andrej Trifunovič pa je s sedmimi zmagami v skupnem seštevku osvojil prvo mesto.
Nogometni turnir v Andražu
ŠD Partizan iz Andraža organizira odprti turnir v malem nogometu, ki bo ta petek in soboto (23. in 24. junij) na igrišču v Andražu. Prijave so sprejemali včeraj zvečer in takrat tudi izžrebali tekmovalne pare, turnir pa se začne jutri, to je v petek, ob 17 uri. Turnir bo odigran po predsku-pinah po sistemu izpadanja. Najboljše tri ekipe bodo prejele pokale in denarne nagrade.
K. R.
Notar tudi v Žalcu
Med prvimi notarji, ki so bili imenovani pred kratkim, je tudi Srečko Gabrilo iz Žalca. Njegova pisarna je v Levstikovi ulici v Žalcu (Virantova hiša, ob parku in tržnici), uradno pa bo pričela delovati 1. julija. V juniju je bil za žalsko občino pristojen še velenjski notar.
K. R.
Košarkarski bum iz Žalca
Za pionirsko košarkarsko ekipo osnovne šole Petra Šprajca-Jura Žalec je bil sobotni finale v Ljubljani velik dogodek in pravi košarkarski bum. V neposrednem televizijskem prenosu, kar se je tudi prvič zgodilo, so v finalni tekmi premagali ekipo Litije z rezultatom 58:51/45:45/ in tako postali prvaki 14. državnega prvenstva in 29. pionirskega festivala za mlajše pionirje.
»To je bil športno-kulturni praznik, ki ni pomemben samo za mlade košarkarje, ampak za košarko in šport nasploh, prepričan sem, da smo na pravi poti, da postanemo športni narod. Zasluge za to imajo tudi trenerji, vodstva šol in starši,« je po turnirju dejal državni sekretar ministrstva za šolstvo in šport RS dr. Janko Strel.
»Zgodba zase je bila finalna tekma med Žalčani in Litijčani, ki je dokazala, da tako značilne negotovosti v kraljici iger ne manjka tudi v mlajših kategorijah. Sicer pa so bile vse tekme kakovostne in izenačene. V Savinjski dolini očitno znajo skrbeti za prihodnost kakovostne košarke,« je dejal priznani strokovnjak Janez Drvarič.
Za zmagovalno ekipo OŠ Žalec so igrali: Rok Podkrajšek, Franc
Krajnc, Sergej Šviligoj, Toni Alatič, Matej Dobršek, Aljaž Bratkovič, Marko Klugler, Simon Bolčevič, Aleš Košec, Jernej Žagar, Vasja Knez in Tilen Šarlah, ki je bil najboljši igralec turnirja. Trener ekipe je Mitja Turnšek, pomočnik pa Dare Medvešek. Z ekipo mladih košarkarjev je bil na finalnem turnirju tudi ravnatelj Adi Vidmajer.
»Tokratni uspeh je krona večletnega strokovnega dela, na finalni turnir smo se namreč letos uvrstili že šestič. Trenirali smo dvakrat dnevno in se tako približali pripravam profesionalcev. Vesel sem, da nam je uspelo osvojiti državno
prvenstvo, zato igralcem čestitam. V Žalcu imamo vse možnosti za razvoj košarke,« je po tekmi na kratko povedal trener Mitja Turnšek.
Ža mlade športnike osnovne šole Žalec, ki so v tem šolskem letu postali državni prvaki, (vseh je kar šest), med njimi so tudi košarkarji, včeraj pripravili na šoli slovesen sprejem, čestitkam za uspeh pa se pridružuje tudi naše uredništvo.
ik
Na posnetku zmagovalna žalska ekipa po osvojitvi državnega pokala.
GOSTI*££
Kaplja vas, Prebold, tel.: 723 -268
Vas vabi na hišne specialitete
in priznana vina
vsak dan od 13. do 22. ure.
Ob ponedeljkih zaprto!
Vabljene zaključene skupine, gostišče lahko sprejme 70 gostov
Krvodajalska
akcija
Rdeči križ Slovenije - Območna organizacija Žalec vabi občane, da se udeležijo krvodajalske akcije 6. 7. 1995 od 9. do 15. ure v Tekstilni tovarni Prebold.
EproS
ELEKTRO STORITVENO TRC0VSK0 PODJETJE d.o.o. BRASLOVČE,
tel: 709 050
\ropic
cotte
Žalec,
Šlandrov trg 34a telefon: 063/714-285
Kava Brasil Minas 950,00 SIT Tropic kava v PVC 1071 SIT
S 11IOPIC KARTICO 10 dkg 121 SIT
Ni vsaka kava Tropic kava!
6. seja občinskega sveta
Nove takse, dražji vrtci
Dovolili tudi predčasno uporabo letošnjih proračunskih sredstev za investicijsko vzdrževanje v šolstvu
6. redno sejo so imeli občinski svetniki tokrat že v torek, 30. maja. Pričeli so jo ob 14. uri, precej časa pa so porabili že samo za sprejem dnevnega reda. Po pobudah in vprašanjih svetnikov so sprejeli pripombe na predlog sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin občinskih planskih aktov za odsek avtoceste Vransko — Blagovica, prav tako pa so potrdili tudi odredbo o taksah za obremenjevanje okolja in odredbo o valorizaciji najvišjega prispevka staršev k oskrbnini za otroke, vključene v vrtce.
Na dnevnem redu 6. seje je bila prvotno tudi točka o premoženjskopravnih zadevah. Svetniki naj bi namreč sprejeli sklep o prodaji enajstih avtomobilov, ki so v občinski lasti, vendar je župan predlagal umik te točke z dnevnega reda. S prodajo avtomobilov bi bilo namreč zelo ovirano delo inšpektorjev in geodetov oziroma državnih organov, to pa bi prizadelo predvsem občane. Ta argument so upoštevali svetniki, niso pa sprejeli dveh drugih županovih predlogov o razširitvi dnevnega reda: da bi ponovno odločali o povišanju nadomestila za stavbno zemljišče in o ponovnem imenovanju ravnatelja OŠ Braslovče. Kot je povedal župan, je pravna praksa takšna, da so sveti zavodov legitimni do izteka mandata oziroma do odpoklica njihovih članov. Kljub temu so svetniki menili, da lahko ti dve točki odložijo do naslednje seje.
Kljub temu pa so razširili dnevni red še z dvema točkama: Štefan Frece je predlagal razpravo o prenosu lastništva občinskega zemljišča v Libojah na prostovoljno gasilsko društvo Liboje, Vinko Drča pa razširitev programa posipanja poljskih cest, saj nekatera območja niso bila vključena v prvotni program (Kmetijstvo Žalec, Mirosan in nekatere zadruge). Posipanje naj bi potekalo pod istimi pogoji, financiralo pa naj bi se iz obresti od celotnega zneska nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč zaradi avtoceste. Oba predloga so ob koncu seje tudi potrdili.
O proceduri in pameti
Tudi na 6. seji so imeli svetniki številne pobude in vprašanja, najbolj pa sta razpravo razburkala dva predloga. Franc Sušnik je v imenu strank pomladi med drugim predlagal, da svet odobri uporabo sredstev za investicijsko vzdrževanje v šolstvu, čeprav občinski proračun še ni sprejet. Dela bi bilo treba namreč opraviti v času počitnic, program v višini 51 milijonov tolarjev pa je tudi usklajen. Odobrili bi uporabo 39,2 milijona, kolikor jih osnutek predvideva za investicije in investicijsko vzdrževanje. Čeprav so se načelno vsi strinjali, da šole potrebujejo ta denar čim prej, je opozicija nasprotovala temu predlogu, ker bi na enak način lahko zahtevali predčasna uporabo proračunskih sredstev tudi drugi porabniki, ker je tako kršen postopek sprejemanja proračuna, ker bi bil tako interes za njegovo čim prejšnje sprejetje še manjši, ker niso imeli gradiva in zagotovila, da je program del res usklajen med šolami in ker navsezadnje ni gotovo, če bo v proračunu za vzdrževanje šol res namenjenih toliko sredstev. Kot je menil Franc Žolnir, se gotovo ne bo zgodilo, da bi denar za šolstvo v predlogu proračuna še krčili, prej obratno — in da bi svetniki morali ravnati v tem primeru po pameti, ne pa po predpisani proceduri. Župan Milan Dobnik je povedal, da demokracija stoji in pade na proceduri in da bo v primeru nezakonitosti takega sklepa zadržal njegovo
izvajanje. Sklep je nato z enim glasom večine izglasovala pozicija, medtem ko stranke opozicije niso glasovale.
Da pa procedura le ni tako bistvena, je bilo ugotovljeno ob naslednji pobudi Martina Rakuše, naj se razveljavijo razpisi za tri delovna mesta v občinski upravi. Odlok o organizaciji občinske uprave in sistematizaciji delovnih mest namreč še ni bil sprejet, pa tudi statut pravzaprav še ne velja, ker še ni bil javno objavljen. Tokrat je župan prepričeval svetnike o nujnosti dodatne zaposlitve v upravi. Z njimi vred bi bilo 25 zaposlenih, kar je ena najmanjših številk med podobno velikimi občinami. Ker bi bil preklic razpisov tudi sramota za občino, so svetniki sklenili le to, da nova delovna razmerja ne smejo biti sklenjena pred sprejetjem odloka.
Zaključena javna razprava
V javni razpravi o trasi avtoceste Vransko — Blagovica je bilo sicer izrečenih veliko pripomb, vendar skoraj nobena neposredno o samem poteku trase. Vse pripombe so potrdili tudi svetniki, čeprav se niso strinjali z zahtevo krajevne skupnosti Vransko, naj se ves denar iz nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč za ta del avtoceste porabi v krajevni skupnosti Vransko. Vinko Drča je v imenu krajanov Gomilskega zahteval, da v tem primeru tudi KS Gomilsko dobi 62 milijonov tolarjev, ki bi ji pripadlo glede na kmetijske površine na trasi Arja vas — Vransko. Ker pa ta del trase ni več v javni razpravi, se njegova pripomba ni upoštevala. Prav tako je precej negodovanja, zlasti med opozicijo, vzbudila druga zahteva slovenskih krščanskih demokratov oziroma Vinka Drče, da bodo soglasje za to traso pogojevali s soglasjem ministrstva za okolje in prostor za štiri mobilna črpališča in izvedbo 16 agromelioracij. Ker pa je verjet-
nost, da bi bila ta pripomba v Ljubljani upoštevana, zelo majhna, so jo svetniki tudi potrdili.
Dražja voda in vrtec
Kljub mnenjem, da bi morali poiskati še notranje rezerve za zmanjšanje stroškov v Javnem komunalnem podjetju Žalec, pregledati njegovo delovanje in porabo investicijskega prispevka, so svetniki sprejeli odredbo o taksah za obremenjevanje okolja. Z njo so na drug način pravzaprav samo povišali cene svojih storitev, ki so sicer pod pristojnostjo republiške vlade, a po trditvah direktorja Matjaža Zakonjška ne pokrivajo niti enostavne reprodukcije.
Uporabniki vodovoda bodo torej plačevali takso, ki za gospodinjstva znaša dodatnih 13,84 SIT/m3, za gospodarstvo pa 20,77 SIT/m3. Taksa za uporabnike, priključene na kanalizacijo, znaša 10,26 SIT/m3 porabljene vode, gospodinjstva, ki so priključena na čistilno napravo, bodo plačala še 2789 SIT/m3, porabniki v gospodarstvu pa 69,61 SIT/m3. Tako zbran denar bo prihodek občine. Sprejeto pa je bilo tudi dopolnilo skupine svetnikov Združene liste, ki ga je predstavil Janez Šketa, po katerem so plačila teh taks oproščene fizične osebe oziroma gospodinjstva iz Petrovč, Dobri-še vasi in Kasaz v višini od 20 do 100 odstotkov, glede na oddaljenost od čistilne naprave.
čeprav so dvigi cen zelo nepriljubljeni, česar se zavedajo tudi svetniki, so na svoji zadnji seji potrdili uredbo o valorizaciji najvišjih prispevkov staršev in o določitvi najnižjega prispevka staršev za oskrbnino otrok v vrtcu. Tako so se najvišji prispevki povečali za 19%, najnižji prispevek staršev k oskrbninam pa znaša 7214 tolarjev. V primeru, da materialni položaj družini ne zagotavlja preživetja, lahko občinski svet oziroma njegova komisija na osnovi strokovne službe VVZ Janko Herman zniža ali v celoti oprosti starše plačila vrtca.
K. Rozman
dr. Janez Zupanec, poslanec v državnem zboru
Dogajanja v parlamentu
stavitve projekta smo imeli poslanci naslednji pomislek: kako utrditi sodelovanje med davčno, tržno in delovno inšpekcijo, kar bo prav gotovo vplivalo na učinkovitost novega davčnega sistema.
Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini Žalec
objavlja Sklad za razvoj obrti In podjetništva Žalec SKLEP
o razpisu 7. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja podjetništva In obrtništva v občini Žalec.
I.
Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini Žalec v skupnem znesku posojila 50.000.000,00 SIT (petdeset milijonov tolarjev).
II.
Posojila bomo prednostno dodelili prosilcem za dejavnosti, ki odpirajo nova delovna mesta, za proizvodne dejavnosti, za dejavnosti, ki so Izvozno usmerjene, za dejavnosti, ki uvajajo ekološko čiste tehnologije, in za dejavnosti, ki bodo dale pozitivne ekonomske učinke v skladu s kriteriji, ki so vsebina pravilnika, in za investicije, ki so usklajene s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva.
III.
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci:
-	samostojni podjetniki,
-	podjetja in družbe v zasebni, mešani in družbeni lasti,
-	občani, ki so pri pristojni upravni enoti vložili zahtevo za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje samostojne dejavnosti oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente.
IV.
Posojilo dodeljujemo z najdaljšo dobo vračila do 5 let po obrestni meri R + 9%.
• V.
Prosilci naj oddajo prošnjo za posojilo skupaj z zahtevano dokumentacijo do 10. julija 1995 na Sklad za razvoj obrti in podjetništva Žalec, Ul. Savinjske čete 5, Žalec
V prošnji morajo prosilci navesti:
-	ime in priimek oziroma oznako imena - firme in naslov obratovalnice oziroma podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila,
-	pomembnejše podatke o dosedanjem poslovanju oz. investicijski sposobnosti investitorja,
-	nosilca in izvajalca naloge (vključno z zunanjimi),
-	predstavitev in utemeljitev projekta oziroma programa,
-	predhodne raziskave in vire znanja,
-	značaj investicije,
-	vpliv izvajanja projekta na poslovanje podjetja ali obratovalnice glede na
a)	poslovni uspeh,
b)	možnost trženja,
c)	tehnologijo,
d)	kadre,
e)	ekologijo,
f)	proizvodne zmogljivosti in proizvodni program,
g)	preskrbo s surovinami,
h)	preskrbo z energijo in vodo,
-	program izvajanja investicije,
-	vire financiranja oziroma zaprto finančno konstrukcijo investicije, pri čemer lahko prosilec pridobi za naložbo v novo enoto malega gospodarstva sredstva do največ 50% predračunske vrednosti naložbe in za širitev dejavnosti do 30% predračunske vrednosti naložbe, vendar največ 5.000.000,00 SIT (pet milijonov SIT);
Prosilci morajo prošnji za posojilo priložiti naslednje dokumente:
a)	potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ali izjavo o pričetem postopku za ustanovitev obratovalnice,
b)	potrdilo o rednem plačevanju zapadlih davkov in prispevkov,
c)	dokazila glede na namen posojila (predračune, gradbeno dovoljenje...).
VI.
Sklad za razvoj obrti in podjetništva Žalec bo najkasneje v roku 30 dni od dneva poteka roka za vložitev prošenj sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga najkasneje v 8 dneh po sprejemu posredoval vsem prosilcem.
VII.
Posojila se dodeljujejo prek banke, s katero bo Sklad za razvoj obrti in podjetništva Žalec sklenil pogodbo o medsebojnem sodelovanju.
Vlil.
Sklep se objavi v Savinjčanu.
Upravni odbor sklada
Opomba:
Vsa pojasnila o dodeljevanju sredstev za razvoj posreduje Sklad za razvoj obrti in podjetništva Žalec (ga. Žvikart), telefon: 063/715-313, int. 268.
Pobude in vprašanja svetnikov
Že nekaj zadnjih let mi volivci neprestano zastavljajo vprašanja, kdaj bo država končno začela pobirati davke tako, kot se spodobi. In ko sem komu potrpežljivo pojasnjeval, da je vzpostavitev ustrezne davčne službe zelo zahteven projekt, sem v glavnem naletel na nejevero in tiho prepričevanje, da tudi jaz podpiram krajo in goljufanje. Tranzicija je vsekakor prinesla nova, za mnoge presenetljiva razmerja in spremembe, ki mnoge močno bodejo v oči: mogočni avtomobili, izrazito višji življenjski standard, pogosto pokazan prepotentno itd. Za vse to naj bi bila kriva država, ki noče pobirati davkov. Da vendarle ni tako, sta za dokaz dva predloga zakona, ki sta pravkar v parlamentarni proceduri: Predlog zakona o davčni službi in Predlog zakona o davčnem postopku. Ko bosta ta dva zakona sprejeta, bo postavljena zakonska osnova za resnično preobrazbo davčnega sistema v naši deželi.
Ta zahteven projekt so predstavili strokovnjaki ministrstva za finance odboru za finance in kre-ditno-monetarno politiko (postal
sem član tega odbora) državnega zbora. V Sloveniji delujeta dve službi za pobiranje davkov: agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ki je odgovorna državnemu zboru, administrira davke za vse pravne osebe (podjetja) in hkrati izvaja tudi druge funkcije, kot je plačilni.promet, in republiška uprava za javne prihodke, podrejena ministrstvu za finance, ki pobira in nadzira davke za fizične osebe. Kako je potrebna reorganizacija davčnega sistema, zgovorno pove podatek, da jim je uspelo v preteklem letu od okrog 45.000 pravnih oseb natančno prekontrolirati le približno 1800. Nova zakonodaja bo davčnim zavezancem prinesla tako dolžnosti kakor pravice: jasno je, da bo osnovna dolžnost plačati toliko davka, kot ga določa zakon, med pravicami pa bom omenil pravico do sodnega varstva pri izterjatvi davkov, pravico do informiranja in strokovne pomoči in pravico do pritožbe nad odmero davkov. V zakon bo vne-šena tudi pravica davčnega organa, da se deset let po odmeri davka kontrolira nepravilnosti, tako da goljufi dolgo ne bodo mo-
gli mirno spati. Krovno orodje učinkovite davčne službe bo nov, enoten davčni informacijski sistem, seveda podprt z ustrezno informacijsko tehnologijo, ki ga vlada namerava zgraditi s svojimi kadri, da bi zares lahko ohranila enotnost sistema. Seveda pa ne bo uspela nobena uspešna reforma, če ne bo ustrezno usposobljenih ljudi. Kolikokrat sem razlagal, da v državi še ne premoremo kadrov, ki jih zahteva učinkovita davčna služba, pa so mi tako težko verjeli. V novem davčnem sistemu bomo plačevali naslednje zvrsti davkov: dohodnino, davek na dobiček in davek na dodano vrednost oziroma prometni davek. Novost je davek na dodano vrednost, ki ima dve glavni prednosti pred prometnim davkom: lažje je obdavčiti storitve (bolj nevtralen, širša davčna osnova in tako večji prihodki) in je boljši sistem za preprečevanje davčnih utaj (podjetja se želijo registrirati, ker le tako lahko zahtevajo refundacijo plačanega davka — dobiček na dodano vrednost je namreč večstopenjski davek, navadno s povračilom davka za predhodne nakupe). Na koncu pred-
Janko Kos je v imenu svetnikov ZLSD podal pobudo za ustanovitev svetovalne pisarne za smiselno rabo energentov. Sklep o ustanovitvi naj bi sprejel občinski svet, prav tako pa naj bi odobril denar za delovanje te pisarne.
Kot je zapisano v obrazložitvi pobude, prekomerna in pogosto nepotrebna poraba energetskih virov nima neugodnih posledic le na ekonomski položaj občanov in drugih porabnikov v državi, ampak povzroča tudi povečano onesnaževanje okolja. Da bi se poraba energentov in s tem onesnaževanje okolja zmanjšala, ministrstvo za gospodarske dejavnosti že dalj časa vpeljuje nekatere ukrepe. Eden od teh je izobraževanje in podeljevanje licenc strokovnjakom, ki v posameznih občinah svetujejo občanom in podjetjem, kako zmanjšati porabo energentov. Ministrstvo strokovno in finančno sodeluje pri organiziranju svetovalne pisarne tako, da prevzame stroške plačila svetovalca, medtem ko mora občina zagotoviti normalne pogoje za
delovanje te službe (prostor in oprema) in materialne stroške za organiziranje posvetovanj po krajevnih skupnostih, objavljanje strokovnih člankov in podobno.
Janez Šketa, ZLSD, je predlagal uvedbo izplačevanja letne rente krajanom Petrovč, Kasaz in Dobri-še vasi, ker so zaradi smradu iz čistilne naprave v Kasazah zelo poslabšani njihovi bivalni pogoji. Renta naj bi bila vsako leto višja, tako da bi bilo v interesu občine čim prej odpraviti smrad oziroma učinkovito sanirati čistilno napravo.
Janez Šketa je postavil tudi vprašanje, kako je z odvodnjavanjem Levca in Drešinje vasi severno od magistralne ceste. Ob vsakem večjem deževju prihaja namreč na tem območju do poplav.
Niko Rožič, LDS, je predlagal ustanovitev komisije za strokovni in finančni pregled in prevzem del, financiranih iz sredstev nadomestil za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč zaradi avtoceste.
Franc Sušnik je v imenu strank slovenske pomladi med drugim dal pobudo, da se nadaljuje postopek za dodelitev koncesij za opravljanje lekarniške dejavnosti v občini, še zlasti tam, kjer krajevne skupnosti to podpirajo.
Prav tako je predlagal, naj se spremeni odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v občini Žalec, zlasti v tistem delu, ki legalizira črne gradnje. Obstaja dvom, da je pri legalizaciji črne gradnje v Hram-šah prišlo do nepravilnosti.
Martin Rakuša je prav tako v imenu strank pomladi predlagal, naj občini Žalec in Velenje čim prej opravita delitveno bilanco, saj je občina Žalec na območju Vinske Gore v zadnjem času vložila precej denarja.
Prav tako je menil, da zavodi in šole brez privolitve potomcev še vedno nosijo imena nekaterih osebnosti iz preteklosti. Predlagal je, naj se ta imena ukinejo, prav tako pa se izpred šol odstranijo spomeniki tem osebnostim.
Predstavniki zadrug pri županu
Na pobudo kmetijskih zadrug iz Spodnje Savinjske doline je župan Milan Dobnik pred časom sklical sestanek z direktorji in predsedniki njihovih upravnih odborov. Na njem so župana seznanili s splošnim položajem v posameznih zadrugah.
Nekdanja KZ Savinjska dolina se je leta 1992 po zakonu o zadrugah reorganizirala v devet samostojnih - teritorialnih in dve specializirani zadrugi. V splošne zadruge je skupaj včlanjenih 1016 zadružnikov. Osnovna dejavnost teh zadrug je še vedno kmetijstvo, čeprav se danes vse ukvarjajo s trgovino in tudi gostinstvom. Splošne zadruge so v lanskem letu oddale 746.335 kg hmelja, ,7791.656 litrov mleka, 658.783 kg mlado pitanega goveda, 3.116.000 kg piščancev, 663.000 kg puranov, 63.700 kg kumaric in 189.381 kg pšenice. Zadruge tako še vedno odkupijo več kot 90 odstotkov vse kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju. Vsaka zadruga ima svojo kmetijsko preskrbo in trgovino z živili, nekatere pa celo dve ali tri.
Kot so povedali direktorji in predsedniki upravnih odborov, pa so kmetijske zadruge ogorčene, ker nimajo niti najmanjšega vpliva pri oblikovanju občinskega proračuna za kmetijstvo. Prav
tako so županu očitali, da občinska komisija za kmetijstvo ni pravilno sestavljena. Po njihovem mnenju bi moralo biti v njej več predstavnikov splošnih zadrug. Z županom so se pogovarjali tudi o hmeljarstvu, za katerega ima ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano premalo posluha. Hmeljarstvo je specifično samo za Savinjsko dolino, zato so se prisotni zavzeli, da bi občina regresirala obresti za hmeljarsko proizvodnjo. Župana so tudi prosili za pomoč pri lastninjenju Hmezad Export-importa in zahtevali, da se čimprej aktivira sklad za pospeševanje kmetijstva. V upravnem odboru sklada naj bi bili tudi predstavniki zadrug.
Direktorji in predsedniki upravnih odborov zadrug so nazadnje predlagali županu, da bi se odslej srečevali enkrat do dvakrat vsako leto in se sproti dogovarjali o zadevah in težavah, ki so pomembne za savinjske kmete.	K. R.
Ministrica tudi o obrtni coni
Pred dnevi je bila na obisku v Žalcu ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar. Najprej se je pogovarjala z županom, načelnikom Upravne enote in vodstvom Zbornice zasebnega gospodarstva, kluba Manager in občinskega odbora Združene liste socialnih demokratov, med drugim tudi o obrtni coni v Arnov-skem gozdu, pozneje pa se je pogovor nadaljeval v občinski dvorani.
Rina Klinar je najprej predstavila vsa področja, s katerimi se ukvarja njeno ministrstvo, tudi nekatere nove zakone ali spremembe zakonov, ki so v pripravi, nato pa je odgovarjala na vprašanja prisotnih.
Ob zaključku svojega obiska je povedala: »Področje dela našega ministrstva je tako široko, da ni nič nenavadnega, da so mi danes zastavili toliko vprašanj. Takšna srečanja so zame dragocena, ker lahko ljudi seznanim z našim delom in odgovorim na povsem konkretna vprašanja, po drugi strani pa so nekatere njihove ideje in pobude zelo koristne tudi zame.
Danes so me seznanili tudi z načrti o gradnji obrtne cone. Možnosti sofinanciranja našega ministrstva z vidika odpiranja novih delovnih memest obstajajo, vendar takrat, ko bodo projekti že tako daleč. Ocenila sem, da je sprejem zazidalnega načrta, zagotovitev zemljišč, ureditev komunalne in-
Občinska gasilska zveza Žalec
Jubilejni 40. občni zbor
V Gasilskem domu v Žalcu so se sestali na 40. občnem zboru delegati iz štiridesetih gasilskih društev občine Žalec. Z njimi pa so bili predstavnik Republiške gasilske zveze Jože Žunko, predsednik občine Žalec prof. Milan Dobnik, predstavnik sosednjih gasilskih zvez in drugi gostje.
Iz poročila predsednika OGZ Žalec dipl. ing. agr. Franca Oseta in poveljnika Franca Naraksa in drugih poroči! je razvidno, da je bilo delo v minulem letu zares uspešno. Sprejete so bile zakonske osnove za delo gasilcev. Med najbolj pomembnimi je bil Statut Gasilske zveze Slovenije, ki so ga sprejeli tudi žalski gasilci, Letos naj bi sprejeli še pravila gasilske službe. Sicer pa so gasilci, združeni v Občinsko gasilsko zvezo Žalec, v preteklem letu pripravili vrsto srečanj in prireditev. Gasilci se vključujejo tudi v sistem varstva pred narav-
nimi in drugimi nesrečami, kljub temu pa jim je zagotovljena ohranitev avtonomnosti gasilske organizacije. Zato občine naj ne bi posegale v notranjo organiziranost društev, skrbele pa naj bi za sofinanciranje, kar obvezuje gasilce, da bodo upoštevali načela varstva pred požari in drugimi nesrečami v občini.
V preteklem letu so gasilski žalske občine opravili 46 intervencij, od gašenja požarov, reševanja ob poplavah, reševanja ljudi iz višjih nadstropij in dvigal stanovanjskih blokov. Med vzroki požarov je še vedno najpogostejši človek, manj pogoste pa so tehnične okvare in podobno.
Ugotavljajo, da so bile intervencije opravljenje strokovno, vse pomanjkljivosti pa so sproti odpravljali, kar je tudi posledica stalnega usposabljanja gasilcev in vzgoje gasilskega podmladka, ki mu posvečajo še posebno skrb,
VSE VRSTE ZAVAROVANJ
Agencija AZUR ŽALEC ŽALEC, Šlandrov Irg 24 (nad pošto), telefon: 063/712-181
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 7.30 DO 17. URE,
08 SOBOTAH OD a DO 11 URE
Sprejmite nasvet naših zastopnikov
TABOR, VRANSKO, GOMILSKO: Romuald Pavlič, Brode 24. Vransko, tel.: 725-246, Viktor Drolc, Črni Vrh 45, tel.: 726-004 KZ VRANSKO, poned.: od 8. do 12. ure Roman Rančigaj, Kapla 62, KZ TABOR, nedelja od 9. do 12. ure
BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA: Renata Roter-Kralj, Rakovlje 49, tel: 709-154 Marjana Korez, Letuš 104, tel.: 885-270
POLZELA, ANDRAŽ: Andrej Potočnik, Polzela 86, tel.: 721-128 KZ Polzela (vsak četrtek od 8. do 11. ure)
GALICIJA: Marija Studnička, Podvin 216, Žalec, tel.: 712-734 ŠEMPETER: Nevenka Muškotevc, Ločica ob Savinji 51 I PREBOLD: Bojan Pusllnek, Podvin 1, Polzela, mobitel 0609 630-611 GRIŽE, ŠEŠČE, VRBJE: Bojan Lubej, Pongrac 88 e, tel.: 714-455 UBOJE, PETROVČE: Marko Fužir, Dobriša vas 3 b, Petrovče, tel. 707-281 Stanko Plantak, Arja vas 34/b, Petrovče, tel. 707-163 ŽALEC, GOTOVLJE, LOŽNICA: Damjana Smiljan, Partizanska 10, Žalec, tel. 713-168
PONIKVA: Breda Lukane, Čopova 1, Žalec, tel. 714-830 VINSKA GORA: Milan Javornik, Vinska Gora 7/c, tel.: 856-432
frastrukture In pridobitev investitorja tista pot, po kateri bo možno uspešno zaključiti ta projekt, ki bo terjal precej časa, denarja in predvsem angažiranja širšega kroga ljudi. Samo uspešno zaključen projekt pa bo zagotovil nova delovna mesta.«	K.R.
Zveza potrdila Prav ila gasilske službe
V Žalcu se je I. junija sestalo predsedstvo Gasilske zveze Slovenije. Člani predsedstva so na seji med drugim obravnavali in potrdili Pravila gasilske službe.
Pravila gasilske službe so podzakonski akt zakona o gasilstvu in natančneje opisujejo delo operative gasilskih zvez. in prostovoljnih gasilskih društev. Puhan I» jih je potrdilo predsedstvo Gasilske zveze Slovenije, mora dati svoje soglasje tudi minister za obrambo, veljati pa bodo začela, če jih bo sprejel še plenum. Plenum je najvišji organ gasilske zveze med kongresoma, zasedel pa bo I. julija v Ljubljani. Udeležil se ga bo en delegat iz vsake gasilske zveze.	K. R.
50-letnica zmage
Osrednjo proslavo 50-letnice konca druge svetovne vojne so 27. maja v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu organizirali občinska zveza borcev in udeležencev NOB, občina Žalec in Zavod za kulturo. Slavnostna govornica je bila poslanka v državnem zboru Breda Pečan.
vor pričela s pozdravom vsem, ki so prišli počastit spomin na najlepšo pomlad v zgodovini slovenskega naroda. Zahvalila se je vsem, ki so prispevali k temu, da je maj tudi za Slovence postal mesec svobode In med drugim povedala: »Vsa Evropa je takrat praznovala zmago nad najhujšim zlom modernega časa, nacizmom in fašizmom. Slovenke in Slovenci smo lahko ponosno in z dvignjeno glavo stali z ramo ob rami med največjimi evropskimi narodi, saj smo pokazali, da je mogoče celo brez lastne države in Iz popolnega niča, samo z voljo in dejanji velike večine v narodu doseči na videz nemogoče - pregnati s svoje zemlje veliko močnejšega okupatorja.«
S koncertom domoljubnih in partizanskih pesmi je nastopil Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, z recitacijami pa Anka Krčmar. Koncert je povezovala Jožica Ocvirk. K. Rozman
Zbrane je najprej pozdravil župan Milan Dobnik, ki je res kratek nagovor končal s Peterletovo mislijo: »Vsak, ki je dvignil roko nad brata, je poraženec. In vsak, ki je sposoben priznati svoj greh, in vsi, ki smo sposobni oprostiti, smo zmagovalci.«
Breda Pečan je slavnostni go-
Skupščina upokojencev žalslke občine
njegovo znanje pa preverjajo na številnih tekmovanjih.
Po sprejemu finančnega plana so sprejeli še operativni plan dela, katerega osnovna podlaga je še vedno humano poslanstvo gasilcev, varovanje in reševanje življenj ter lastnine. Opravljanje tega pa seveda zahteva še celo vrsto drugih aktivnosti, predvsem izobraževanje, vanj vključujejo tudi ostale občane, ki lih z osnovami varstva pred požari seznanjajo ob dnevih odprtih vrat in na številnih predavanjih. Posodobiti želijo sistem alarmiranja in zagotoviti alarmiranje v skladu z razvojem sistema ZIR v Sloveniji-
Podelili so tudi več odlikovanj občinske in republiške gasilske zveze, za kulturni program pa so poskrbeli učenci glasbene šole Žalec.
T. Tavčar
Zveza društev upokojencev občine Žalec je imela skupščino 31. maja v Grižah. Skupščine so se sicer udeležili predstavniki vseh dvanajstih društev, kolikor jih je vključenih v zvezo, zato pa ni bilo nikogar od vabljenih gostov: tako predstavnikov regijskega odbora zveze društev upokojencev, predstavnikov društva invalidov, tudi župana ne. Na skupščini so med drugim razrešili sedanje vodstvo in izvolili novo.
Skupščino je kot delovni predsednik vodil Tone Delak, o delu občinskega odbora pa je najprej poročal njegov dosedanji predsednik Ernest Remšak. Povedal je,
po besedah Ernesta Ramšaka pa niso bili zadovoljni z delom komisije za kulturne prireditve, katere predsednik je bil Stanko Novak, in komisije za stike z javnostjo, predsednik je bil Ivan Jurhar. Tudi v razpravi se je pokazalo, da so upokojenci zelo nezadovoljni s poročanjem medijev o delovanju društev in samih problemih upokojencev. Priznali pa so tudi, da že med društvi in zvezo ni ustreznega pretoka informacij.
V svojem poročilu je Ernest Ramšak spregovoril tudi o splošnem položaju upokojencev in se med drugim zavzel za poravnavanje državnega dolga SPIZ-u, da država preneha s predčasnim upokojevanjem in da se bolj ažur-
no objavljajo preverjeni statistični podatki.
Med razpravo je Tone Delak poudaril, da je v žalski občini 8418 upokojencev ali 22,8 odstotkov vseh prebivalcev. Kar 64 odstotkov jih je vključenih v društva, kar je višji odstotek od republiškega povprečja (53,8%). Predstavljajo torej velik del prebivalstva, zato jih mora upoštevati tudi sedanja oblast. Predvsem pa se morajo sami dobro pripraviti na krajevne volitve. Drugi razpravljala so opozorili še na vrsto konkretnih problemov, s katerimi se ubadajo društva. Sklenili pa so tudi, da bodo poslali protestno pismo vladi. Po razpravi so sprejeli razrešnico sedanjemu vodstvu zveze in izvolili novo.
Predsednik je postal Ivan Po-teko s Polzele, podpredsednik pa Ignac Mastnak iz Griž. Nova predsednica nadzornega odbora je Vida Fale Čede, predsednik komisije za pravna vprašanja je Slavko Zagoričnik iz Žalca, komisije za stike z javnostjo Vili Vybi-hal s Polzele, stanovanjske komisije Stane Lesjak iz Petrovč, komisije za kulturne prireditve Ernest Ramšak, komisije za šport in rekreacijo pa Franc Povše iz Prebolda.	K.R.
da ima društvo trenutno 5400 članov in da se je v tem mandatu občinskega odbora njihovo število najbolj povečalo. Vseh dvanajst društev je letos že Imelo svoje občne zbore, dva od njih pa imata novega predsednika. Polzelskemu društvu upokojencev predseduje Ivan Poteko, šem-petrskemu pa Ivan Šuler.
Občinski odbor je Imel šest rednih in dve Izredni seji. Na izrednih sejah je obravnaval predvsem vladni predlog sprememb zakona o Invalidskem in pokojninskem zavarovanju, 23. marca pa so pripravili celo protestni zbor. Sodeloval je tudi pri akciji zbiranja certifikatov, ki pa ni bila najbolj uspešna, saj so člani svoje certifikate vlagali predvsem v podjetja, kjer so bili nekdaj zaposleni.
Zveza društev upokojencev občine Žalec ima tudi pet komisij. Stanovanjska in komisija za pravna vprašanja ter šport in rekreacijo so bile najbolj aktivne,
SIPRO,
d. o. o.
STANOVANJSKO PODJETJE ŽALEC
Najemnine za stanovanja se v mesecu juniju ne bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v juniju 1995 4.034,13 SIT/m1 in je 82,03 SIT/m2.
Najemnine za poslovne prostore se v mesecu juniju ne bodo povečale. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 633,59 SIT.
Po sklepu kurilnega odbora bo v mesecu juniju znašala povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe 78351 SIT. Z ozirom na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, pa bodo vsi stanovanjski objekti razvrščeni v pet akontacijskih razredov:
I.	razred	73,00 SIT/m2
II.	razred	78,00 SIT/m2
lil. razred	83,00 SIT/m2
IV.	razred	88,00 SIT/m2
V.	razred	93,00 SIT/m2
Ob koncu kurilne sezone 1995/96 bo opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1995/96. Porabo toplotne energije bomo spremljali dnevno.
Plačilo stroškov lahko opravite na naši blagajni in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7 do 17. ure in ob petkih od 7 do 13. ure.
Vodja aktiva ravnateljev Milan lezernik
Za investicije ni denarja
Za investicijsko vzdrževanje šol bi morali v petih letih zagotoviti 211,8 milijona tolarjev — Kaj pa igrišča, telovadnice, garderobe, knjižnice?
Sodeč po razpravi na zadnji seji občinskega sveta, so svetniki zelo naklonjeni šolstvu. Še pred samim sprejemom občinskega proračuna so dovolili predčasno koriščenje sredstev, namenjenih investicijskemu vzdrževanju na področju izobraževanja, skupaj 39«! milijonov tolarjev. Na žalost je kljub dobri volji denarja v občinskem proračunu premalo, da bi zadovoljivo rešili vse težave, s katerimi se ubadajo* šole v občini. O teh pa v naslednjem pogovoru z vodjem aktiva ravnateljev Milanom Jezernikom.
Lani jeseni je občina Žalec naročila izdelavo programa nujnih investicijsko-vzdrževalnih del za vseh 22 šolskih objektov.
Milan Jezernik: »Program je pripravil Slavko Vrhovnik iz Galicije. Pri tem je upošteval zapisnike sanitarno-higien-ske inšpekcije, ki je pregledala vse šole v občini, poleg tega pa vsa nujna dela, da se zagotovi varnost otrok in osebja, odpravijo napake, ki bi povzročile škodo na ostalih delih objektov, in dela, s katerimi se bo preprečilo večanje škode. Ta program je ovrednoten na 211,8 milijona tolarjev.«
V osnutku proračuna je ža investicijsko vzdrževanje na področju izobraževanja namenjenih 18 milijonov tolarjev.
Milan Jezernika: »Prvi naš predlog je bil 36 milijonov tolarjev, vendar je bil ta znesek v osnutku proračuna znižan. Medtem so se pojavile nove težave, kot je puščanje ravne strehe na prizidku naše šole v Preboldu. Tako je nov predlog ravnateljev, da je potrebno za investicijsko vzdrževanje v tem letu zagotoviti 51 milijona tolarjev. To je res najnujnejše, ves program oziroma 211,8 milijonov tolarjev pa bi bilo potrebno uresničiti vsaj v petih letih.«
Je ta program usklajen v aktivu ravnateljev in kaj se bo zgodilo, če boste dobili samo trenutno predvidenih 18 milijonov tolarjev?
Milan Jezernik: »Želje ravnateljev so sicer še večje, vendar smo se na aktivu ravnateljev strinjali, da so ta dela najnujnejša. Kolikor denarja bo, toliko bo narejenega. Najprej bodo sanirane strehe, nato okna, žlebovi in najnujnejše v notranjosti šol, da se bo lahko pouk nemoteno izvajal. Problem pa je tudi obnova asfaltnih igrišč, ki ni zajeta v ta program, vendar bi bila vsaj pri šestih šolah potrebna njihova preplastitev. Tudi grob in neraven asfalt je lahko vzrok za številne poškobe učencev.«
Drugega vira financiranja ni?
Milan Jezernik: »Ne. Republika prispeva za osebne dohodke učiteljev, občina pa mora skrbeti za materialne pogoje.«
Z novo lokalno samoupravo se torej financiranje šolstva ni spremenilo. Pomeni za vas začasno financiranje po dvanajstinah kakšne težave?
Milan Jezernik: »Začasno financiranje ne pomeni večjih težav, razen tega, da realno dobimo na mesec nekoliko manj kot v preteklem letu, čeprav so zneski enaki.«
Ali je letos predvidena kakšna investicija? V osnutku je predvidenih 21 milijonov, kar je veliko več kot lansko leto.
Milan Jezernik: »Ta sredstva so v celoti namenjena za telovadnico v Orli vasi. Dars financira gradnjo šole, za telovadnico pa naj bi sredstva prispevali občina in ministrstvo za šolstvo. Sredstev za investicije je absolutno premalo, ker šole potrebujejo precej dodatnih prostorov, kot so garderobe, večje prostore za knjižnice, tudi telovadnice. Potrebe bodo še večje zaradi uvajanja devetletnega šolanja. Težava je v tem, da šole same ne morejo kandidirati za republiška sredstva, ampak mora za vsako investicijo del sredstev zagotoviti občina oziroma se samo občina sploh lahko prijavi na razpis ministrstva. Ker ni predvidenih sredstev za investicije, nimamo možnosti pridobiti denar iz državnega proračuna.«
Ali ste izdelali tudi program investicij?
w
>
w
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
OBČINSKI ODBOR SDSS ŽALEC
skupaj s
KRAJEVNIMI ODBORI SDSS V OBČINI ŽALEC
ČESTITAMO
ob
DNEVU DRŽAVNOSTI
vsem državljanom in državljankam SVOBODNE SLOVENIJE
SKUPAJ BOMO ZMOGLI!

Milan Jezernik: »V kratkem bomo z republike dobili število učencev za naslednjih šest let oziroma podatke o rojstvih. Na osnovi teh bomo izdelali program potrebnih investicij. V naši občini trenutno nobena šola nima dvoizmenskega pouka, je pa prostorska stiska največja na žalski šoli, kjer pouk poteka na dveh lokacijah. Tudi glasbena šola bi nujno potrebovala nove prostore. Seveda pa naš namen ni ta, da bi proračunski denar pridobili na račun drugih, ki bi zaradi tega stagnirali ali celo nazadovali. Treba je najti optimalno rešitev.«
Pred kratkim so učitelji nekaterih šol, predvsem v Ljubljani in okolici, en dan stavkali. Ali tudi učitelji v žalski občini razmišljate o stavki?
Milan Jezernik: »Res je, da so tudi naši delavci nezadovoljni, ker njihove plače zaostajajo za plačami v gospodarstvu. S tem se ne strinjamo, nihče pa si tudi ne želi stavke. Radi bi, da bi se to uredilo na miren način. Če bomo rešili finačno plat šolstva, tako glede investicijskega vzdrževanja in investicij kot osdbnih dohodkov in drugih materialnih izdatkov, bomo uspešni tudi na strokovnem področju. Pri tem pa moram (»udariti, da so vse šole v občini pri uvajanju novosti vedno med prvimi v Sloveniji. Tako na primer že izvajamo nivojski pouk, vse šole so vključene v projekt Petra, uvajamo drugega učitelja športne vzgoje, športne oddelke. Ne gre nam torej za pridobivanje vedno več denarja, ampak je to nujno, če želimo tako uspešno delo nadaljevati. Vsaka novost zahteva tudi izobraževanje učiteljev in zlasti zdaj, ko smo pred uvedbo nove šolske zakonodaje, je teh izobraževanj res veliko.
Svetniki so v razpravi o osnutku proračuna pokazali za šolstvo precej razumevanja. Kaj pa pravite o tem, da občinski svet doslej ni dal soglasja za ponovno imenovanje nobenemu ravnatelju?
Milan Jezernik: »Lahko rečem le to, da nasprotujemo temu, da bi bilo imenovanje ravnatelja odvisno od politike. Prav tako naj strokovnost dela presoja strokovnjak, to je predvsem zavod za šolstvo.«
K. Rozman
Petrovče
Čistilna in promet
Krajane Kasaz, Dobriše vasi in Petrovč že dalj časa pestita predvsem dve hudi težavi. Prva je smrad iz čistilne naprave, ki je, kljub drugačnim obljubam, po njihovih besedah vedno hujši, druga pa je cesta skozi središče Petrovč. Nezadovoljni z odnosom občinskega vodstva do njihovih težav pa tudi z delovanjem vodstva krajevne skupnosti so 25. maja kar sami sklicali zbor krajanov, štirinajst dni kasneje pa je še en zbor na njihovo zahtevo sklicala krajevna skupnost Petrovče.
Prvič se je približno šestdeset krajanov zbralo kar na parkirišču pri Zarji. Med drugim so poudarili, da jih moti in boli predvsem ignorantski odnos občine in inšpekcijskih služb do njihovih težav. Prek odvetnika so že avgusta lani občini, ministrstvu za okolje in prostor, zavodu za varstvo okolja in vodni režim ter inšpekcijskim službam poslali dopis, v katerem jih obveščajo o čezmerni obremenitvi okolja s smradom iz čistilne naprave. Razen od krajevne skupnosti niso prejeli nobenega odgovora, zato so sklenili, da bodo odslej uporabljali tudi metode pritiska, če bo potrebno. Izvolili so nadzorni odbor, v katerem so Milan Gostečnik, ki je zbor tudi vodil, Kurt Kindlhofer, Ivan Toman, Drago Teržan in Anton Jurak. Sprejeli so sklep, da morajo biti krajani na naslednjem zboru krajanov podrobno seznanjeni s programom sanacije čistilne naprave. Prav tako so sprejeli sklep, da ne dovolijo dodatnega priključevanja na čistilno napravo.
Glede prometa skozi središče Petrovč so zahtevali njegovo umiritev z omejitvijo hitrosti, omejitev vožnje težkih tovornjakov in poostren

GflRANr
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
Pohištvena Industrija det POLZELA Polzela	Tel.: 063/720-020
Bogata ponudba, ugodne cene, možnost plačila na več obrokov.
1 SPALNICA SUZY - ZA SAMO 49.990,00 SIT
-	2 posteiji s podi
-	1 nočna omarica
-	3-delna omara z ogledalom višine 2,18 m
-	1 toaleta z ogledalom Barva: bela ali hrast
Z SAMSKA SPALNICA HALA - ZA SAMO 41869,00 SIT
-	2-delna omara
-	postelja 190x90 s podom
-	nočna omarica
-	pisalna miza Barva: bor ali bela
a 2-DELNA OMARA Z DRSNIMI VRATI (bela, črna ali hrast)
-	26.069,00 SIT
4. 3-DELNA OMARA Z DRSNIMI VRATI ( bela, črna ali hrast)
-	32.863,00 srr
Pohištvo za opremo dnevnih In otroških sob, predsob, spalnic, pisarniško pohištvo, omare z drsnimi vrati, kosovno pohištvo, jedilnice, sedežne garniture, kavči, vzmetnice, pohištvo iz masive, ostanki od izvoza in še in še...
POHIŠTVO GARANT POLZELA - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! tel.: 063/720-020
(?TS ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
območna organizacija Žalec
Občanom občine Žalec čestitamo ob dnevu DRŽAVNOSTI
nadzor policistov ob vikendih. Prav tako so na tem zboru izrekli nezaupnico sedanjemu tajniku krajevne skupnosti Petrovče.
Svoje zahteve so ponovili čez dva tedna, ko se je na drugem zboru krajanov v gasilskem domu v Do-briši vasi zbralo še več krajanov, tokrat pa so bili prisotni tudi vsi, ki so odgovorni za čistilno napravo.
Kot je med drugim povedal župan Milan Dobnik, v preteklem letu denar za sanacijo niti ni bil tolikšen problem, saj še ni bilo izdelanega idejnega projekta sanacije in dograditve. Čistilna naprava je namreč nedograjena, največji problem pa predstavlja linija blata. Projekt bi sicer moral biti končan lansko leto, ker pa si strokovnjaki niso bili povsem enotni o principu čiščenja odplak, saj je čistilna naprava tehnološko nekoliko že zastarela, sta bili opravljeni dve recenziji. Slavko Šketa je povedal, da je zdaj dokončni rok za izdelavo idejnega projekta 1. september, nato pa se bo takoj pripravil razpis za izdelavo projektne dokumentacije. Dela bi potemtakem lahko začeli šele naslednje leto, zagotoviti pa bo potrebno precej denarja. Po oceni naj bi namreč celotna sanacija stala 150 milijonov.
Kot je podrobno opisala Marjana Kopitar, so v tem času kljub vsemu opravili več investicij, v lanskem letu v vrednosti 23 milijonov tolarjev, v tem letu pa že 14. Tako so nabavili tudi začasni prezračevalnik blata. Glavni vzrok smradu je namreč premalo stabilizirano blato v lagunah, in to zaradi premajhne kapacitete čistilne naprave oziroma premalo kisika. Polona Barič je povedala, da je bila čistilna naprava projektirana za 18.000 enot, pred tremi leti, ko še ni povzročala smradu, je delovala s kapaciteto do
20.000	enot, zdaj pa od 30.000 do
40.000	enot, ob konicah celo 60.000. Glavni problem za čistilno napravo predstavlja mlekarna, ki izpušča vanjo tudi sirotko. Poveda-
V osnutku občinskega proračuna je za investicije v čistilno napravo v Kasazah predvidenih 35 milijonov tolarjev. Nekateri svetniki menijo, da so ta sredstva previsoka in da bi morali vse breme sanacije čistilne naprave nositi njeni uporabniki. Da bi župan in vodstvo Komunalnega podjetja svetnike prepričali o nasprotnem, so jih povabili na ogled čistilne naprave.
Po približno enournem ogledu, ki se ga je udeležila večina svetnikov, so odšli na lovski dom na Goljavo, kjer jim je o oskrbi z vodo, čistilnih napravah in urejanju kanalizacije na Bavarskem predaval Giinter Bolz iz Rosenheima. K. R.
la je tudi, da bi v Kasazah smrdelo vsaj še pol leta, tudi če bi čistilno napravo takoj zaprli.
Zdravko Počivalšek je povedal, da se mlekarna zaveda dela svoje odgovornosti, da pa ni edini krivec za smrad, saj se je ta pojavljal tudi v času, ko mlekarna ni spuščala sirotke vanjo. Ker mlekarna plačuje čiščenje odplak glede na stopnjo onesnaženosti, so seveda zainteresirani, da bi bila ta čim manjša. Zato si prizadevajo, da bi vso sirotko odvažali rejcem, jo predelali v koncentrat in sirotkine napitke. Prav tako bodo zgradili merilni objekt in nevtralizacijski bazen za predčišče-nje njihovih odplak. Vendar pa mo-'ra mlekarna poleg teh investicij skrbeti tudi za investicije v proizvodnjo, s katerimi si bo zagotovila preživetje ob začetku veljavnosti sporazuma GATT in vstopu Slovenije v Evropsko zvezo.
Ob poslušanju številnih argumentov so nekateri krajani menili, da o strokovnih zadevah oni pač ne morejo razpravljati, da pa morajo strokovnjaki kakorkoli zagotoviti, da bo takoj prenehalo smrdeti. Opozarjali so tudi na ogroženost svojega zdravja, o čemer jim doslej še nihče ni nič povedal. Nazadnje so sprejeli sklep, da mora čistilna takoj začeti delovati s projektirano zmogljivostjo, da novih priključkov ne dovolijo in da je potrebno v tem letu zagotoviti več denarja za investicije vanjo. Podprli so pripombo svetnikov iz KS Petrovč in Liboj, naj se dodatnih 35 milijonov iz zbranih taks za obremenjevanje okolja nameni čistilni napravi, prav tako pa naj se v sedanjem osnutku proračuna 15 milijonov tolarjev iz kmetijstva preusmeri za investicije v predčiščenje odplak mlekarne.
Zbor se je nadaljeval še s problematiko prometne ureditve Petrovč. Projekt je že narejen, letos pa so ponovno izpadli iz osnutka proračuna. Slavko Šketa je povedal, da bodo ta del ceste začeli urejati hkrati z gradnjo plinifikacije in da bo rekonstrukcijo ceste ter gradnjo pločnika mimo cerkve proti železnici zagotovo predlagal v proračunu za naslednje leto. Ne more pa seveda jamčiti, da bo občinski svet to potrdil. Že v tem letu pa je možno z ustrezno prometno signalizacijo umiriti promet skozi Petrovče. Sprejeli so tudi sklep, da se izdela idejni projekt za obvoznico mimo Petrovč.
K. R.
TRI
tel. & faks: 723-243
V mesecu JUNIJU vam po ugodnih cenah nudimo:
-	gradbeni material,
-	litoželezne peči po licenci BUDERUS,
-	barve, lake,
-	vodovodni material.
Odprto: od 7.30 do 18.00, sobota do 12. ure.
V stiski vam postrežemo tudi po 18. uri.
Zavod za gozdove Slovenije v Žalcu
Ob prvi obletnici delovanja
Ob reorganizaciji gozdarskega sistema v Sloveniji je prišlo tudi do prerazporeditve posameznih dejavnosti v okviru gospodarjenja z gozdovi. Nekdanja gozdna gospodarstva so se razdružila v gozdarske zadruge in v gozdarska izvajalska podjetja. Osnovna dejavnost prvih je danes trgovina z lesnimi sortimenti, drugih pa poleg trgovine z lesom še izvajanje del v gozdovih. Lastniki gozdov, s katerimi so prej gospodarila gozdna gospodarstva, je postala država, ki je koncesijo za izvajanje del v svojih gozdovih dodelila gozdarskim izvajalskim podjetjem. Z namenom izvajanja javne gozdarske službe pa je bil na podlagi zakona o gozdovih prav tako kot eden izmed naslednikov nekdanjih gozdnih gospodarstev ustanovljen Zavod za gozdove Slovenije.
Novoustanovljenemu Zavodu za gozdove Slovenije je zakon o gozdovih naložil skrb za usmerjanje razvoja vseh slovenskih gozdov, ne glede na njihovo lastništvo. Glavne naloge Zavoda za gozdove so tako naslednje:
-	spreminjanje stanja in razvoja gozdov,
-	varstvo gozdov,
-	usmerjanje gospodarjenja z gozdovi in z gozdnim prostorom,
-	vodenje evidenc in baz podatkov za gozdarstvo,
-	strokovno svetovanje in usposabljanje lastnikov gozdov,
-	zagotavljanje sadik gozdnih drevesnih vrst,
-	prevzemanje del, ki so bila opravljena v gozdu, če so bila sofinancirana iz proračuna države Slovenije,
-	skrb za popularizacijo gozdov in osveščanje javnosti o pomenu gozdov.
Zavod je formalno pričel delo 1. maja 1994. V regionalnih okvirih gozdnogospodarskih območij so bile ustanovljene območne enote, znotraj teh pa posamezne
krajevne enote Zavoda za gozdove. Na ta način je bila tudi v občini Žalec ustanovljena krajevna enota Zavoda za gozdove s sedežem na Savinjski cesti 59 v Žalcu (tel. 712-586). Poleg sedeža krajevne enote pa smo s 1. junijem 1995 odprli še revirno pisarno v stavbi kmetijske zadruge na Vranskem (tel. 725-008), kjer bo v bodoče sedež revirjev Tabor, Vransko in Dobrovlje. Sedež za ostale štiri revirje, Prebold, Liboje, Pirešico in Ponikvo, bo še naprej ostal v Žalcu.
V začetku delovanja smo imeli na KE Žalec precejšnje kadrovske težave, saj je bila zasedenost delovnih mest le polovična, v drugi polovici leta 1994 pa smo z zaposlitvijo treh gozdarskih inženirjev, ki so v začetku leta 1995 uspešno opravili pripravniški izpit, in z vrnitvijo sodelavca s služenja vojaškega roka uspeli popolniti osem od predvidenih devetih delovnih mest. Poleg vodje krajevne enote in gojitelja načrtovalca, oba z izobrazbo diplomiranega inženirja gozdarstva, je
na krajevni enoti zaposlenih še ter da bi celotno javnost sezna-šest revirnih gozdarjev, od kate- njali s problemi, novostmi in žarih so trije gozdarski inženirji, trije nimivostmi, ki jih v gozdu in pri pa gozdarski tehniki, ki pa vsi ob delu z njim nikoli ne zmanjka, delu obiskujejo še višjo gozdar- smo se v dogovoru z uredniš-sko šolo v Mariboru.	tvom časopisa Savinjčan odloči-
Z namenom, da bi podrobne- li, da bomo v tem, v žalski obči-je predstavili delo Zavoda gozd- ni najbolj branem mesečniku, nim posestnikom v žalski občini redno objavljali svoje prispevke.
Odslej tudi
SLOVITA ŠTAJERSKA IN DOLENJSKA VINA
LJUTOMERČAN,
VIRŠTANJČAN in CVIČEK
pri nas za 1/3 ceneje (od enakih vstekleničenih vin) v 52-litrskih sodcih (po želji v manjših polnitvah).
Enako še vedno nudimo kakovostna vina: vipavec, vrtovčan, premiera, chardonay, beli pinot, sauvignon, laški rizling, rebula, briško belo, refošk, barbera In merlot.
Po konkurenčnih cenah pri nas dobite tudi popolni izbor vstekleničenih (litrskih in buteljčnih) vin vseh slovenskih vinskih kleti in vsa živila.
Pričakujemo Vas na brezplačno pokušino,
vsak delovni dan non stop.
Lerra d.o.o.
Poslovalnica Prebold Skozi gaj 2 (Vasja Rajh)
Tel. 723-049
Po tokratni uvodni predstavitvi zdov ter vzdrževanja gozdnih Zavoda za gozdove lahko v na- prometnic, pa tudi o delu žalskih slednjih številkah pričakujete pri- gozdarjev s šolsko mladino na spevke o možnostih sodelovanja gozdni učni poti ob jami Pekel, med lastniki gozdov in usiužben- Dejan Rosenstein, dipl. inž. d Zavoda, o problematiki goje- gozdarstva nja, izkoriščanja in varstva go- vodja KE Žalec
Poračuna ne bo
•
Zadnji dan v maju se je sestal 9-članski kurilni odbor, katerega predsednik je Branko Špeglič. Obravnaval in sprejel je finančno poročilo o kurilni sezoni 1994/95, ceno za naslednjo kurilno sezono pa tudi program vzdrževanja in investicij.
V pravkar končani kurilni sezoni je Sipro ogreval stanovanja od 6. oktobra lani do 19. aprila letos. Kot je povedal tehnični direktor Zlatko Prislan, je bilo tudi pozneje nekaj zelo hladnih dni, vendar ogrevanje ni bilo mogoče, ker so takoj po končanem kurjenju pričeli z vzdrževalnimi deli na obeh kotlih. V naslednjem letu bodo imeli vsaj en kotel dalj časa pripravljen za kurjenje. V tej kurilni sezoni je bilo zaradi mesec dni daljšega ogrevanja porabljenega več kurilnega olja kot lani, in sicer 1.103.017 litrov. Cena ogrevanja se je med sezono povečala enkrat, zaradi podražitve elektrike, sicer pa so bile tudi druge postavke v strukturi cene nekoliko prekoračene. Vendar je kurilni odbor sklenil, da poračuna ne bo, pač pa bo za ustrezen delež izvedenih manj investicij v daljinsko vodenje toplotnih postaj in kotlovnice.
Sipro je za sestanek pripravil predloga za dva načina izračuna cen, in sicer glede na povprečno porabo in na osnovi dejansko porabljene toplotne energije. Odbor se je odločil za drugi način, to pomeni, da bo 34 objektov razdeljenih v pet kategorij z različno ceno ogrevanja. Pri tem pa so izraziti ekstremi pri nekaterih objektih vendarle malo porezani.
K. R.
Življenje je kot sestavljanka.
Dan za dnem jo potrpežljivo gradite, en sam trenutek pa lahko uniči ves
vaš trud in jo sesuje.
Zato potrebuje človek pravega prijatelja.
Prijatelja, na katerega se lahko zanese kadarkoli in kjerkoli, ki je nevsiljivo ob njem 24 ur na dan, 365 dni v letu, doma, na poti, v tujini, pri delu, športu, zabavi..., ki mu svetuje in pomaga, ki predvideva. Skratka prijatelja, ki poskrbi, da življenje gre naprej. IN MI V ZAVAROVALNICI MARIBOR ZNAMO POSKRBETI ZA SVOJE ZAVAROVANCE
Zato vas zadovoljni obveščamo, da bomo v sredo, 28. junija, pričeli poslovati v novih prostorih podružnice Zavarovalnice Maribor v Celju v poslovnem objektu Glazija na Ljubljanski cesti 14, kjer se boste tudi vi gotovo dobro počutili.
Z veseljem vas bomo sprejeli vsak delovni dan med 7. in 15. uro ter ob
sredah do 17. ure.
Pozdravljeni in dobrodošli!
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI
Dobiček za nadaljnji razvoj podjetja___________________________________
Coca Cola Amatil Slovenija je tudi lani dosegla izjemne poslovne rezultate
Coca Cola Amatil Slovenija, kot se uradno imenuje žalska polnilnica Coca Cole, nedvomno sodi med najuspešnejša žalska podjetja. Vsakoletno povečevanje proizvodnje in prodaje ter naložbe v posodobitev podjetja pa so obenem dovolj trdno zagotovilo za nadaljnji razvoj in s tem tudi socialno varnost zaposlenih, s čimer pa se v teh časih lahko pohvali le malo žalskih in tudi ostalih slovenskih podjetij.
O rezultati?poslovanja in prihodnjih načrtih so pred časom podrobneje spregovorili na skupščini delničarjev. Direktor Coca Cole Amatil Slovenija Rudi Cizej pa pravi, da je bilo lansko poslovno leto za njihov kolektiv razmeroma težko - predvsem zato, ker so že leta 1993 dosegli izjemno dobre rezultate. »Leta 1993 smo v naši polnilnici proizvodnjo in prodajo povečali za 100 odstotkov. Vsi tisti, ki delajo v gospodarstvu, vedo, da je to res velik uspeh in ko enkrat dosežeš takšne rezultate, je veliko težje postavljati cilje za naprej. Kljub temu smo lani dosegli porast prodaje za 33 odstotkov, kar so spet izredno lepi rezultati. Konkretno v količinah pomeni to naslednje: leta 1993 smo proizvedli 27 milijonov litrov brezalkoholnih pijač iz programa Coca Cole, lani smo prešli že na 37 milijonov litrov, torej 10 milijonov litrov več v primerjavi z letom 1993. Večji proizvodnji in prodaji sledijo tudi boljši finančni rezultati. V letu 1994 smo v Coca Coli Amatil Slovenija ustvarili 2 milijardi 827 milijonov tolarjev celotnega prihodka, v primerjavi z letom 1993 to pomeni 58-odstotno povečanje. Dobiček znaša 150 milijonov tolarjev, če pa odštejemo davek, znaša naš čisti dobiček 1275 milijonov tolarjev.«
Direktor Rudi Cizej ob tem do-
daja, da so se na pogovorih z upravo in nadzornim svetom - odločitev je podprla tudi skupščina delničarjev - odločili, da dobiček ostane nerazporejen v podjetju in da ne bodo izplačevali dividend. Preprosto zato, ker potrebujejo obratni kapital za nadaljnjo rast podjetja. »Tudi na osnovi tega, ker dobiček ostaja v podjetju«, dodaja Cizej, »lahko za letošnje leto načrtujemo nadaljnjo rast. Po naših načrtih naj bi se realizacija povečala za 25 odstotkov in po uresničevanju ciljev do konca maja menim, da bomo cilje tudi dosegli. Maj in tudi junij nam sicer vremensko nista najbolj naklonjena, a kljub temu upam, da ne bo kakšnih posebnih presenečenj.«
Zaposleni bodo prodali delnice
Coca Cola Amatil Slovenija je praktično v 100-odstotni lasti družbe Coca Cola, v tem obdobju pa bo treba poravnati drugi obrok za plačilo internega odkupa, čemur so v tem kolektivu namenili 30 odstotkov premoženja. Rudi Cizej ob tem pojasnjuje, da so se v podjetju odločili takole: »Vrednost delnice narašča, prvotna nominalna vrednost je znašala 10.614 tolarjev, maja letos je vrednost delnice znašala že 15.982 tolarjev. Zato smo
Rudi Cizej
predlagali, da gremo v enkratni odkup. Ljudje seveda nimajo denarja za odkup. Skupna vrednost tega odkupa je 180 milijonov tolarjev, polovična torej 90 milijonov tolarjev. Že pri sklepanju pogodbe s Coca Cola Amatil smo se dogovorili, da bo Coca Cola odkupila delnice zaposlenih, zaposleni pa so sprejeli obveznost, da bodo te delnice prodali. Coca Cola je vsem zaposlenim dala garancijo za najetje kredita; te dni je potekal postopek, in sicer nam je Banka Celje dala kredit, v roku 30 dni bodo delavci prodali delnice Coca Coli Amatil, z izkupičkom bomo kredit vrnili, delavci pa bodo dobili izplačan denar, ki so ga namenili za interni notranji odkup. To velja za 142 delavcev, kolikor jih je bilo leta 1993 zaposlenih v podjetju in ki so se takrat odločili za interni odkup. Poleg tega so delavci v podjetje vložili tudi certifikate, te pa bodo, kot
bi
Hmezad
HMEZAD KZ BRASLOVČE
KOVINOOPREMA Parižlje
teiJfax: 721-455
VRTNA KOSILNICA Murray 4-takt. CISTERNA za olje 2000 I STREŠNO OKNO 65x112 PARKET HRAST - LAMEL 12x12 »S« LAK ZA PARKET »SNTEKOc - 5 L
25.990.00	SIT
32.900.00	SIT
23.987.00	SIT 1.687,00 SIT 1097000 SIT
STROPNI NOSILCI IN POLNILA PO UGODNIH CENAH - Z DOSTAVO
ROČNO ORODJE
BIACK&DECKEff
STARO ZA NOVO!
UGODNI KREDITNI POGOJI
" HMEZAD BANKA,
d. d. ŽALEC
Z našo pomočjo boste lažje uresničili vaše načrte
UGODNA POSOJILA
*	potrošniška posojila do 1 leta
*	potrošniška posojila od 1 do 5 let
*	stanovanjska posojila do 10 let
*	kratkoročna posojila obrtnikom (limit na ŽR)
12%
13-14,5%
12%
12%
RENTNO VARČEVANJE
R ali D + 10%
Primer 1: po 14 + 1 letu rentnega varčevanja po 75 DEM na mesec lahko prejmete 29.188 DEM v enkratnem znesku ali v 10 letih po 378 DEM na mesec v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije.
ZA VAŠ DENAR IN NAŠ UGLED GRE
UH: 063/715-602
določa zakon, lahko prodali dve leti po vpisu v sodni register.«
Za naložbe 2,5 milijona ameriških dolarjev
V Coca Cola Amatil Slovenija je danes 184 zaposlenih. Novih zaposlitev ne načrtujejo, razen pogodbenih delavcev v največji sezoni, kar je v tem žalskem kolektivu običajna praksa. Podobno kot prejšnja leta pa bodo tudi letos precej denarja, konkretno 2,5 milijona ameriških dolarjev, namenili za posodobitev proizvodnje in izboljšanje prodaje. Predvsem so to naložbe v povečanje siruparne in pripravo vode, poleg tega pa nameravajo do prihodnjega leta v celoti obnoviti vozni park.
Na vprašanje, kje je ključ njihovega uspeha, Rudi Cizej preprosto pravi: »Lepo je delati, če je valuta stabilna, potem lahko načrtuješ in predvidevaš za nekaj časa vnaprej. Druga stvar je ta, da smo že od nekdaj izredno racionalno poslovali. Nikoli nismo pretirano zaposlovali, nikoli nismo imeli presežkov delavcev. Leta 1991 smo bili podobno kot številna druga slovenska podjetja na udaru, to so bila leta, ko je promet precej upadel. Pa nam ni bilo treba odpuščati ljudi, ker smo bili racionalno organizirani. Včasih je prihajalo tudi do prelivanja denarja v okviru nekdanjega sozda Slovin, medtem ko danes denar, ki ga ustvarjamo, ostaja v podjetju. Zato smo na skupščini tudi predlagali, da dobiček ostane v podjetju in ta bo seveda služil našemu nadaljnjemu razvoju«.
Štiri mobilna črpališča
Ena od
nb v razpravi — načrta
ca «e nanašat» s ri mobilna črpališča v žalski občini za namakalne sisteme, ki so v Nacionalnem programu namakanja Slovenije.
Za 155 hektarov velik namakalni »istem Cotavka (KS tabor in Gomiisko) je predvi-
toku Boiska na zahodni strani Gomibkega. Za namakalni sistem Ob Boiski (KS Vransko in Tabor! naj bi bilo še eno črpališče ob Šolski, in sicer
ška vas. Ta namakalni sistem pokriva 201,5 hektarja površin. Mobilno črpališče 156 hektarov velikega namakalnega sistema Drago polje (KS Tabor in Gomiisko) naj bi bilo ob potoku Konjščica, na vzhodni strani Ojstriške vasi, namakalnega sistema Ločica (50 ha. KS Vransko) pa prav tako ob potoku Boiska, pred mostom magistralne ceste M-10 na Vranskem.Za vse štiri namakalne sisteme so že narejeni idejni projekti, izdelati pa je potrebno lokacijsko dokumentacijo. S tem in z vsemi soglasji občine, ministrstva za okolje in prostor, naravovarstvenikov m vodarjev lahko kandidirajo za sredstva ministrstva za kmetijstvo. Ker niso dobili soglasja za odvzem vode, lani sredstev za spremembo namembnosti niso mogli porabiti za gradnjo namakalnih sistemov. Na očitek svetnikov, da vode takrat, ko se namaka hmelj, ni dovolj v potokih, je Vinko Drča odgovoril, da bi bilo potrebno skupaj določiti potrebne ukrepe, da se njihov vodostaj izboljša, in da mora bili tudi namakanje ob pravilni gradnji namakalnih sistemov ter tehnologiji porabe vode še sprejemljivo, tako kot je sprejemljiv poseg v okolje zaradi gradnje avtoceste.
K. K.
TB#
TRSOVI NA pobcrtcša m 46 *, Šempeter a
I KbUV INH____________ TELEFON: 702-231	2
AKCIJA
PLOŠČICE - UVOZ IZ ITALIJE
>o
O
GL
O
UGODNE CENE!
BETONSKI TLAKOVCI BETONSKE PLOŠČE SANITARNA KERAMIKA
C*
KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM!
OBVESTILO
Cenjene stranke obveščamo, da posluje agencija Polzela zaradi adaptacije na začasni lokaciji v II. etaži blagovnice Polzela. Na tej lokaciji bo predvidoma poslovala do konca meseca julija.
V varnem zavetju tradicije. V Banki Celje.
Q| banka celje
Banka Celje razdelila dividendo
Na 9. zboru delničarjev banke jebilo prisotnih 65,14% delničarjev, ki so glasno (brez vzdržanih in proti glasov) potrdili predloge vodstva in upravnega odbora banke o razdelitvi dobička.
Tako bo Banka Celje razdelila 465 mio SIT ustvarjenega dobička. Višina 10,5% dividende pomeni 840.00 SIT dividende po delnici, ki bo delničarjem izplačana v obliki lastnih navadnih in prednostnih delnic po normalni vrednosti 8.000,00 SIT.
Od ostalih uvrščenih točk na dnevni red je zbor banke ponovno potrdil revizijsko hišo Coopers in Lybrand za opravljanje revizijskega poročila za leto 1995.
Vodstvo banke je zboru predlagalo tudi spremembe statuta banke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti. Po novem naj banka ne bi več nakupovala in prodajala vrednostnih papirjev, upravljala z vrednostnimi papirji domačih in tujih izdajateljev, hranila vrednostnih papirjev in opravljala poslov s plemenitimi kovinami v obliki borznega poslovanja. Banka je za opravljanje teh poslov ustanovila svojo borznoposredniško hišo CBH.
Kapitalska krepitev banke Hmezad
Na tretjem zboru delničarjev Hmezad banke so sprejeli poročilo o poslovanju v minulem letu, delitev dobička, poslovno politiko za leto 1995, revizijo finančnega poslovanja pa so ponovno zaupali hiši Coopers Lybrand.
Direktor Hmezad banke Mihael Goličnik je poslovanje banke v minulem letu ocenil kot uspešno, kar dokazujejo tudi nekateri najpomembnejši podatki. Ob koncu leta je bila bilančna vsota večja kar za 79 odstotkov in za 23 odstotkov od zastavljenega načrta banke. Revidiran finančni izid izkazuje dobiček v višini 110 milijonov tolarjev, zato je vrednost delnice Hmezad banke 21.646 tolarjev, donos kapitala pa je 11,2-odstoten. Upravni odbor in vodstvo banke sta zboru delničarjev predlagala, da ne bi izplačali dividend in da bi večino dobička razporedili v rezerve banke, ker bi tako kapitalsko okrepili banko. S takšnim predlogom se nekateri delničarji niso strinjali, zato so se dogovorili, da se dobiček nameni za povečanje
osnovnega kapitala delničarjev prve emisije.
V poslovni politiki za leto 1995 bodo največ pozornosti namenili varnosti naložb, likvidnosti, rentabilnosti poslovanja in razvoju. Če bo možen in racionalen tretji razpis delnic, načrtujejo 50-od-stotno povečanje trajnega kapitala. Sredstva pravnih oseb naj bi se povečala za 49 odstotkov, sredstva občanov pa za 57 odstotkov. Trgovanje z vrednostnimi papirji je banka prenesla v Savinjsko borzno-posredniško hišo. V letošnjem letu pričakujejo oživitev investicij po končanem lastninjenju, zato pripravljajo povečano in konkurenčno ponudbo financiranja investicij. Hmezad banka še vedno nudi kredite menedžerskim skupinam za nakup deležev v podjetjih.	jk
Krajevna skupnost Prebold
Nov krajevni odbor Desusa
vljudno vabi na proslavo
dneva državnosti,
ki bo v soboto, 24. junija, ob 20. uri
na dvorišču KS Prebold.
Ob 19.45 bo otvoritev mrliške vežice na pokopališču v Preboldu, ob 20. url pa se bo pred krajevno skupnostjo začel koncert Pihalnega orkestra TT Prebold in proslava. Slavnostni govornik bo dr. Janez Zupanec.
Sledila bosta ognjemet in zabava.
V počastitev dneva
državnosti
vabita
Glasbena šola in Mestna skupnost Žalec
na glasbeni večer Street mušic na Mestnem trgu pri fontani
v petek, 23. junija, ob 19. uri.
Sveti Lovrenc
Novo vozilo s prikolico
Gasilsko društvo Sveti Lovrenc je pred dnevi uresničilo najzahtevnejšo nalogo, ki so si jo zadali na občnem zboru leta 1992. Takrat so namreč zaradi dotrajanosti starega sklenili kupiti novo gasilsko vozilo.
Za nakup kombiniranega vozila in orodne prikolice so morali zbrati 43400 DEM. Od tega so s pomočjo Gasilske zveze Žalec zagotovili 11.100 DEM. Precej denarja so gasilci dobili z organizacijo večjih prireditev v kraju, več kot 7000 DEM pa so prispevali krajani oziroma botri. Ob uradni predaji vozila gasilskemu društvu se je predsednik Boris Kupec zahvalil vsem, ki so omo-
gočili ta nakup, med drugimi staremu in novemu občinskemu vodstvu.
Ob tej priložnosti so se zbrali tudi člani sosednjih gasilskih društev, avto pa je krstil preboldski župnik Franc Serec. Krajši nagovor je imel predsednik Gasilske zveze Žalec Franc Oset, ki je poudaril, da pomeni novo vozilo pridobitev ne le za Sveti Lovrenc, ampak tudi za samo Gasilsko
zvezo. V imenu Gasilske zveze Slovenije je podelil več odlikovanj. Odlikovanja GZS III. stopnje so dobili Boris Kupec, Stane Završnik, Andrej Kumer in Jani Pilko, priznanje II. stopnje pa Marko Natek. Podelili so tudi več društvenih priznanj. K. R.
Petrovče
Nastopilo 700 gasilcev
Občinska gasilska zveza Žalec vsako leto pripravi občinsko gasilsko tekmovanje. Tokrat so tekmovanje pripravili za pionirje, pionirke, mladinci in mladinke v Petrovčah. Na njem so mladi gasilci prikazali, česa so se naučili in kako hitri so.
Med pionirji od Z do 11. leta je zmagala desetina Gomilskega pred Ponikvo in Grajsko vasjo, pri pionirkah v isti starostni skupini je zmagala desetina Grajske vasi
pred Gotovljami in Prekopo. Pri mladinkah od 12. do 16. let je zmagala desetina Gomilskega pred drugo In prvo ekipo Ponikve, pri mladincih pa je zmagala desetina Gomilskega pred Šešča-mi In Ločico ob Savinji. Ob koncu tekmovanja sta predsednik GZ Žalec Franc Oset in poveljnik Franci Naraks najboljšim trem ekipam podelila pokale. Na sliki: S tekmovanja pionirjev.
T. TAVČAR
A/OtckO/uù
PRODAJA
Gasilsko društvo Levec
Praznovanje svetega Florjana
V naši vasi smo pred nekaj tedni obudili enega od že skoraj pozabljenih običajev. Levškl gasilci smo na gasilski dom namestili zaščitnika — svetega Florjana, da nas bo vse leto varoval pred ognjem in nesrečami.
Praznovanje svetega Florjana je resnično eden izmed lepših običajev. Kmetje vaščani so z darovanimi domačimi dobrotami poskrbeli
za zakusko, obrtniki pa so prispevali nekaj denarja, da smo organizacijsko lahko vse izpeljali. Glavni pokrovitelj je bilo podjetje Renault servis Levec, katerega direktor oziroma lastnik je Jože Podmilj-šak. Kipec sv. Florjana je javno odkril veteran gasilcev Levca Rado Lipovšek. Zgodovino in pomen tega običaja je podrobneje orisal predsednik Gasilskega društva Jelko
Kdaj jez na Polzeli________________________________
Četrto leto teče, kar je narasla Savinja odtrgala del jezu pri mostu na Polzeli. Doslej se obnove še nihče ni lotil, zaradi česar Savinja na desnem bregu še naprej spodjeda strugo, gladina pa je nizka. Vsekakor bi bilo dobro, da bi jez obnovili, na kar opominjajo tudi škrbine starega jezu, ki nemočno štrlijo iz reke. Na sliki: Ostanek jezu pod mostom na Polzeli.	T. T.
TRSOV IT!A - BISTRO
KOŠARICA fi
PERNOVA 17/a 63310 ŽALEC
TELEFONSKA ŠTEVILKA 063/728-080
POSEBNO UGODNA PONUDBA
SLADKOR 50/1 KG MOKA TIP 500 25/1 KG MOKA TIP 850 25/1 KG OLJE ZVIJEZDA 12/1 L KAVA BAR 100 G TESTENINE 1/2 KG PRAŠEK PERSIL 24 KG PRAŠEK ARIEL 24 KG PRAŠEK VVEISSER RIESE PAPMERS PLENICE
48875.00
NA ZALOGI VSE VRSTE KRMIL PO UGODNI CENI, KMET)E PA IIH LAHKO KUPUJEJO NA IZJAVO BREZ PROMETNEGA DAVKA.
V TEH TOPLIH DNEH PA LAHKO KUPITE PRI NAS ŽE OHIAJENO PIJAČO * TUDI VEČJE KOLIČINE.
ČE PA NIMATE ČASA ALI SVOJEGA PREVOZA, NAS POKLIČITE PO TEL. (063) 728-080 IN NAROČENO BLAGO VAM BOMO BREZPLAČNO PRIPELJALI NA DOM.
104.90	JUICE FRUCTAL 1 L	119.90
51.50	FANTA/COCACOIA 2.5L	245.00
41.90	PIVO ZABOJ	1845.00
158.90	JERUZALEMČAN 12/1 L	295.00
138.90	KRMNA KORUZA	22.90
69.90	KRMNI JEČMEN	22.50
595.00	KRMILNA MOKA	1790
649.00	TELEVIZOR ISKRA 51 CM	61900.00
495.00	KOTNI BRUSILNIK KB69A 10320.00	
1499.00	MOT. ŽAGA JONSERED 2041	
Flrustelj. Da je bila slovesnost še lepša, je program popestril petrov-ški pevski zbor pod vodstvom Mete Degen. Po zaključku odkritja kipca nas je blagoslovil pater Miran iz petrovške Marijine bazilike. Slovesnosti se je udeležila tudi vsa gasilska druščina Iz petrovškega sektorja.
Na koncu bi se najlepše zahvalil vsem, ki so sodelovali in kakorkoli prispevali, da smo to slovesnost lahko najlepše in uspešno izvedli. Želimo pa sl, da bi bilo v prihodnje prisotnih več vaščanov in da bi naše praznovanje oziroma prireditev postala tradicionalna.
Izidor Tolič
EÍT1G
Ugodna prodaja za dijake, študente in učence:
-	tiskalnik NEC 31.491 SIT
-	računalnik IBM od
157.491	SIT
-	prenosnik TP IBM od
175.491	SIT
, 24. junija, oh 20. uri v centru trga
L Po
Hmelj
tet.
dobiček je namenjen II
KOTfflK
GRfiDNJe IN SUKOPlčSKfiRSTVO
Igor Kotnik s.p., Nikole Tesla 6, Žalec
tel.: 713-102 mobitel: 0609/612-283
-	demit fasade
-	pleskanje zidnih površin
-	pleskanje novih
in starih mizarskih izdelkov
— ▼	W*9Wm mr Vr www*ww
ájUí$éúáíaHáá& ôuuUcùfo
V dvorani zadružnega doma na Ponikvi je bil ustanovni zbor že štirinajstega krajevnega odbora Demokratične stranke upokojencev Žalec. Odbor naj bi štel 131 članov, kolikor je iz tega kraja že članov Desusa, njegov predsednik pa je Ivan jelen.	*
Ob ustanovitvi krajevnega odbora se je na Ponikvi zbralo res veliko članov, pa tudi gostov. Srečanje se je pričelo s pestrim kulturnim programom, ki ga je pripravilo kulturno društvo pod vodstvom Nade Jelen, nastopil pa je tudi domači moški zbor. Prisotne je nato pozdravil Ivan Jelen, ki je med drugim povedal, da se z upokojenci v zadnjem času ravna kot z brezpravno »rajo« in da je naloga stranke, da spremeni ta odnos In poskrbi, da se pravice upokojencev ne bodo zmanjševale.
Gost srečanja je bil tudi predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije Jože Glo-bačnik: »Nekateri nam očitajo, da se brigamo le zase in za svojo pokojnino. Ni nas sram priznati, da si prizadevamo predvsem za boljši materialni položaj upokojencev. To je bilo potrebno, saj se v parlamentu kar naprej vrstijo razne pobude, da bi zmanjšali naše pravice. Toda prav zaradi naših otrok in vnukov nas zanima tudi prihodnost.« Kot so poudarili tudi na Ponikvi, bo Desus tako na krajevnih kot državnih
Jože Globačnik
volitvah nastopil samostojno, ker da obljubam drugih strank upokojenci ne verjamejo več. Pričakujejo, da Jjo v državni zbor izvoljenih vsaj osem njihovih poslancev. Še naprej bodo ideološko neobremenjeni, zavzemali pa se bodo za ohranitev pozitivnih stvari iz polpretekle zgodovine, prav tako za razvoj socialnih funkcij države.	K. R.
DISTRIBUCIJE
C
t/
&


Zveza kulturnih organizacij Žalec vsako leto pripravi tudi srečanje gledaliških skupin osnovnih šol iz naše občine. Letos je organizacijo srečanja ponovno zaupala gri-ški Svobodi in osnovni šoli. V dveh dneh se je v dvorani doma Svobode Griže predstavilo 150 mladih igralcev oziroma 11 skupin, od tega pet s podružničnih šol.
Mlade igralce sta pozdravila predsednik, društva Svobode Miran Krajšek in ravnatelj Franci Žagar, prireditev pa je zelo uspešno vodila učenka Špela Uplaznik. Po nastopu je vsaka mentorica prejela spominsko darilo in šopek. Pozneje so se mentorji na strokovnem pogovoru še enkrat sestali s komisijo za ogled gledaliških predstav pri ZKO in izmenjali svoje vtise in izkušnje z letošnjega srečanja. Glede na kakovost predstav smo izvedeli, da so najboljši vtis na članico omenjene komisije Jožico Ocvirk naredile skupine z osnovne šole Braslovče s Fi-gole Fagole v režiji Mirjam Florvat, z žalske šole z Zmajčkom Direndajem v režiji Karmen Pokorny in z osnovne šole Velika Pirešica s Sovico Oko, ki jo je režirala Romana Gajšek.
Tokrat sta se srečanja udeležili tudi dve lutkovni skupini, in sicer z OŠ Prebold in podružnične šole Tabor. Za lutkovno dejavnost v šolah žalske občine med mentorji dlje časa ni bilo zanimanja, zato je še posebej razveseljivo, da sta se mentorici Janja Klančnik in Darja Savinek odločili za delo z lutkami.
Tudi ostali gledališki prizori in plesne koreografije, ki so bile avtorške ali izbor več besedil, so pokazali dobršno mero smisla za odrsko postavitev. Glede na to, da so mentorji pri svojem delu predvsem časovno omejeni in je uspeh lahko le naključje zaradi naključno nadarjenih izvajalcev, je po besedah Jožice Ocvirk letošnja Mala beseda tako organizacijsko kot vsebinsko in kakovostno uspela.	K. R.
lanez Bitenc med bralnimi značkarji
Podelil 126 knjig
Šolarji v Braslovčah, ki vse leto pridno prebirajo knjige iz šolske knjižnice in tekmujejo za bralno značko, so letos medse povabili skladatelja in publicista Janeza Bitenca. Vse leto so brali tudi njegova dela in se naučili marsikatero pesem.
Učenci podaljšanega bivanja zreda. Posebno veseli so bili
so se mu predstavili z igrico Pikapolonica in pikice pod neumornim vodstvom Irene Stanko, potem pa so mu predali besedo in Janez Bitenc je med mladimi užival, jim povedal pravljico in jih naučil pesem iz glasbene pravljice Zlati kamenčki, ki je izšla zadnja s še tremi knjigami za otroke.
Ob koncu je podelil posebna priznanja S knjigo v svet vsem 126 učencem od skupaj 145, kolikor jih je na šoli od 1. do 5. ra-
učenci 1. razreda, saj jim je stisk roke — priznanje, ki so ga dobili, največ pomenilo.
Naj zaključim z lepimi mislimi J. Bitenca, ki pravi:
¿Ogromno mi pomeni živ stik bralca s knjigo, kajti knjiga mi že od otroških let pomeni neprecenljivo vzgojno sredstvo.
Zelo se bojim vse večjega prodora računalnikov, ki ne zahtevajo srca, ampak samo možgane. Ljudje brez srca pa ne bodo več ljudje.«	T. T.
Grajske poletne prireditve
V petek, 23. junija, ob 21. uri se bodo v Laškem pričele Grajske poletne prireditve s koncertom Slovenskega kvinteta trobil.
Na Laškem gradu bo nastopila tudi Vita Mavrič, in to v petek, 7. julija, ob 21. uri. Organizatorji, turistično društvo, kulturni center in razstavišče Laški dvorec, so tudi za letošnje poletne prireditve, ki so že sedme zapovrstjo, pripravili bogat program.
Prenovljena trgovina Mladinske knjige ^
mladinska
knjiga
založba d.d.
Mladinska knjiga Šlandrov trg 38, Žalec Tel.: 713-203, 714-252
Prejšnji teden so v Žalcu odprli prenovljeno trgovino Mladinske knjige. Zdaj je v njej še bolj pestra ponudba knjig, biro opreme, obrazcev in ostalega pisarniškega materiala.
Nekatere knjige in otroške igrače so v tem času znižane do 50 odstotkov!
Še do 29. junija sprejemajo prednaročila za vse učbenike za osnovno šolo in ostale šolske potrebščine. Plačilo je možno na tri obroke, za prednaročilo pa se je pametno odločiti tudi zato, ker založniki trenutno ne zagotavljajo, da bodo učbeniki jeseni v redni prodaji.
Trgovina Mladinske knjige iz Žalca vas vabi, da jih obiščete!
Likovna doživetja osnovnošolcev
Zvoki harmonike v Matkah
Poleti se v Matkah že tradicionalno zvrsti več prireditev. O kongresu stranke šaljivcev, ki je sicer tokrat prvič v Matkah in ga pripravlja NT in RC, smo že pisali, v soboto, 15. julija, pa bo tudi izbor harmonikarja za Zlato harmoniko Ljubečne in najboljšega harmonikarja Savinjske doline.
Kongres šaljivcev bo to nedeljo, 25. junija, ob 15. uri na igrišču v Matkah, ob 9. uri pa se bo po vsej vasi pričel prikaz starih kmečkih del in običajev. Tako si bodo lahko'obiskovalci ogledali žganjekuho, žganje apna, tesanje na kubik, žganje oglja, predenju lanu in volne in mletje z žrmljami. Vse to je nekdaj prinašalo zaslužek Matenčanom, zdaj pa je izumrlo in le redki še bodo znali pokazati, kako se je to počelo. V dvorani gasilskega doma se bodo predstavili domači obrtniki in umetniki. Program kongresa pripravljajo člani stranke šaljivcev, zabava pa se bo nadaljevala z Ireno Vrčkovnik in ansamblom Vesna.
Že tradicionalna pa je prireditev izbor harmonikarja za Zlato harmoniko Ljubečne in harmonikarja Savinjske, ki bo 15. julija ob 18. uri na igrišču. Že ob 14. uri pa bo tam tudi tekmovanje veterank in veteranov Gasilskih zvez Slovenije in Žalec.
K. R.
Aktiv likovnih pedagogov osnovnih šol žalske občine ob zaključku vsakega šolskega leta skupaj z Zavodom za kulturo pripravi razstavo likovnih del učencev. Razstava je bila tudi tokrat postavljena v Savinovem likovnem salonu, ob otvoritvi pa je nekaj besed o njej povedal akademski slikar in likovni pedagog Alojz Zavolovšek.
Pedagogi se strinjajo, da je potrebno z likovno vzgojo pričeti čim bolj zgodaj. Vendar ne zaradi nekaj nadarjenih otrok, ki se pozneje povsem posvetijo umetnosti, pač pa predvsem zaradi lepote, doživetij in čustev, ki jih otroci vtkejo v svoja likovna dela, čeprav je res, da jim to znanje koristi tudi pri večini poklicev. Razstava v Žalcu je po oceni Alojza Zavolovška vsako leto boljša, tako so kriteriji izbora očitno vsako leto strožji. Posebej je pohvalil vsa tista dela in likovne tehnike, ki sicer izstopajo iz šolskega programa, kot je na primer slikanje na svilo (Vransko), spogledovanje z modo (Žalec), barvanje pirhov (OŠ Ljube Mikuš Žalec), vtisi v glino (Griže), plastike iz embalaže, ki zahtevajo posebne tehnične rešitve (Šempeter), in drugo.	K. R.
Mladi literati na Polzeli
Zveza kulturnih organizacij Žalec vsako leto razpiše natečaj Beseda mladih, ki se ga udeležujejo učenci osnovnih šol občine Žalec. Tokrat so pisali spise in pesmi na temo prijaznost. Letošnje srečanje mladih literatov občine Žalec je organiziralo Šolsko kulturno društvo OŠ Vere Šlander Polzela, ki ga vodi mentorica Romana Kladnik.
Prireditev je bila v Domu Svobode na Polzeli. Bogat kulturni program, popestren z igro, pesmijo, plesom in branjem nagrajenih del je izžareval prijaznost in otroško radoživost. Nagrade in priznanja je podelil predsednik ZKO Žalec, Jože Jančič, ki je v svojem pozdravnem govoru dejal, da je vesel, da je v občini toliko mladih, ki radi pišejo literarna dela in pesmi. Vsa nagrajena in pohvaljena dela so objavili v glasilu, ki so ga ob tej priložnosti izdali na polzelski šoli.-
Nagrajeni učenci in učenke so: Katja Valenčak, Sandra Peternel, Tea Medved z OŠ Prebold, Barbara Pavlič z OŠ Griže, Tjaša Ferme z OŠ Vinska Gora, Matej Delakorda, Jožica Pohale z OŠ Petrovče, Emina Mešič in Pilar VVallas z OŠ Žalec in Primož Mavrič z OŠ Polzela ter Ana Bojinovič z OŠ Šempeter. Priznanja je prejelo 24 učencev in učenk.
Gostja srečanja je bila akademska slikarka Darinka Pavletič-Lo-renčak. Na sliki: S podelitve nagrad.
T. TAVČAR
Premiera plesnega orkestra
V petek, 29. junija ob 20. uri se bo v žalskem hotelu prvič predstavil Plesni orkester »z Žalca. Orkester vodi prof. janoš Rasiewicz.
Zavod za kulturo Žalec Občinska matična knjižnica Žalec
RAZGLAS
Občinski svetniki so v osnutku proračuna občutno zmanjšali že tako skromen plan sredstev za kulturo, zato se je zbor delavcev odločil, da vas obvesti o prvih ukrepih, ki vas bodo prizadeli:
Letos bomo kupili približno 1000 knjig manj kot lansko leto.
Ponovno uvajamo članarino za otroke do 15. leta starosti in za brezposelne.
Povišujemo članarino odraslim bralcem (članarino uporabljamo izključno za obnovo knjig!).
Od 1. septembra dalje bo knjižnica zaprta ob petkih popoldne in ob sobotah dopoldne.
Če bodo predvidena sredstva še okrnjena, bomo prisiljeni še omejiti program in storitve našega zavoda.
1
Premiera Plesnega brodeta
V dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu se je pred številnim občinstvom zgodila premiera predstave Plesni brodet v koreografiji Save Malenšek in izvedbi plesne skupine osnovne šole Žalec. V organizaciji STanke Martinšek in dramaturgiji Lidije Koceli, glasbo je izbrala Mateja Ramšak, scena in kostumi so bili v rokah Magdalene Klarer, je predstava bila izjemen umetniški dogodek vreden ogleda.
Zaključni koncert na Vranskem____________
Zadnji koncert v letošnjem šolskem letu so imeli prejšnji petek tudi zbori osnovne šole Vransko in njene podružnične šole Tabor. V kulturnem domu na Vranskem sta se predstavila otroška zbora obeh šol in mladinski zbor z Vranskega pod vodstvom Manje Urankar. Nastopila je tudi plesna skupina, katere mentorica je Mira Les, večer pa so popestrili še učenci Glasbene šole Žalec.
Gališki dnevi
V KS Galicija se je tamkajšnje kulturno društvo odločilo, da pripravi vrsto prireditev z naslovom Gališki dnevi. Prireditve, športne in kulturne, so se pričele že 18. junija, zaključile pa se bodo v nedeljo, 25. junija, ko bodo v dvorani v Galiciji pripravili razstavo dobrot galiških družin in ročnih del, popoldne pa bodo družabne igre.
T. T.
Polzelani
Polzelanom
Delavsko-prosvetno društvo Svoboda Polzela je minulo nedeljo v parku Šenek pripravilo prireditev z naslovom Polzelani Polzelanom. Na njej so se predstavili muzikanti, pevci, plesalci in humoristi, skratka vsi tisti, ki imajo veselje do javnega nastopanja. Nastopili so tudi domači ansambli, kot gostje pa ansambel Cha-tena, Vesele Štajerke, Viki Ašič in Strašna Jožeta.	T. T.
Člani mešanega pevskega zbora Tabor
vabimo
v svoje vrste ljubiteljice in ljubitelje zJjorovskega petja.
Pridružite se nam v naslednji pevski sezoni 1995/96.
Informacije dobite po telefonu 063/726-308 In 709-108.
Coca -Cola Amatsl SLOVEXlfA, d.d.
Žalec ni daleč!
Še posebno, ko je leto naokoli in ko je na vrsti
15. TRADICIONALNA TURISTIČNA PRIREDITEV V SAVINJSKI DOLINI
ŽALSKA NOC.
ki bo med 29. 6. in 1. julijem 1995.
PROGRAM PRIREDITEV:
Četrtek, 29. 6. 1995
ob 19. uri:
ob 20. uri:
petek, 30. 6. 1995
ob 16. uri: ob 18. uri:
ob 20. uri:
sobota, 1. 7. 1995
ob 10. uri:
ob 10. uri: ob 11. uri:
ob 17. uri:
ob 18. uri:
ob 19. ob 20. ob 23.
uri:
uri:
uri:
Odprtje razstave barvnih fotografij Borisa Skalina v Savinovem salonu
Koncert citrarjev pri Marjoli in odprtje razstave vedut Žalca slikarja Staneta Žerka
Ribiško tekmovanje pri Marjoli
Odprtje cvetlične razstave v Mestnem
parku s promenadnim koncertom godb in Plesni brodet
Rock koncert skupine Transcendence
pri Kolodvorski restavraciji
Zabava pred hotelom, Kolodvorsko restavracijo in Marjolo. Za zabavo bodo skrbeli ansambli: TIP TOP, CMOK, Transcentence
Spretnostna tekma kolesarjev in rolkarjev na Šlandrovem trgu
Teniški, balinarski in turnir v malem nogometu
Predstavitev starih avtomobilov
- oldtajmerjev na Šlandrovem trgu
Ohcet in prikaz ljudskih običajev pri
Kolodvorski restavraciji
Povorka in promenadni koncert godb
Podoknica Nedeljskega pri pražarni Caffe Tropic
Pričetek zabavnega dela Žalske noči
Ognjemet
Za zabavo bodo skrbeli ansambli: Magnet s pevko Andrejo Makota, Robija Zupanca, Mix-max, Dalmatinska klapa, Godba Žatečanka z mažoretkami.
Pokrovitelji: Coca Cola Amatil Slovenija, d. d., Pivovarna Laško, Banka Celje, Petrol in Zavarovalnica Triglav.
in natakar
Gostišče Štorman,
Minka Brinovšek in Matej Vedenik
Tudi v preteklem mesecu smo dobili precej glasovnic, žreb pa je darilne pakete podjetja Caffe Tropic namenil naslednjim:
Anici Kupec, Sv. Lovrenc, Ireni Černilogar, Florijana Pohlina 1, Žalec, in Zinki Jordan, Latkova vas 104. Nagrade lahko dvignete v uredništvu Savinjčana.
V mesecu maju so dobili največ glasov Gostišče Štorman iz Šempetra, natakarica Minka Brinovšek in natakar Matej Vedenik.
Kot smo na začetku akcije napovedali, bo finalno žrebanje 1. julija na Žalski noči, in sicer na Ošini podoknici, ki se bo pričela ob 19. uri pred novo pražarno kave podjetja Caffe Tropic.
Na tej prireditvi bomo tudi proglasili najbolj priljubljeno gostišče, natakarico in natakarja. Za pošiljanje glasovnic bo tokrat manj časa, sprejemali jih bomo do četrtka, 29. junija.
------------------------------------------------------------»g
GLASOVNICA	SAVINJČAN
za najbolj priljubljeno gostišče, natakarja in natakarico
Najbolj priljubljeno gostišče: ..........................
Najbolj priljubljena natakarica: (ime in priimek, gostišče): .
Najbolj priljubljen natakar: (ime in priimek, gostišče):.
Moj naslov:
PivoČrhffii
^/TUR!
Vv Laškem
TURISTIČNO DRUŠTVO LAŠKO
PROGRAM PRIREDITEV PIVO CVETJE 1995
1U-HÉ	.. -t, vj-S
SREDA, 12. JULIJA 95 ob 20.00 uri:
Nadžupnijska cerkev S. Martina:
BIG BEND HIT QUARTET, Alenka GODEC - pevka, Hubert BERGANT - orgle
ČETRTEK, 13. JULIJA 95 ob 18.QQ uri
Promenadni vrvež po ulicah Laškega in kanonada z gradu TABOR
ob 20.00 nri
Aškerčev trg: Svečan začetek prireditve z ansamblom PRIMORSKI FANTJE
ob 20.00 uri
Gradiščansko dvorišče: JAZZ VEČER
PETEK, 14. JULIJA 95 ob 17.00 uri:
Odprtje razstav - Laški dvorec: 170 let pivovarstva v Laškem
Kulturni center in v parku pred železniško postajo:
Cvetje
OŠ Dušan Poženel: gobe, ptice, čebele Dom upokojencev: ročna dela invalidov Klet »trške kašče«: Kruh naš vsakdanji
ob 17. uri:
Aškerčev trg - KARAOKE
ob 18.00 uri: južni del zdraviliškega parka:
Kinološko društvo Celje
nastop dresiranih psov
ob 18. uri: Promenadni vrvež po ulicah Laškega
ob 20.00 uri: Aškerčev trg: Ansambel ČUKI, »Elvis PRESLEY«
SOBOTA, 15. JULIJA 95
ob 17.00 uri:
šolsko dvorišče: LAŠČANIJADA ob 20.00 uri:
Aškerčev trg: Ansambel MELOS, Sašo HRIBAR, plesna skupina URŠKA
Graščinsko dvorišče: Ansambel ŠTAJERSKIH 7, Franc PESTOTNIK - podokničar
ob 22.00 uri:
VELIK OGNJEMET z gradu TABOR in Krištofa
NEDELJA, 16. JULIJA 95 ob 10.00 uri:
Graščinsko dvorišče: Kmečka ohcet skupaj s starimi šegami in običaji
ob 17.00 uri:
Velika parada PIVO - CVETJE ob 18.00 uri:
Aškerčev trg: Koncert pihalnih godb ob 20.00 uri:
Aškerčev trg: Svečan zaključek prireditve
f(f)!
Slovenci se vračajo v Umag________________________________
Podjetji Bitt in Instraturist sta v sodelovanju s turistično agencijo Potepuh pripravili v Žalcu predstavitev turistične ponudbe mesta Umag. Umag, ki slovi po naravnih in kulturnih znamenitostih, obiskovalcem nudi tudi prostorne plaže in številne možnosti športne rekreacije in zabave. »V Umagu je v poletni sezoni prava slovenska atmosfera, saj so Slovenci najštevilnejši; še posebej smo veseli, da se mnogi zopet vračajo. Pri nas ni vojne in za varnost turistov je poskrbljeno. Cene so se povečale do 20 odstotkov in so enotne za vse tujce. V Sloveniji smo pripravili več promocijskih akcij in ker so tudi Savinjčani naši dragi gostje, smo obiskali tudi Žalec. Tiste, ki se še niste odločili, kje bi preživeli dopust, vabimo v Umag, mi pa se bomo potrudili, da se boste vračali zadovoljni,« nam je povedal Boris Birsa, direktor posredniškega podjetja Bitt. Sicer pa lahko vse potrebne informacije dobite v agenciji Potepuh v Žalcu.
¡k
MARINKA PLEVCAK
LATKOVA VAS TELEFON: 701-030
GOSTIŠČE SAVINJA PREBOLD
Vabimo vas na morske specialitete, okusne sladolede in sladice.
Odprto vsak dan od 13. do 22. ure, razen v ponedeljek in drugo nedeljo v mesecu.
Lokalna samouprava
Se bomo ločili?
Državni zbor je že prejel pobudo za ustanovitev novih občin tudi na območju sedanje žalske občine
V času vročih proračunskih razprav je vest o ponovni pobudi državnemu zboru, da se žalska občina razdeli na več manjših občin, vzbudila malo odmeva v javnosti. Kdo je pravzaprav poslal to pobudo državnemu zboru, zakaj, kdo jo podpira, kaj predlagatelji pričakujejo od novih občin? Da bi oagovorili na ta vprašanja, smo tokrat pripravili okroglo mizo o lokalni samoupravi.
Na pogovor o tej temi smo povabili predstavnike predlagateljev novih občin in vodstev vseh krajevnih skupnosti, ki naj bi postale nove občine. Taborčani so se opravičili, na okrogli mizi pa so sodelovali: Ivan Fale iz Pariželj, vodja koordinacijskega odbora strank pomladi, Franc Sušnik, predsednik sveta KS Vransko, Stanko Novak, predsednik KS Polzela, Franc Ku-kovnik, predsednik sveta KS Prebold, in seveda župan sedanje občine Milan Dobnik. Nekoliko pozneje se nam je pridružil še Štefan Frece iz Liboj.
Morda je ta trenutek res prezgodaj razpravljati o novih občinah, saj pogoji in postopki za njihovo ustanovitev še niso povsem določeni. To pa zato, ker je državni zbor na svoje presenečenje pred kratkim prejel še približno 30 predlogov za ustanovitev novih občin, čeprav so sedanje začele delovati šele pred pol leta. Zaradi tega so državni poslanci sklenili sprejeti nov zakon o spreminjanju meja občin, na novo določiti pogoje za ustanovitev občine in tudi izjeme. Pa vendar.
Savinjčan: Kdo je pravzaprav oblikoval pobudo o delitvi sedanje občine in jo poslal državnemu zboru? Kdaj je bil ustanovljen koordinacijski odbor pri strankah pomladi?
Ivan Fale: »Stranke pomladi so se ves čas zavzemale za ustanovitev samostojnih občin. Do tega ni prišlo in upoštevali smo nasvet pristojnih organov v Ljubljani, da počakamo na izvedbo občinskih volitev in se nato legalno potegujemo za svojo občino. Po volitvah smo ustanovili ta koordinacijski odbor, ki nadaljuje tisto, kar je bilo začeto že pred ustanovitvijo sedanjih občin.«
Savinjčan: Za ustanovitev katerih občin je poslal pobudo državnemu zboru vaš koordinacijski odbor?
Ivan Fale: »Mi smo vložili zahtevo za Vransko, Polzelo, Braslovče in Tabor, zadnji hip pa so se nam pridružile še Griže in Liboje. Za občino Prebold so predlog podale samo stranke slovenske pomladi, brez krajevne skupnosti, vse ostale predloge pa podpirajo tudi vodstva krajevnih skupnosti. Ta pobuda je bila poslana državnemu zboru, vsem strankam in pristojnim komisijam. Gre za obnovljeno zahtevo, kajti vedeti moramo, da je ustavno sodišče na našo pritožbo odgovorilo pozitivno.«
Savinjčan: Ali so o tej pobudi obveščene tudi druge politične stranke in drugi v krajevnih skupnostih in ali obstaja soglasje o ustanovitvi samostojnih občin? Zakaj ponovno ta zahteva, če upoštevamo rezultate zadnjega referenduma?
Stanko Novak: »V odgovoru ustavnega sodišča malo pred volitvami je dr. Peter Jambrek med drugim zapisal, da bodo obrobni kraji občin v slabšem položaju, zaradi tega, ker je povprečje občine previsoko. Tako od države ne bomo dobili nazaj toliko finančne izravnave, kot bi nam sicer pripadala. Drugi razlog za ponovno zahtevo po svoji občini je ta: v začetku leta smo se na krajevni skupnosti pogovarjali, kaj vse bomo v tem letu naredili z denarjem, ki bo za nas namenjen v proračunu občine, pa so nam v Žalcu rekli, da nima krajevna skupnost nobenih sredstev, razen 2.000 tolarjev na prebivalca. In tako smo v teh petih mesecih zasilno uredili le cesto v Slatine, s tem da je bil gramoz plačan iz kmetijskega denarja, za plačilo dela pa smo že tri mesece dolžni 3,7 milijona tolarjev. Denarja pa nimamo. Zato si zdaj ne upamo nič več delati, sicer bomo blokirani. Če nimamo nobenih sredstev, nimamo kaj početi na krajevni skupnosti. Krajani se s svojimi težavami obračajo na nas, kot je na primer sanacija plazu v Podvinu, mi pa hodimo na občino in prosimo za denar. In to večkrat za isto stvar in zelo majhne zneske. Krajani potem trdijo, da nič ne delamo, na občini pa, da ni denarja.«
Savinjčan: Pa je pri vas dose-
ženo soglasje o zahtevi po samostojni občini?
Stanko Novak: »Še to bi rekel — v vsej Zgornji Savinjski dolini so krajani z novimi občinami zelo zadovoljni. Vidi se, da se na primer v Lučah zdaj veliko več naredi, prej pa ni bilo denarja z mozirske občine. Ali na primer Šmartno ob Paki. Mi pa nič.«
Franc Sušnik: »Najprej moram reči, da gre za povsem legitimno zahtevo določenih političnih strank, ki je v našem primeru podkrepljena tudi z zahtevo sveta krajevne skupnosti. To zahtevo smo že dvakrat obravnavali na razširjeni seji sveta, na kateri so bili prisotni predstavniki vseh političnih strank.
Zgovarjati se na referendum o lokalni samoupravi je tudi vprašljivo. O njegovem pomenu je največ povedal že državni zbor, ki ga je zreduciral na nivo informativnega referenduma.
Po drugi strani pa je primer Žalca poseben, ker so bile s strani odgovornega za lokalno samoupravo pri prejšnjem izvršnem svetu zavestno potlačene vse aktivnosti in informacije v zvezi s pripravami na referendum. Prav v tem obdobju je gospod Košenina prekinil s staro prakso sklicevanja sestankov z vsemi predsedniki krajevnih skupnosti.
Da naš predlog ni povsem brez strokovnih osnov, potrjuje to, da je komisija za lokalno samoupravo ne glede na izid referenduma predlagala na območju žalske občine pet občin. Mi smo postali aktivni takrat, ko smo dobili informacijo, da se pripravlja dopolnilo k temu vladnemu predlogu o enotni občini.
Prepričan sem, da je sedanja občina prevelika, da bi lahko imela naziv lokalna občina. Interesi in lokalni standardi med posameznimi območji v njej so tako različni, da je težko uravnotežiti vse zahteve. Prepričan sem, da ni prihodnosti za to dolino v okviru sedanje občine. Rad bi spomnil tudi na to, da je imela občina Žalec dvajset relativno razvitih krajevnih skupnosti z dokaj razvito krajevno samoupravo. Logično bi bilo, da bi se vsaj okoli večjih in boljših krajevnih skupnosti izoblikovala jedra novih občin. Večkrat poslušamo očitke, da obrobne krajevne skupnosti živimo na račun strnjenih naselij.Nekdo se je celo pohvalil, da smo občina z najmanjšo stopnjo finančnih izravnav. Pomeni, da prihaja do prelivanja sredstev in da se v dolino z države vrne manj denarja, kot bi se ga lahko.«
Franc Kukovnik: »Predsedstvo naše krajevne skupnosti je šele pred dnevi dobilo dopis oziroma pobudo koordinacijskega odbora, na katerem je kot eden od predlagateljev napisan tudi svet krajevne skupnosti Prebold. Tega soglasja naša krajevna skupnost ni dala in to pomeni tudi zavajanje državnega zbora.
Krajevna skupnost tudi ni dobila nobenega vabila za sodelovanje pri oblikovanju pobude.«
Ivan Fale: »Na pobudi ni vašega žiga in podpisa. Odboru je bilo rečeno, da se boste naknadno še uskladili in podpisali pobudo. Sicer pa je to pobuda strank pomladi, ki so nato v okviru svojih krajevnih skupnosti delovale samostojno.«
Franc Kukovnik: »Gre za pobudo treh strank, v naši krajevni skupnosti pa jih deluje sedem. S to pobudo smo zdaj seznanili tudi
njih in oblikovali posebno komisijo. Ko bomo dobili njihova mnenja, bomo sklicali svet krajevne skupnosti. Obvestili pa bomo tudi državni zbor, da o tem še nismo odločali. Sicer pa ima naša krajevna skupnost vse pogoje za samostojno občino, na referendumu pa je za njo glasovalo samo 23% volivcev oziroma 17% volilnih upravičencev. Prav ob praznovanju krajevnega praznika septembra lani smo zato tudi s predstavniki občinskega vodstva oblikovali predlog, da bi občina le ostala enotna.
Ali smo povedali ljudem, koliko bo teh pet občin dražjih od sedanje? Za delovanje občinske 75-članske skupščine je bilo lani namenjenih 1,5 milijona tolarjev, sedanji občinski svet, ki ima skoraj pol manj članov, pa naj bi v tem letu glede na osnutek davkoplače-
valce stal 2,5 milijona. V primeru petih ali trinajstih občin bo ta strošek večji, saj bodo gotovo vse seje svetov prav tako plačane. Mi smo bili med prvimi, ki so preimenovali Gornjo vas v Sveti Lovrenc, pa ima večina obrtnikov še vedno stare naslove, ker nimajo denarja, da bi spremenili vse žige in dokumente. Kakšne stroške s spremembami bodo imeli delavci, krajani?«
Ivan Fale: Gospod Kukovnik pravi, kako bo vse dražje. V Lučah, na primer, je župan hkrati tudi tajnik, poleg tega pa ima še dva uslužbenca. Tipična demagogija je, da bodo manjše občine dražje. Nekateri mislimo drugače. Ko sam sedim v občinskem svetu, sem še bolj prepričan, da mora ta mastodont čim prej narazen. Vse vladne institucije se čudijo, da je občina Žalec ostala skupaj, ker ima na primer Polzela idealne pogoje za samostojno občino. Vendar pa nikogar ne silimo, da se za to odloči. Libojčani in Grižani so sami prišli k nam s predlogom za svojo občino.«
Savinjčan: V Braslovčah ste enotni glede zahtev po novi občini, gre samo za vašo krajevno skupnost?
Ivan Fale: »Stranke slovenske pomladi in svet krajevne skupnosti smo usklajeni. Vprašanje je, kako bo določil državni zbor, smo pa pobudo za občino podali samo za krajevno skupnost Braslovče.«
Stanko Novak: »Občina Polzela naj bi obsegala krajevni skupnosti Polzela in Andraž, saj imamo že zdaj na primer skupnega tajnika.«
Savinjčan: Kaj je z Letušem?
Ivan Fale: »Bolj neuradno smo krajevno skupnost Letuš obvestili, da nadaljujemo prizadevanja za samostojno občino, in jim rekli, naj premislijo o tem do takrat, ko bo čas za to. Sicer pa so Letušani sami precej razdvojeni. Nekateri so za Šmartno ob Paki, drugi za Braslovče. Tu imajo cerkev, pokopali-
šče, zadrugo in šolo.«
Franc Sušnik: »Mi smo imeli skupno sejo s svetom KS Tabor in razjasnili naše odnose. Nikogar ne silimo v občino Vransko, če pa Taborčani s svojo občino ne bodo uspeli in bodo predlagali, da pridejo v našo občino, temu ne bomo nasprotovali.«
Savinjčan: Kaj meni župan o ponovnih pobudah za nove občine?
Milan Dobnik: »Zame so merodajni izvedeni referendumi, kar sem že velikokrat poudaril. Kot se bodo ljudje odločili, to bom tudi jaz zagovarjal. Menim, da je v nekaterih posameznih krajevnih skupnostih nekaj ljudi, ki bi želeli biti občinski funkcionarji. Ne razumem pravzaprav, kaj si želijo. Vemo, da je v nekaterih referendumskih območjih samo 20 odstotkov
volivcev glasovalo za samostojne občine, čeprav so na primer na zboru krajanov vsi podprli to pobudo. Tu je moje razmišljanje nevtralno — kakor bo državni zbor določil referendumska območja in kakor se bodo potem referendumi iztekli, bom to odločitev upošteval.«
Savinjčan: Kaj pravite o očitkih, da je sedanja občina preveč oddaljena od krajanov?
Milan Dobnik: »Delno je ta očitek resničen. Občina kot taka je preveč oddaljena, ker pa osnovne funkcije krajevne skupnosti ostajajo takšne, kot so bile, menim, da je ta občina ravno sorazmerno dobro organizirana. Občani lahko svoje pobude posredujejo naprej. Glede očitkov zaradi denarja pa gre za določeno nerazumevanje. Vsem podjetjem smo poslali dopis, da lahko pogodbe sklepajo samo z občinskim pristojnim organom, ne pa s posameznimi krajevnimi skupnostmi. Ob koncu lanskega leta, ko je izvršni svet v tem nekoliko popustil ali ne vem iz kakšnega drugega razloga, je nastalo naenkrat približno 60 milijonov tolarjev dolga. Če pa vzamemo za primer krajevno skupnost Polzelo, je za letos v soglasju z njenim vodstvom načrtovana gradnja kolektorja hkrati z gradnjo avtoceste. To pomeni 52 milijonov tolarjev, to predstavlja dobrih deset odstotkov proračunskega denarja, namenjenega za komunalo, ko bo seveda sprejet letošnji proračun. Tako da ne moremo reči, da Polzela ne dobi denarja.
Tudi v svojem predvolilnem programu sem že napovedal določeno preusmeritev politike občine od pospešene gradnje cest v gradnjo deponije. Prihaja nova faza pospešene gradnje kanalizacije in rešitve problema odlagališča odpadkov. Na Ponikvi so zaradi tega zelo nezadovoljni in celo pravijo, da bo ves denar odšel v zgornji konec do-
line, kar ni res. Ampak tudi Ponikva je pred dvema letoma dobila za gradnjo vodovoda približno 50 do 60 milijonov tolarjev, poleg cest in drugih stvari. Ta denar bi sicer prejemala deset in več let. Prednost sedanje občine je prav v tem, da lahko reši kakšen večji problem. Tudi država sofinancira določene projekte samo ob sofinanciranju občine, ta delež pa laže spravi skupaj občina kot krajani sami.
Naj odgovorim še na prej omenjeno trditev, da nam zdaj država daje premalo denarja. Država pač daje najnujnejša sredstva. Višina finančne izravnave, ki jo država trenutno zagotavlja občinam, je
30.000	tolarjev na prebivalca. Žalski proračun premore približno
45.000	tolarjev na prebivalca. Sedanja krajevna skupnost bi bila v novi občini tako prikrajšana za tre-
tjino sredstev, če bi bila ravno na tej meji zagotovljene porabe.«
Savinjčan: Če prav razumem, ponovna pobuda za samostojne občine nima neposredne povezave z dosedanjim polletnim delovanjem nove žalske občine?
Franc Sušnik: »Ima. Stranke slovenske pomladi in svet krajevne skupnosti Vransko smo sprejeli nekatera stališča že pri prvem osnutku letošnjega proračuna. Sami smo si upoštevajoč prav zagotovljeno porabo izračunali, koliko bi naša krajevna skupnost dobila, in smoše vedno prepričani, da je za stanje na območju KS Vransko kriv centralistični sistem razvoja nove občine Žalec. Vransko je bilo po vojni zadnja občina, ki jo je tedanja politika uspela spraviti pod okrilje žalske občine. Danes imamo razbit trg s 34 praznimi hišami, sedem gospodinjstev brez elektrike in celotna naselja brez ustreznih cestnih povezav. Prepričani smo, da bi tudi samo z zagotovljeno porabo na prebivalca uspeli več narediti, kot računamo, da bomo lahko naredili v okviru občinskega proračuna. Lani bi nam kot občini pripadlo še 13^2 milijona tolarjev za spremembo namembnosti zaradi avtoceste, letos za predviden odsek trase do Blagovice še 153 milijonov.
Glede na očitek, da hočejo biti nekateri samo občinski funkcionarji, pa bi odgovoril, da je gospod Dobnik skupaj z LDS odigral pomembno vlogo pri oblikovanju amandmaja o enotni občini verjetno tudi zaradi podobnih ambicij.«
Ivan Fale: »Treba je vedeti, da bodo morali tudi vsi tisti, ki imajo ambicije postati občinski funkcionarji, skozi sito volitev.«
Milan Dobnik: »Da se razumemo, to so predvsem govorice ljudi, nikakor pa ne dvomim v vaše sposobnosti, tudi če bi postali žalski župani. Nekdo pač mora prevzeti vodstvo, menim pa, da je vo-
denje krajevne skupnosti ali občine zelo nehvaležen posel. Rekel bi še to, da so v preteklem mandatu več proračunskega denarja dobile obrobne krajevne skupnosti in zato se tudi počasi zaključuje gradnja vodovodov in cest.«
Franc Kukovnik: »Naša krajevna skupnost z občino dobro sodeluje. Sedanja občina nam poleg pridobivanja sredstev za obnovo regionalne ceste Latkova vas — Trbovlje nudi tudi tehnično pomoč, vodi strokovni nadzor nad investicijami v krajevni skupnosti, pomaga pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč in pri raznih sporih. Manjše občine verjetno ne bodo imele dovolj ustreznega-kadra.«
Savinjčan: Zakaj pa ste tudi v Libojah in Crižah predlagali svojo občino?
Stefan Frece: »Sedanja občina je gotovo prevelika, o tem že vsi razmišljajo in v tem mandatu se bo verjetno razbila na manjše občine. Vendar pa bomo te skupne probleme še vedno reševali skupaj, tudi če bo sedem županov. Nihče nima interesa, da bi sam gradil svojo deponijo. To bi bili potem regijski problemi in če bi jih hoteli rešiti, bi se bili prisiljeni povezovati. Danes se pa to dela iz enega centra. Griže in Liboje smo se odločilili za skupno občino, ker imamo tudi skupno faro in smo »na oni strani« Savinje.«
Savinjčan: Vodstvi krajevnih skupnosti se strinjata z vašo pobudo?
Štefan Frece: »V Libojah imamo že 14 let isto vodstvo, tako da se kaj veliko ne zmenijo za nas. Krajani pa menijo tako: če bi jim bilo bolje in bi jim ostalo več denarja ali če bi vsaj lahko sami odločali o tem, kaj se bo gradilo, o svojih težavah, potem so za samostojno občino.«
Savinjčan: Ob izvedbi zadnjega referenduma o lokalni samoupravi je bilo največ očitkov o pomanjkanju informacij glede virov financiranja in nalog novih občin. Danes je to znano. Ste si izračunali, kolikšni bi bili vaši letošnji proračuni, če bi bili samostojni?
Štefan Frece: »Griže in Liboje skupaj bi imela 228 milijonov tolarjev po proračunu žalske občine.«
Stanko Novak: »Po naših izračunih bi imela Polzela v tem letu od 230 do 240 milijonov tolarjev vseh prihodkov. Računamo, da bi nam po plačilu vseh določenih obveznosti ostalo še 20 odstotkov za ceste.«
Ivan Fale: »Če bi se razdelili na pet občin, bi skupne probleme, kot so kanalizacija, smeti in voda, še vedno reševali skupaj. Vendar pa bi se ljudje zavedali, da so gospodarji na svojem in da jih nihče ne prinaša okoli. Ljudje smo pač po naravi nezaupljivi in vemo tudi, kako negospodarno se je v preteklosti ravnalo z občinskim denarjem.«
Franc Sušnik: »Naša krajevna skupnost oziroma občina bi imela najmanj 75 milijonov, kolikor bi znašala zagotovljena poraba, računamo pa še na sredstva za demografsko ogrožena območja. Mislim pa, da bodo ljudje sami kmalu ugotovili, kakšne so prednosti sosednjih manjših občin v primerjavi z žalsko. Tako se bodo veliko laže odločali na referendumu, do katerega bo po mojem prepričanju prav gotovo prišlo.«
Pogovor za našo tokratno okroglo mizo se sicer ni končal na tem mestu. Med drugim smo se pogovarjali še o številu zaposlenih, ki naj bi jih imele nove občine. Vsi sogovorniki pravijo, da bi bila zaposlena dva, župan Milan Dobnik pa je prepričan, da bo skupno število teh preseglo število zaposlenih v sedanji občinski upravi.
Kakorkoli že, za oblikovanje novih občin bo skoraj gotovo potreben referendum. In pred odločanjem bodo ljudje zahtevali bolj natančne izračune in podatke o delovanju sedanje in novih občin, kot so jim bili na voljo na zadnjem referendumu.
K. Rozman
Junijsko anketo
šili
Dobro leto po izpeljavi referenduma o oblikovanju novih občin, ki je vsaj v žalski občini pokazal, da ljudje temu niso naklonjeni - izjemno KS Tabor, kjer so se za to odločili, vendar jim državni zbor tega ni omogočil - ponovno postaja aktualno vprašanje delitve občine na več manjših oz. o odcepitvi od obstoječe, kar zakon o lokalni samoupravi tudi omogoča. Pri tem so aktivne zlasti tako imenovane stranke slovenske pomladi, ki so to pobudo naslovile na državni zbor.
Kaj o tej pobudi vedo naši občani in za kaj se zavzemajo, smo poskušali zvedeti v anketi, ki smo jo opravili v krajih, kjer se vodstva KS in omenjene stranke za to najbolj zavzemajo. Naši sogovorniki so izbrani povsem naključno, kar nekaj pa je bilo takšnih, ki niso hoteli sodelovati - »če pa že, so obmolknili, ko sem jih hotel fotografirati. V glavnem so bile to ženske, ki so dejale, da jih politika ne zanima. Poglejmo, kaj so povedali naši anketiranci.

Robi Zupan,
Vransko:
»Za pobudo vem, obenem pa mislim, da referendum prvič ni uspel zradi nepopolne informiranosti ljudi. Vsi so v novi občini videli nove dajatve, nove administratorje in s tem praznejše denarnice. Mislim, da si Vransko zasluži svojo občino, saj ima za to vse pogoje. Torej sem za, čeprav se s tem ne obremenjujem.«
Vojko Kropivšek,
Vransko:
»Pobuda mi je znana, vendar se zanjo ne ogrevam, saj menim, da je bolje, če smo močna občina, vplivna in s tem tudi upoštevana pri pogajanjih in zahtevah do vlade in državnih inštitucij. Že pregovor pravi, da je v slogi moč. Manjše občine, kar se vidi že sedaj, svoje vloge ne bodo mogle igrati tako, kot so si zamislile...«
Karel Šmit,
Vransko:
»Že od vsega začetka spremljam dogajanja, ki imajo namen, naj Vransko postane občina. Tudi sam sem pristaš decentralizacije in zato to pobudo podpiram. Seveda pa bi ob tem želel, da se z novo občino vzpostavi večji pregled nad sredstvi, ki jih družbi dajemo ter kako in koliko se ta vračajo v okolje, kjer so se zbrala. Centralizem je postal tog in pridobitniški in tudi zato sem za nove občine.«
Uroš
Koceli,
Braslovče:
»Poznam pobudo in sem za to, da Braslovče postanejo občina. Imamo bogato večstoletno tradicijo, saj so Braslovče kot trg znane že okrog 800 let. Vse do druge svetovne vojne je bila to znana, ugledna in uspešna občina in taka bi lahko bila tudi sedaj. Ima vse pogoje za to. Morda bi bilo potrebno v kraj dobiti še zdravnika in lekarno in kraj bi lahko resnično funkcioniral kot občina.«
Ivan
Lukman,
Tabor:
»Mi smo sicer občino že izglasovali, a ne dobili. Volja ljudi je bila s tem poteptana. Kako bo sedaj, ne vem. Če bi bilo tako kot nekdaj, ko je Tabor že bil občina, potem sem vsekakor za to, da Tabor dobi status občine, še posebno, če nam bo priznan status posebne občine in s tem zagotovljeno financiranje. Drugače pa imam raje, da ostane tako, kot je.«
Stanislav
Rovšnik,
Braslovče:
Vem, da so težnje po tem, da bi Braslovče postale občina. Sem na strani tistih, ki smo proti razbijanju sedanje žalske občine, in to iz preprostega razloga, ker ne vemo, koliko nas bo nova občina stala. Poleg tega pa bo nova občina imela le nekaj več pristojnosti kot sedanja KS, vse ostalo pa bomo tako in tako urejali v Žalcu.«
Marko Semprimo-žnik,
Tabor:
»Osebno mislim, da je Tabor kot kraj nekoliko prešibak za svojo občino, še posebno zato, ker nima nobenega pravega vira financiranja. Verjetno bi bilo nekoliko drugače, če bi dobil status posebne občine. Vse skupaj je preuranjeno. Sem proti delitvi občine, tako kot sem proti, da bi bili pod Vranskim.«
Jože Zajc,
Braslovče:
»Poznam pobudo, ki so jo vložili na državni zbor. Referendum je pokazal, da so ljudje proti temu. Tudi jaz imam raje, da občina ostane takšna, kot je sedaj. S tem, ko bo več občin, bo več županov, tajnikov in tajnic in drugih, ki bodo trošili denar nas, davkoplačevalcev. Tako, kot je sedaj, je vsaj zaenkrat najboljše.«
Vera Cigler,
i Polzela:
»O tem ne vem ravno veliko in se tudi težko opredeljujem. Na prvem referendumu smo to odločno zavrnili, kako bo zdaj, ne vem. Mislim pa, da bi bilo bolje, če bi občina ostala skupaj, saj bo razdružitev prav gotovo prinesla vrsto problemov.«
Ciril Skalič,
Polzela:
»Pobuda mi je znana, saj je bila ta želja zelo močna že pred izpeljavo prvega referenduma, ki pa, kot vem, ni uspel. Pred ponovnim poskusom mislim, da rezultat tudi sedaj ne bi bil bistveno drugačen. Ali pa tudi, kdo ve. Osebno sem proti in imam raje, da občina ostane takšna, kot je sedaj. Drobitev pomeni po moje tudi slabitev.«
Andreja
Temlin,
Polzela:
»Ja, nekaj sem slišala, da je dana pobuda državnemu zboru za delitev sedanje občine na več manjših. Jaz sem za to, da ostane tako, kot je sedaj, in te pobude ne podpiram. Mislim tudi, da ti posamezni kraji niso tako gospodarsko močni, da bi lahko sami preživeli, predvsem pa se uspešno zoperstavljali centralizirani oblasti v Ljubljani.«
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE [
Parižlje 1, BRASLOVČE tel.: 720-181, 720-065, fax: 720-065
s mobitel: 0609 617-441
VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE
-	RADIATORJI KORADO,
-	CISTERNE ZA KURILNO OLJE,
-	PEČI NA OLJE IN TRDA GORIVA,
-	OBTOČNE ČRPALKE,
-	VODOVODNE PIPE ARMAL,
-	WC KOTLIČKI,
-	BOJLERJI,
-	PVC ODTOKI,
-	POCINKANI FITINGI,
-	BAKRENA INSTALACIJA,
-	SANITARNA KERAMIKA.
J AKCIJA |r I V JUNIJU l'
-	OLJNI GORILCI JOANNES AZ 3 PR 55.837,00 SIT (s prometnim davkom)
-	FIRŠT ROTOTEHNIKA
10% POPUSTA ZA CELOTEN PROGRAM
POSEBNA PONUDBA:
-	ELEKTRIČNE VODNE ČRPALKE
-	HIDROPAKI IN HIDROFORJI
-	PRIBOR ZA ZALIVANJE
MATJAŽ
d.o.o. Petrovče
Montaža
Zastopanje
Posredovanje
63 301 PETROVČE 922
PETROVČE 232 • Slovenija • Telefon in faks: + 386 63 707-173 • Mobitel: 0609 613-
GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA Z MOTORNIM POGONOM IN DALJINSKIM UPRAVLJANJEM PRIZNANE NEMŠKE FIRME
HORMANN
SCDCBN© - VAENC - IJD0BNC
Nudimo vam vse vrste storitev na področju poslovanja z vrednostnimi papirji
SAVINJSKA BORZNO POSREDNIM DRUŽBA d d ŽALEC
Savinjska c. 21,63310 Žalec, tel.: 063/713-573, fax: 063/ 715-574
poslovalnica:
šmartinska 134/a, 61000 Ljubljana, tel: 061/ 140-51-11, fax: 061/446-912 6 podpisom posebne pogodbe vam jamčimo donos na devizno klavzulo v višini 10%.
Vabimo vas, da preizkusite naše delo in denar oplemenitite s tovrstnim
investiranjem.
Mega Miš žur
Fotoreportaža z 9. Miš Maša v Grižah
Da je bil letošnji Miš Maš res mega, priča kar nekaj podatkov: približno 25.000 obiskovalcev, 25 organizacijskih skupin, ki so skrbele za nemoten potek celotne prireditve, več kot 27 malo manj in predvsem zelo znanih glasbenih skupin iz vse
Slovenije, predvsem pa veliko različnih možnosti za prijetno preživeto nedeljo v Grižah.
Na glavnem odru so se predstavila znana imena slovenske estra-de, na odru sramežljivih pa zaenkrat še malo manj znana, a veliko mlajša generacija pevcev, čarovnikov in igralcev. Otroci so lahko ustvarjali v likovni delavnici, jezdili konje, se vozili z vlakom, kočijo, električnimi avtomobilčki, na vrtiljaku, si ogledali lovsko razstavo, ki jo je pripravila LD Gozdnik iz Griž, in video filme v kinodvorani. Za
žejna grla in prazne želodce je bilo dobro poskrbljeno, palačinke pa sta letos pekla tudi svetnik Anton Ajdič in načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar. Na svoj račun so prišli tudi prodajalci balonov, igrač, majic in sladkarij.
Pa še en dokaz dobrega razpoloženja — zabava se je od zgodnjih dopoldanskih ur zavlekla pozno v noč.
Na odru sramežljivih je pogumno čarala tudi Meta iz Maribora.
1
Na upravni enoti in v občinskem svetu ne bodo lačni. Poleg župana sta se namreč tudi Marjan Žohar in Anton Ajdič, naučila peči palačinke.
Voditelja Saša Hribarja je najbolj zanimalo, če se je treba odpovedati tudi ženskam...
Kako pomembni so dobri odnosi med organizatorji in voditelji prireditev, očitno zelo dob ga povedal Mojci Mavec?
prireditev, očitno zelo dobro ve Miran Krajšek. Le kaj je lepe-
foto: D. Naraglav
Vlečenje vrvi je bilo zelo zabavno.
Srečanje ljudi dobre volje
Gozdnik nad Zabukovico je bil tudi letos v začetku tega meseca prizorišče tradicionalnega srečanja članov in simpatizerjev Združene liste socialnih demokratov, družinskih članov, prijateljev in znancev ter vseh drugih občanov žalske občine. Pridružili so se veseljačenju ljudi dobre volje in tako prispevali k temu, da je 6. srečanje tudi številčno preseglo vsa prejšnja.
Lovski, dom na Gozniku je sprejel prve obiskovalce že v jutranjih urah, v glavnem organizatorje in tiste, ki so se namenili poizkusiti v streljanju s pištolo in malokalibrsko puško. Sicer pa je piknik peuradno, začela skupina, ki je bila zadolžena za peko odojka na ražnju. Nadaljevalo se je z že omenjenim streljanjem, ki ga je vodil Marjan Žohar. Pravi začetek piknika pa je bil ob 11. uri, ko je zbranim zaigrala
godba na pihala iz Zabukovice in v svojem enournem tradicionalnem koncertu zaigrala vrsto delavskih in zabavnih melodij. Pod vodstvom Brede Bračko so od 12. do 14. ure otroci udeležencev srečanja sodefovali v likovni delavnici, kjer so ustvarjali izdelke iz gline. Uradni del srečanja je pričel s pozdravi predsednik ZLSD občine Žalec Franci Tratar, ki je bil tudi moderator in povezovalec dogajanja na Gozdniku. V
nadaljevanju je zbranim spregovorila Sonja Lokar, predsednica ženskega foruma ZLSD iz Ljubljane. Srečanje se je nato nadaljevalo z bogatim družabnim programom in zabavo, za katero je poskrbel tudi ansambel Rogači. Otroke in starejše je s svojimi čarovnijami navduševal Jani Jošovc iz Petrovč. Drugo za drugim so se vrstila razna šaljiva tekmovanja, pravi tekmovalni duh pa se je pokazal pri vlečenju vrvi. Vsa tekmovanja so najboljšim prinašala tudi lepe praktične nagrade. Lepi in dragoceni dobitki so romali domov v dolino tudi s stojnic bogatega srečelova, ki je delno kril.stroške prireditve.
D. Naraglav
Za zdrave zobe
Najboljši slovenski razred iz Andraža
To šolsko leto so že devetič zapored osnovne šole iz žalske občine sodelovale v akciji za čiste zobe in zdravo prehrano, ki jo za učence nižje stopnje organizira stomatološka sekcija slovenskega zdravniškega društva. Večkrat smo že imeli regijskega prvaka, letos pa celo državnega. To so učenci kombiniranega 3. in 4. razreda podružnične šole iz Andraža, ki imajo v najtežjih pogojih najbolj urejene zobe.
Prav ta razred je bil lani tudi regijski prvak. Za nego in popravilo njihovih zob skrbita dr. Silva Ga-lackaja in sestra Saša Melanšek, da pa otroci redno čistijo zobe, poskrbi seveda tudi njihova razredničarka Anka Špiljak. Otroci si zobe umijejo tudi v šoli po malici, skupaj trikrat na dan, kot so zatrdili. Za nagrado so odpotovali na izlet v Prevalje, kjer so si bodo med drugim ogledali Lekovo tovarno.
V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pa so razglasili najboljše razrede z vsake šole. Za takšen uspeh jim je čestitala dr. Brigita Rakuša, z Ireno Pirnat pa sta podelili tudi priznanja in nagrade. Najboljši razredi so si nato ogledali še risanko Levji kralj. In kateri so to: l.b OŠ Braslovče, 3. razred POŠ Gomilsko, 4.a OŠ Griže, 3.b OŠ Vransko, 1.b OŠ Petrovče, kombinirani 2. in 3. razred OŠ Ljube Mikuž Žalec, 4.b OŠ Žalec, 4. razred POŠ Gotovlje, kombinirani 3. in 4. razred POŠ Ponikva, 3.b OŠ Polzela, 4. razred OŠ Liboje, 1. razred POŠ Tabor in l.b OŠ Šempeter, ki je dosegel maksimalno število točk. Njihova razredničarka je Vida Naraks, že šesto leto zapored pa ima razred z najbolj urejenimi zobmi.
K. R.
Alojz Zupanek, 90-letnik
Med ¡n mleko za zdravje človeka
Mizar, čebelar, kulturnik in še kaj
Devetdeset let je lepa starost, ki je ni dano učakati mnogim, še posebno moškim ne. Alojz Zupanek iz Prebolda je to starostno mejo prekoračil 29. maja. Možakar je še vedno kar trdnega zdravja, za kar se ima zahvaliti, kot pravi, svoji 88-letni ženi Mariji in svojim prehranjevalnim navadam. Prisega na med in mleko ter mlečne izdelke. Njegova življenjska pot je izjemno bogata in aktivna, saj se je poleg poklicnega dela -mizarjenja - zelo veliko posvečal čebelarjenju, lovstvu, gasilstvu in kulturi. Bil pa je tudi družbenopolitični delavec. Ob njegovem jubileju so ga, kot je že v navadi, obiskali predstavniki KS in vaškega sveta; pridružili smo se tudi mi in ob tem pripravili tale reportažni zapis.
Alojza in ženo Marijo smo zalotili na terasi njune hiše, ki sta jo kupila pred kakšnimi 22. leti in s tem postala krajana Prebolda in občana žalske občine. Alojz je bil vidno ganjen ob naših čestitkah in izročenem darilu. Povabi nas za mizo in ko mu nazdravimo, začnemo z vrtanjem po njegovem spominu.
Za mizarja v Ljubljano
Alojzova pot se začenja v Šmartnem v Rožni dolini, v hiši kmečkih staršev. Mladostna leta je preživel doma, obrtno šolo je obiskoval v Celju, višjo pa v Ljubljani. Postal je mizarski mojster.
Leta 1934 se je poročil z Marijo, ki je svoje korenine pognala v Dolu pri Hrastniku. Najprej sta živela v domačem kraju, potem sta si postavila hišo v Šmarjeti, nato vrsto let živela na Ljubečni pri Celju, zadnji dve desetletji pa sta v Preboldu. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Sin Janko živi v Žalcu, hčerka Vida je v Mariboru, drugi sin Marjan pa v Avstraliji.
»Moja prva zaposlitev je bila
druga za drugo romajo pred nas, tako da moramo na zahtevo našega jubilanta za nekaj časa prekiniti »zaslišanje«. Ko nazdravimo še z jeruzalemčanom, ki je Lojzovo najljubše vino, pa spomini ponovno oživijo.
Alojz Zupanek je skoraj vse svoje življenje neumoren aktivist in čebelar. Srečamo ga lahko v lovski bratovščini, pri gasilcih, na gledališkem odru, med čebeljimi
pri Joseku v Celju, kjer smo izdelovali pohištvo, zadnja pa na izvršnem odboru okraja Celje -okolica. Vmes sem bil še na drugih delovnih mestih. Tudi obra-tovodja Stolarne na Teharjah,« je na kratko orisal svoje zaposlitve Alojz Zupanek, ki svojih devetdeset let nikakor ne kaže.
Neumorni aktivist in čebelar
Miza, ob kateri sedimo, se vse bolj polni. Dobrote iz kuhinje
panji ali pri družbenopolitičnem delu. Povsod, kjer koli je bil in živel, je dal svoj prispevek. V svet kulture ga je že v domači vasi vpeljal šolski upravitelj Vinko Požar. Igral je v najmanj 100 gledaliških predstavah in s tem duhovno bogatil sebe in druge. Posebno poglavje njegovega življenja pripada čebelarjenju, saj se je s tem ukvarjal vse do nedavnega. Ko govori o čebelah ali mami, ki jo je imel nadve rad, mu solze zalijejo oči. Tudi sicer se mu milo stori, ko govori o minulih časih,
mladosti. Na vprašanje, katero obdobje njegovega življenja je bilo zanj najlepše in kdaj mu je bilo najbolj hudo, odgovarja. »Vsako obdobje je po svoje lepo, zanimivo. Prav gotovo pa je bilo najlepše tisto, ko sva bila z Marijo še kot fant in punca. Najbolj hudo pa mi je bilo takrat, ko mi je umrla mama. Bila je tako ljubeča, dobra, da njene smrti nisem nikoli povsem prebolel.« Tudi tokrat ne more skriti solza.
Zdrava prehrana -dolgo življenje
Alojz Zupanek je zanimiv sogovornik, rad se tudi šali, kar je naše druženje še popestrilo in nas priklenilo na stole za dobri dve uri. Preden pa smo se poslovili od njega, smo ga vprašali, kakšen je njegov recept za dolgo življenje. Ob tem se nasmehne in reče: »Moj recept je enostaven: nimam rad mesa, zato pa toliko bolj zelenjavo, mlečne jedi, repo, zelje, krompir. Sem tudi neke vrste sladkosned in je tako med vsakdanji spremljevalec moje prehrane. Zmerno jesti, piti in uživati domačo hrano.«
Reško cesto št. 55 in Alojza Zu-paneka ter ženo Marijo zapuščamo bogatejši za marsikatero izgovorjeno besedo, ki si jo velja zapomniti in se po njej tudi ravnati. Kot je dejal Alojz, tudi čebelji piki niso kar tako, saj kljub svojim letom ne pozna revme. Ob jubileju tudi naše čestitke.
D. Naraglav
REPORTAŽA
Mirko Lebar
Savinjčan
Pred novo veliko preizkušnjo
Perujski Pisco čaka lanskega Slovenca leta
iz Trsta, ki je naša velika pridobi-
V sredo, 7 junija, je v perujske Ande odpotovala štiričlanska alpinistična odprava, katere glavna osebnost je naš občan in invalid Mirko Lebar z Ložnice pri Žalcu. O njem in njegovih nevsakdanjih podvigih, ki sodijo v sam svetovni vrh, je bilo doslej že veliko napisanega. Vsekakor pa je s svojo močno voljo, zagnanostjo pokazal in dokazal, da je tudi invalidnost mogoče premagati in se postaviti ob bok vsem ostalim - zdravim ljudem. Podvigi, ki so za njim, to še kako potrjujejo, ta, ki je pred njim, pa je potrditev že doseženega in izziv za nove podvige. Pred odhodom v Južno Ameriko smo z njim opravili še kratek intervju za Savinjčana.
Na vprašanje, kaj mu pomeni ta odprava in kakšne so njegove želje, je povedal: »To je nekaj več, kot so bile moje dosedanje prelomnice v tem športu. Kljub vsemu pa ne pozabljam na svoje začetke in vzpone na Ojstrico, Triglav in seveda Mont Blanc - streho Evrope, ki je bila nedvomno velika prelomnica v mojem alpinizmu. Zelo sem vesel, da mi je ta podvig uspel, za kar se moram seveda najprej zahvaliti mojemu stalnemu spremljevalcu Miranu Cesarju in drugim prijateljem, ki so prispevali svoj delež za dose-
go zastavljenega cilja. Še bolj pa bom vesel, ko bom v Peruju stal na vrhu Pisca ali še katerega drugega vrha v tej verigi Andov. Na tihem namreč upam, da bom lahko šel prek 6000 m (Pisco je vi-
sok 5800 m), saj je v njegovi bližini kar nekaj šesttisočakov.«
Kako dolgo bo trajala odprava in kdo so člani tvoje naveze?
Odprava bo na poti do 20. julija, ko naj bi se vrnili v domovino. Ta čas bom preživel s prijatelji Miranom Cesarjem, Jožetom Zupancem-Fajfunom in Jožkom
tev, saj je poleg tega, da je dober alpinist, tudi edino špansko govoreči mož in se bo predvsem on pogovarjal z domačini. Z nami potujeta tudi dva radioamaterja, tako da bomo lahko dnevno poročali o našem delu in življenju v Peruju oz. na gori.«
Morda še nekaj besed o pripravah na to pot in finančni podpori?
Psihofizične priprave so predpogoj za dosego željenega cilja, zato sem seveda letos temu posvečal še več pozornosti kot pretekla leta. Bilo je ogromno nabiranja kondicije in moči v roke. Moje roke so noge in vse ostalo. Če hočem premagovati vse napore vzponov, morajo biti tako rekoč jeklene in ne smejo zatajiti. Doslej še niso in upam, da mi bodo tudi tokrat omogočile doseči načrtovani cilj. Predračun našega podviga je »težak« 35.000 dolarjev. To pa je vsota, ki je ni lahko kar tako zbrati. Nekaj denarja sem zbral s kaseto SAM, ki prikazuje moj vzpon na Mont Blanc in je delo snemalca Matjaža Fristravca. Glavni pokrovitelji so ISS (Internacional servis sistem) - evropski koncern, Pivovarna Laško, Avtoim-pex, Mobitel... Sredstva in material pa so prispevali še mnogi drugi. Vsem se za pomoč najiskre-neje zahvaljujem...«
Mirku Lebarju in njegovim prijateljem želi veliko sreče in uspeha pri osvojitvi Pisca in srečen povratek v domovino tudi naše uredništvo.
D. Naraglav
Mani znano o
Božki Žolnir
Nenavadno je, kako se človeku nekatere, pravzaprav nepomembne stvari, vtisnejo v spomin. Še vedno se spomnim, da sem Božko Žolnir prvič srečala nekega sončnega poletnega jutra, ko sem si na počitniški praksi pri Hmeljarju nabirala prvih novinarskih izkušenj in sem tako rišla tudi na kmetijsko zadrugo empeter. Sploh se ne morem spomniti, kaj sem jo morala vprašati, mislim pa, da je bilo v zvezi s pšenico. Zdi se, da je Božka Žolnir takšen vtis naredila name zaradi tega, ker je bila pač med redkimi ženskami na čelu zadruge.
Danes je vodja kmetijske svetovalne službe v Žalcu in o kmetijstvu mnogo raje govori kot o sebi. Pa vendar pove, da so bili takrat, ko se je odločala za svoj poklic, kmetijstvo in kmetijski poklici zelo nenaklonjeni ženskam. Zakaj, o tem ne razpravlja. Vsekakor pa si je Božka Žolnir zelo želela postati veterinarka. Doma je bila v Dolenji vasi in starši so imeli kmetijo. Obiskoval jo je veterinar, ki so mu rekli Rus in je vedel za njene želje. Bom kar tako napisala, kot je v resnici rekel in kot še danes mnogi z veseljem imenujejo ženske: »Baba pa veterina, to ne gre skupaj«. Gospodu veterinarju so seveda vsi verjeli, pa vendar je Božka odšla v kmetijske šole. Najprej v nižjo v Vrbje, ker je bila blizu doma, nato srednjo v Mariboru, študij
agronomije pa je zaključila v Ljubljani. »Na fakulteti je bilo približno 80 študentov veterine, od tega 3 punce. Zelo me je grizlo, zakaj nisem jaz med njimi.« Zdi se mi, da je zadnjo besedo le imel Božki n oče, čeprav mi sama tega ni povedala. Po študiju bi lahko delala na Mlekarskem inštitutu v Ljubljani, toda oče je vztrajal, da se vrne domov. In kako jo je najlaže privabil? Z ženinom ne, zato pa s službo.
Od takrat naprej dela Božka Žolnir v zadrugah, zdaj v svetovalni službi: »Lahko rečem, da mi ni tako zelo žal, čeprav je delo z ljudmi težak poklic. Sploh v kmetijstvu, kjer se rezultati pokažejo najmanj čez eno leto, pogosto celo čez več let«. Medtem ko so pospeševalci kmetom svetovali pridelavo predvsem tistih proizvodov, ki jih je zadruga prodajala, naj bi danes svetovalci, ki sodijo v Žavod RS, svetovali samo tehnologijo, kako bo kmet prodajal, pa naj bi jih ne skrtaelo. Ampak o tem se t>ova z Božko Žolnir pogovarjali kdaj drugič in za kakšno drugo stran. Omenila sem že ženina, pa naj še povem, da se je Božka poročila - morda uganete - z veterinarjem. Sina in hčer imata, živijo pa v Podvinu pri Polzeli.
Bojim se, da bo Božka Žolnir precej huda name, ker nisem napisala nič o tem, kako se zmanjšuje število manjših kmetov, s
kakšnimi težavami se ubadajo in podobno, o čemer sva se tudi pogovarjali. Pa o tem, da to poletje verjetno ponovno ne bo mogla na dopust, za kar poskrbi kar država, ki sredi leta sprejme proračun in nato razpiše kredite tudi v kmetijstvu. Še to sem jo vprašala, kaj jo najbolj razjezi. »O Marija, kakšno vprašanje,« je zavzdihnila in začela premišljevati, nazadnje pa le izdala, da jo zelo moti neenotnost savinjskih kmetov. Praksa in stroka sta potisnjeni za politiko in težko je razumeti, da se kmetje iz različnih strank prepirajo med sabo.
Pa tudi to je tema za drugo priložnost. Še nekaj zelo razjezi Božko Žolnir, kot mi je povedala že pred časom, če se namreč kdo sramuje svojega kmečkega rodu ali tega, da živi od kmetije, s čimer se tudi srečuje pri svojem delu.
Ksenija Rozman
Ifljub slabim pogojem zelo uspešni
Osnovna šola Vransko sodi po številu učencev med manjše osnovne šole v Sloveniji in tudi v naši občini, saj ima nekaj čez 300 učencev. Kljub številčni majhnosti pa se v marsičem zelo uspešno kosa z mnogimi »močnejšimi« šolami v občini in državi. Tudi na športnem področju, čeprav ima menda najslabše vadbene pogoje v občini. Kje so torej vzroki za njihovo uspešnost? To smo poskušali razvozlati v pogovoru s profesorico športne vzgoje Marijo Satler.
»Za doseganje dobrih športnih rezultatov mora biti izpolnjenih več pogojev. Predvsem je potreben pravilen pristop k temu delu. Mi šolskega športa ne ločimo strogo od ostalih dejavnosti, temveč ga povezujemo s krajevnim športom, klubskim športom, ob tem pa ne pozabljamo na starše otrok, ki so najvažnejši element v tem krogu. V zadnjih letih smo tako uspeli pridobiti starše, ki redno spremljajo tekmovanja, nas hodijo gledat, sodelujejo pri organizaciji in nasploh spremljajo naše delo. Takšen pristop se sedaj obrestuje in kaže pravo sliko v dosežkih naših učencev na raznovrstnih tekmovanjih...«, je uvodoma povedala naša sogovornica Marija Satler.
Učenci in učenke OŠ Vransko so redni udeleženci na najvišjih državnih tekmovanjih. Zelo dobri so zlasti v tekih, saj vedno zasedajo druga ali tretja mesta kot ekipa ali kot posamezniki. Na krosu Dela so drugi ali najmanj šesti. Na
državnih prvenstvih v atletiki prav tako ne manjkajo in kar trije so letos zastopali njihovo šolo. V košarki se dekleta že vrsto let uvrščajo na državna prvenstva in prihajajo do polfinala. Dečki so v igrah z žogo uspešni zlasti v nogometu. Ob tem ne pozabljajo na ostale športne panoge, kjer prav tako ne manjka dobrih rezultatov.
In kakšen je pravzaprav program športa in športne vzgoje na vranski osnovni šoli?
»Mislim, da zelo obsežen in tudi strokovno dobro zastavljen. Razdeljen je na predšolski šport, šolski šport, na razne tečaje, lige, tekmovanja, počitniške tabore. V predšolski šport imamo zajete plavalne in smučarske tečaje. Pri šolskem športu imamo redno vadbo od 1. do 8. razreda v košarki, atletiki in nogometu. Organizirani so nadaljevalni tečaji smučanja in plavanja. Občasno so organizirane lige v malem nogometu, košarki in odbojki. Letos smo vključili tudi hokej v dvorani. Poleg tega pripravimo še občasne turnirje v tenisu, namiznem tenisu in badmintonu. Letos smo ob krajevnem prazniku izvedli ulični tek, ki naj bi postal tradicionalen. V času počitnic imamo športne tabore, na katere prihajajo učenci ob 9. uri in se vračajo domov ob 17 uri. Poskrbljeno je za prehrano, strokovno vodstvo in igre. Ti tabori so za učence brezplačni in tako omogočeni vsem, ki si želijo organizirano športno udejstvovati tudi med počitnicami. Vse to in še marsikaj drugega pa prinaša tudi dobre rezultate v celoti«, pravi Marija Satler.
D. Nara
Barbara Grobelnik
Z matematiko do Avstralije
Državna prvakinja v matematiki je iz Griž
Pravijo, da se na božični predvečer dogajajo čudeži. Sama v to sicer nisem prepričana, prav gotovo pa je rojstvo otroka najlepše božično darilo, kar si jih je mogoče zamisliti. In ko se je 24. decembra pred trinajstimi leti Grobelnikovim iz Pon-graca rodila Barbara, verjamem, da so bili predvsem srečni zato, ker so jo dobili. Še bolj pa verjamem, da so vsak dan bolj srečni in ponosni, kajti Barbara v šoli niza uspeh za uspehom, letos pa je postala celo državna prvakinja. In to v matematiki.
Barbara prav gotovo ne ustreza med ljudmi zakoreninjeni podobi »piflarke«. Družabna in zgovorna je, sošolci jo imajo radi, je tudi dobra športnica, doma za šolo opravi le najnujnejše. Res, da so poleg sošolk in sosedovih punc njene najboljše prijateljice knjige. Ampak Barbara najrajši bere romane Viktorje Holt in Daniele Steel. Take, malo skrivnostne in svetovljanske, pravi. V šolski knjižnici jih v skrbi za slovensko kulturo ni. So pa v krajevni knjižnici in v njih je mogoče spoznati dosti sveta. V svet vleče Barbaro že danes, čeprav se dobro zaveda, kakšno srečo ima, da živi v veliki družini, s starši, starimi starši in tetino družino in da se dobro razumejo med sabo. No, njenega mlajšega brata Dejana že velja omeniti posebej, pa seveda ponosnega starega očeta, ki je za njene uspehe najprej obljubljal skromna darilca, zdaj pa je teh že skoraj preveč. Seveda je obljubo držal in ji za prvo mesto na državnem tekmovanju v matematiki kupil prstan.
Čas je že, da naštejemo Barbarine največje dosežke: lani in letos je zmagala na občinskem tekmovanju v Veseli^šoli. Poleg prvega mesta v matematiki je letos na državnem tekmovanju v kemiji dosegla sedmo mesto, v fiziki pa sta bila z Alešem Grmom petindvajseta. Na občinskem tekmovanju v atletiki je bila v skoku v višino prva. Tako uspešne učenke v Grižah še ni bilo, je med najinim pogovorom pripomnila ena od učiteljic, Barbara pa se je seveda prisrčno nasmejala in skomignila z rameni. Je tako nadarjena ali tako zelo
pridna pri učenju, sem jo vprašala. »Eh,« mi je rekla: »Na šolskem tekmovanju naloge niso bile težke, to se da narediti, na občinskem tudi ne, za državno pa sem se res pripravljala.« In kako to, da je tako dobra prav v predmetih, ki so po mojem mnenju najmanj priljubljeni pri veči-
ni učencev (priznam, da je to stereotip)? Barbara ima pač raje naravoslovne predmete, slovenščina je »še kar«, nemščina pa malo manj. Da ne boste narobe razumeli - v njenem spričevalu (pa to skoraj v celoti velja tudi za ocene v redovalnici) so same petice. Drugi razred je celo preskočila. Ampak po njenem mnenju je tako - matematiko, kemijo in fizi-ko je pač treba razumeti, zgodovine in zemljepisa, na primer, pa se je mogoče naučiti. Koliko učenci razumejo, je seveda veliko odvisno od učiteljev. Ima pa Barbara še eno načelo, ki bi verjetno koristilo kar večini osnovnošolcev. »Če že moram biti v šo-
li,	potem pač tam poslušam, da mi doma ni treba toliko časa porabiti za učenje.«
Barbara Grobelnik je pravkar končala sedmi razred. S sošolci se dobro razume. Sama pravi, da ji navadno rečejo - saj je brez veze, da greš na tekmovanje, ko boš spet prva, drugače pa so nanjo kar ponosni. Tudi njeni uspehi precej pripomorejo k njihovemu skupnemu uspehu v tekmovanju za najboljši razred šole. Letos so bili za desetinko točke za 8. b razredom in vsi so že danes odločeni, da bodo naslednje leto prvi.
Naslednje leto bo zanje verjetno eno najbolj veselih in hkrati žalostnih. Njihova pota se bodo razšla in ko danes Barbara razmišlja, kam bo odšla po končani osnovni šoli, ima vsakih pet minut drugačno idejo. Verjetno bo res šla na gimnazijo, potem pa... »Rada bi raziskovala, razreševala nenavadne probleme, kot so na primer Bermudski trikotnik ali neznani virusi.« Vsekakor se bo odločila za nekaj, kar je povezano s kemijo, biologijo in matematiko. Dobro pa ve, da brez znanja jezikov ne bo šlo. Ampak tudi to ni težava. Barbaro tako mikajo potovanja (pa ne po Evropi), da se bo prav gotovo gladko naučila tudi jezikov. In če letos morda ne bo mogla v Portorož na državni naravoslovni tabor, ker ne bo v občinskem proračunu dovolj denarja za takšne zadeve, se bo za svoj trenutno največji cilj borila predvsem sama. Tako zelo se bo pripravljala na tekmovanja v matematiki, da bo kot srednješolka imela pravico udeležiti se matematične olimpiade v daljni Avstraliji.
Seveda tudi naše uredništvo želi, da bi Barbara Grobelnik uspela uresničiti vse svoje mladostne sanje in želje. Za svojo srečo in srečo svojih. In seveda tudi v ponos vsem učiteljem, ki so ji do sedaj pomagali pri doseganju njenih uspehov.
K. Rozman
Zaključni prizor nastopa združenih mladinskih zborov, ki so zapeli Gobčevo kan' tato Naše trate.
Moč pesmi_______________________
Pesem je most, ki različnosti spaja, je kot studenec, ki žejo gasi, sonce, ki gore ledene odtaja, je roža, ki naše življenje krasi...
(Nande Razboršek)
O tem so se lahko prepričali poslušalci in nastopajoči, ki so prišli 19. maja 1995 v Dom II. slovenskega tabora v Žalcu. Tam se je prvikrat doslej zbrala velika druščina iz naslednjih osnovnih šol in njihovih podružnic: Braslovč-Letuša, Petrovč-Veli-ke Pirešice, Polzele, Prebolda, Šempetra, Vranskega-Tabor ter Žalca-Go-tovelj. Za nastop so jih pripravile in jim tudi dirigirale zborovodkinje: Nevenka Marovt, Mira Kodrun, Mija Novak, Bojana Hrovat, Valerija Dolar, Manja Urankar. Celotna prireditev, ki jo je scensko sooblikova-
la Bernarda Gramc, je bila namenjena 50. obletnici zmage nad nacifa-šizmom in spominu na letos umrlega skladatelja Radovana Gobca. Nadvse uspešno izveden koncertni program je sestavljalo 7 pesmi za otroške zbore ter kantata R. Gobca Naše trate, ki so jo zapeli mladinski zbori.
Kulturni dogodek si, kljub veliki odmevnosti, ni zaslužil ustrezne medijske pozornosti. To vsekakor ni spodbudno za mlade pevce, njihove starše, zborovodje ter ostale sodelujoče v tem projektu. Upravičena ogorčenost vseh prizadetih nad nekorektnostjo poročanja v majski številki Savinjčana-je bila tudi povod za ta prispevek. Kanček pelina smo okusili že na odru samem, saj smo pogrešali nekoga izmed odgovornih za pevsko kulturo (med poslušalci nismo opazili predstavnikov občinskega sveta), da bi večstogla-
vi množici pevcev namenili nekaj misli. Morda so trepetali za varnost otrok na odru, ki do sedaj ni nikogar skrbela - češ, pri pevskem zboru se otrok vendar ne more poškodovati?! Nemara pa so bili tako presenečeni nad izvajanjem, da so jim besede preprosto zamrle v ustih!
Kakorkoli že, namen prireditve je
Pripis uredništva
Zaradi zaključka redakcije pred omenjeno prireditvijo ni bilo mogoče objaviti slike, smo pa v sestavku Nastopilo tisoč pevcev omenili tudi nastop zborov osnovnih in podružničnih šol. Uspešnih in zanimivih prireditev je bilo v maju še več, žal pa jim zaradi pomanjkanja prostora v Savinjčanu nismo mogli nameniti večje pozornosti.
/ •
A
Kovintrade
LEASING
Mariborska 7, CELJE
ODSLEJ z LEASINGOM tudi do hiše, lokala, trgovine ali poslovnega prostora !
▼ AT
Posebej ugodna predpočitniška ponudba 9 avtomobilov in opreme na leasing !
Te/efon: 063/32-2J 9
Partner znanja in zaupanja
bil dosežen. Poslušalci, nastopajoči, predvsem pa otroci so se zadovoljni vrnili na svoje domove, kjer so še dolgo urejali vtise z neponovljivega srečanja. Želimo si, da bi lepa slovenska pesem še dolgo odmevala po naši prijazni zeleni dolini!
Aktiv učiteljev glasbene vzgoje
osnovnih šol občine Žalec
O denacionalizaciji
Srečko Čater iz ZLSD pojasnjuje v prispevku, objavljenem v Savinjčanu aprila 1995, str. 14, zakaj »čuti dolžnost, da sporoči vsem, ki so podprli predlog konzorcija zavezancev za spremembo zakona o denacionalizaciji, kaj se s predlogom, ki je naletel na široko podporo, dogaja«.
Iz članka, ki ga je napisal Srečko Čater kot član predsedstva konzorcija, ni mogoče zvedeti, koliko prebivalcev (ali delavcev) občine Žalec je »z overovljenim podpisom na občini podprlo predlog sprememb ZDEN«, zato tudi ni mogoče ugotoviti, kolikim prebivalcem oz. delavcem podjetij v občini Žalec bi se zgodile krivice in kakšne, če bi se ZDEN izvajal še naprej v sedanji obliki (dikciji). To je namreč eden glavnih razlogov konzorcija in ZLSD, s katerim utemeljujejo svoj »napad« na zakon o denacionalizaciji.
Ob prebiranju članka se vsiljuje vprašanje, zakaj ga je Srečko Čater sploh napisal in tudi objavil, »če ni(so) nikoli in nikdar nasprotoval(i) denacionalizaciji«? Ni jasno, zakaj se potem na vso moč zavzema za spremembe ZDEN (celo sodeloval je na seji DZ z utemeljitvami, ki bi, če bi bile izglasovane, vsaj začasno prekinile proces vračanja nacionaliziranega premoženja v naravi). Začasno zato, ker bi na tako protizakonito in protiustavno dejanje odgovorilo ustavno sodišče.
Srečku Čatru, konzorciju in ZLSD mora biti jasno, da bi ustavno sodišče izničilo vsako spremembo ZDEN, po katerem so nekateri kljub načrtnemu zaviranju zavezancev svojo lastnino že dobili vrnjeno, ostali pa to nesporno pravico imajo in jo bodo imeli, dokler jim lastnina
v naravi ne bo povrnjena. Zato je spodkopavanje (nastajanja) pravne države, ki lahko takšna postane le, če sprejete zakone tudi izvaja, kot to počenja ZLSD, jalovo in obsojanja vredno početje! je samo dokaz, kakšni so nameni dosedanjih uprav-Ijalcev t. i. družbene imovine - da bi ta z »olastninjenjem« prišla dokončno v njihovo last.
Združenje lastnikov razlaščenega premoženja -podružnica Žalec
Demosova proslava v Žalcu_______________________
Nisem nameravala, pa vendar mi žilica ne da miru, da ne bi opozorila na nekaj, kar me je precej zbodlo v oči.
Občinski svet ne bi bil naš, če ne bi bilo tudi v njem napetosti, taki smo ljudje, tak je parlament; zdrahe in natolcevanja so pač tam, kjer ni drugih hujših problemov.
Nisem članica nobene stranke, ne prej ne zdaj, in sem krščansko vzgojena. Ko sem hotela na učiteljišče, sem dobila negativno karakteristiko žalske partijske celice, od šole pozitivno in to zelo ugodno od istega
ELESA
podpisnika, neugodno pa zaradi mojega strica duhovnika (Adolf Piki), češ kler, zato se mi je Demos zdel glede na moje prepričanje najidealnejši.
Ne mislim politizirati, rada pa bi opozorila na poštenost in skrb vašega svetnika Antona Bratuše, ki je zelo pošten in je opozoril župana o razmetavanju denarja davkoplačevalcev za Demosovo proslavo.
V tem članku se sprašujem, ali je bil tako pošten do sebe in do vseh nas, ko je DO Komunala v pravdi zaradi prekinitve pogodbe (brez odpovednega roka) z izvajalcem del (AOP komunalnih storitev) Milanom Črepinškom, Šentjur, izgubila 4,5 milijona tolarjev. Vprašam se, iz katerega denarja se je pa to pokrivalo.
Toliko.
Upokojila sem se prvi dan, ko sem imela izpolnjene pogoje za predčasno upokojitev, ker enostavno nisem mogla več delati. Bila sem namreč računovodkinja v DO Komunala Žalec v obdobju, ko je bila ta pogodba podpisana in z novim direktorjem Antonom Bratušo prekinjena.
Našemu županu Milanu Dobniku želim uspešno županovanje, kar mu bo ob poštenih posameznikih — svetnikih tudi uspevalo. M. M.
Podjetje za proizvodnjo in trgovino d.o.o.
RAČUNALNIŠKA IN BIRO OPREMA MENJALNICA Šempeter 120/A Tel, faks: 701-216 mobitel: 06o9-624880
RAČUNALNIKI: ELVC 4860X2/66/80 ELVC 486DX4/100 računalniška oprema za trgovine
TISKALNIKI:	EPSON, STAR, NEC
KREDITI, PLAČILO NA ČEKE, GOTOVINSKI POPUSTI!
CONNER. W. DIGITAL, MITSUMI, CHICONY, EPSON, STAR, NEC.
BANKOMATI BANKE CELJE
Celje: Vodnikova 2-DVA BANKOMATA (dmgi stoji na desni strani pred vhodom v banko)
Krekov trg 6 Prešernova 18 Ul. bratov Vošnjakov 1 Iršičeva ul. 2a
Ul. V.prekomorske brigade 2
Bolnica Celje-glavni vhod Laško: Valvazorjev trg 5 Rogaška Slatina: Kidričeva 5 Slovenske Konjice: Oplotniška la Šentjur. Mestni trg 8 Zreče: Cesta na Roglo 132b Žalec: Savinjska cesta 20 Polzela: Polzela 209a Šempeter. Šempeter 35c Šmarje pri Jelšah: Šmarje pri J. 130 Podčetrtek: v agenciji Podčetrtek
OPOMBA: podčrtano so označeni novo postavljeni bankomati.
G| banka celje
Letos 51 raziskovalnih nalog
Na letošnji občinski razpis Mladi raziskovalec je prispelo 51 nalog učencev sedmih osnovnih šol, kar je precej več kot prejšnja leta. Ena od teh nalog je skupinska, deset pa računalniških. Učenci so zato svoje naloge predstavili v treh delih: prva dva sta potekala v dvorani gasilskega doma v Žalcu 2. in
5.	junija, računalniške naloge pa so bile predstavljene 12. junija na osnovni šoli Prebol
Teme nalog so bile zelo raznolike in zanimive. Učenci so raziskovali tako preteklost kot nekatere pereče probleme sedanjosti. Učenci iz Braslovč so obdelali naslednje teme: Vidnost barvnih oznak, Preja in oglarstvo na Dobrovljah, Korenine Marovtovih, Družina Završnik, Rod Korparje-vih in Voglarjevih, Križi in kapele; osnovnošolci iz Šempetra so avtorji nalog: Kovaštvo, Življenje »ta mlade« na kmetiji (zlato priznanje na srečanju zgodovinskih krožkov v Stični), Lepotica v Spodnji Savinjski dolini, Višina drevesa in Zbiralna leča.
Z OŠ Prebold je prispelo največ nalog: Bonsai, Športna pravila, Periodni sistem, Numerologija, Štiri v vrsto, Avtomobilizem, Matematika za 1. razred, Matematika — geometrija, Šola skozi čas, Razlike med narečjem Prebolda in okolice ter knjižnim jezikom, Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna je nesrečna po svoje, Trgovinska dejavnost na območju Prebolda, Šport v družini, Zgodovina športa v Preboldu in njegovi okolici in Plinifikacija Prebolda.
' ' ■> 88888 -■ ^.5 O■ičViS^.s.-.š^CS&iwSSiiSSSsi.x	
SETVENI KOLEDAR ZA MESEC JULU1995 1	
	
DATUM	DEL RASTLINE IN URA
1. sobota	do 13. ure list, od 14. plod
2. nedelja	plod
3. ponedeljek	plod
4. torek	do 7. plod, od 8. korenina
5. sreda	korenina
6. četrtek	korenina
7. petek	od 9. do 17. korenina
8. sobota	—, od 20. do 23. cvet
9. nedelja	list
	* konec časa za presajanje
10. ponedeljek	do 16. list
11. torek	od 18 plod
12. sreda	plod
13. četrtek	korenina |
14. petek	do 22. korenina, od 23. cvet
15. sobota				
16. nedelja	do 17. ure cvet, od 18. plod
17. ponedeljek	do 10. plod, od 18. list
18. torek	list 1
19. sreda	do 17. list, od 18. do 20. plod
20. četrtek	do 19. plod, od 20. list
21. petek	do 6. list, od 7. plod
22. sobota	do 12. korenina, od 13. plod
23. nedelja	do 15 plod, od 16. cvet
24. ponedeljek	plod
	* začetek časa za presajanje
25. torek	do 12. list, od 13. cvet
26. sreda	cvet
27. četrtek	list
28 petek	do 19. list, od 20. plod
29 sobota	do 8. list. od 9 plod
30 nedelja	plod
31. ponedeljek	do 13. plod, od 14 korenina
	Nataša Jan
pripravil še skupinsko nalogo Žitne pleveli.
Raziskovlane naloge je pregledala komisija, ki jo je imenoval župan in v kateri so bili predstavniki vseh sodelujočih šol. Predsedoval ji je vodja aktiva ravna-taljev Milan Jezernik. Naloge je ocenilo tudi enajst recenzentov, 19. junija pa je bil še zaključni pogovor z mentorji. Vse te naloge so na ogled tudi v Občigski matični knjižnici v Žalcu.
K. R.
Knjižničarski krožek OŠ Braslovče med predstavitvijo naloge o preji in oglarstvu na Dobrovljah: Predica je v enem dnevu napredla dve vreteni ali pol kilograma volne.
Učenci OŠ Žalec so se na-
tečaja udeležili z naslednjimi nalogami: Priročnik za delo z orodjarno, Hello Britain, Join Slovenia, Parkovni nasadi v Žalcu, Naš boljši turistični jutri in Z malo truda do izdelka. Z OŠ Polzela so prispele naloge: Čemu se bojimo sončnih žarkov II., Gora Oljka — the Pearl of Polzela, My world, Books Make People and People Make Books, The Life Cycle of a Frog, Naš boljši turistični jutri, Veter, Hrup — sovražnik zdravja in Gori gori pri hiši, s podružnične šole Andraž pa še naloga Tamburaši v Andražu.
Raziskovalni krožek OŠ Petrovče je izdelal nalogi Tabori na slovenskem Štajerskem in Iz roda v rod, z OŠ Liboje je prispela naloga Spomini ob 50-letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom. Osnovnošolci iz Griž so avtorji nalog: Samostojno podjetništvo v krajevni skupnosti Griže, Poštna evidenca, Vodnik po Grižah, Citre pa lepo zvenijo, Vreme in podnebje ter Bralna značka. Aktiv učiteljev biologije vseh sedmih osnovnih šol pa je
t J
NEMOGOČE ▼ JE MOGOČE
VELENJE
V VSEH PRODAJNIH ENOTAH KOVINOTEHNE
BTV-V0YAGER 51 TTX	
44.990,00	ZA GOTOVINO
47.359,00	za vei tekov, kreditne kartite, potroš. kredit
BTV-V0YAGER 55 TTX	
53.200,00	ZA GOTOVINO
56.000,00	za vet iekov, kreditne kartite, potroš. kredit
BTV-ART UNE 63 ST TTX	
87.390,00	ZA GOTOVINO
94.990,00	za vei tekov, kreditne kartite, potros, kredit
BTV-NIMBUS 71 TTX	
82.790,00	ZA GOTOVINO
89.990,00	za vei iekov, kreditne kartite, potros, kredit
BTV-ART UNE 71 ST TTX	
89.840,00	ZA GOTOVINO
97.652,00	za vei iekov, kreditne kartite, potroš. kredit
CENE VELJAJO DO PRODAJE ZALOG!
KOVINOTEHNA
Na posnetku čebelar Anton Rozman, ki je v Gregorčičevi ulici v Žalcu čebelji rod vrnil v panj, dogodek pa so z zanimanjem spremljali bližnji otroci.
0 rojenju čebelje družine
Rojenje čebelje družine je v teh dneh pogost pojav. Vzrok rojenja je tesen prostor za nadaljnji razvoj čebeljega gnezda. V panju se pojavijo mladice z razvitimi voskovnimi in dojilnimi žlezami. Brž ko mlade čebele zaznajo ta alarm v panju, začutijo nujnost delitve čebelje družine in ob robu satovja zgradijo matičnike, kamor prisilijo matico, da zaleže oplojeno jajčece, iz katerega se bo po 16 dneh razvila bodoča mlada matica. Kakor hitro v panju prevlada rojilno razpoloženje, je vsak ukrep čebelarja zaman. Z rojem izleti iz panja stara matica ob spremljavi čebel in trotov, tik preden se izleže mlada matica, ki se že oglaša v matič-niku. Pri delitvi čebelje družine vlada dosledna zakonitost čebel mladic in odraslih čebel. Čeprav ne poznajo računalnika, se ob rojenju stare in mlade čebele delijo dosledno na polovico. Roj se ponavadi usede na najbližje drevo ali grm, kjer počaka na čebelarja dve uri, lahko pa tudi dlje. Za čebelarje je slabo, če ne pride pravočasno, ker roj odleti drugam, kamor mu kažejo pot čebele izvidnice, ki so že našle novo bivališče za čebeljo družino. To pa je v gostem drevju ali na primernem mestu v grmu, kjer je primeren prostor za njihovo preživetje. Dogodi pa se tudi, da se takšen roj vseli v prazen panj pri tujem čebelarju. Ob iskanju novega doma preletijo čebele precej obširno okolico, dokler se ne pomirijo, pri tem pa so lahko nevarne za zelo občutljive ljudi. Zaradi tega pa nikar ne imejmo sovražnega odnosa do čebel, ko pa nam vendar toliko dobrega storijo z opraševanjem žužkocvetnih rastlin. Za nagrado pa nas posladkajo z zdravilnim medom.
Če opazimo roj čebel, pokličimo najbližjega čebelarja, ki je vešč dela z ogrebanjem roja. Mi pa se rajši izognimo, da nas čebele ne bodo napadle. V prometnih krajih postavimo viden napis »Pozor-roj čebel«, ki bo mimoidoče opozarjal pred nevarnimi piki.
Anton Rozman
FAMIS, d.0.0.
MIRAN FARČNIK
63305 Vransko, Stopnik 30 N.C.: 063/725-377 Fax: 063/725-429 Avtotel.: 0609/612-751, 0609/621-576 Ser. vozilo: 0609/618-279
NOVOST: Odkup rabljenih traktorjev in kmetijske mehanizacije
še vedno nudimo servisne storive, zamenjujemo staro za novo, popravljamo traktorje vseh vrst in kmetijsko mehanizacijo, omogočamo prodajo rezervnih delov in oskrbovanje z njimi, obenem pa tudi prodajamo celotno kmetijsko mehanizacijo in traktorje SAME, HGRUMANN, ZETOR, ZTS, TORPEDO. Na voljo je tudi celoten program kosilnic BCS!
Ugodne cene, kakovost storitev, široka ponudba, svetovanja., so razlogi, da nas obiščete!
Hvala za dosedanje zaupanje!
íf/a&ifaina
-Drtme/i
Danica Gorič Vransko 40a, tel.: (063) 725-206
novci Bistro in vrt
Sedaj je čas za sladoled, lučke, sadne kupe. Nič manj niso poželjive torte in drugo pecivo. Ne verjamete?
Pridite in se prepričajte!
Popravljamo vse vrste osebnih avtomobilov.
Jože Jelen
Prečna pot 11, Prebold, tel.: 723-288.
Se priporočamo!
Naredite nekaj za zaščito svojih oči in se oglasite v Optiki Simona v Šempetru ali Šentjurju.
Ponudba velja do prodaje zalog. 23. 6. 1995 svetovanje o zaščiti in varstvu rastlin Slavko Zgonc. 7. 7. 1995 in 19. 7.1995 degustacije v Blagovnici Agrina Žalec. Vse informacije o ponudbi v Blagovnici Agrini dobite tudi na telefonski številki 090 2441 MARINET CELJE.
Šempeter 13A 63311 Šempeter tel.: 701-547
Šentjur
Drofenikova 16 63230 Šentjur
Vam nudi
OPTIKA
* *
C7 iniona
-	kontrolo vida v prisotnosti okulista,
-	bogato izbiro korekcijskih očal,
-	sončna očala znanih proizvajalcev z (JV-zaščito,
-	tekočine za kontaktne leče s priborom,
-	hitro in kvalitetnojzdelavo očal,
-	ugodne plačilne pogoje.
V tej ugledni, pred kratkim v denacionalizacijskem postopku lastnikom vrnjeni in obnovljeni zgradbi, bo od 5. 6.1995 poslovala Krekova banka d.d. v Šoštanju (slovesna otvoritev poslovalnice je bila v petek, 2. 6. 1995). Krekovo banko je ustanovilo 2.891 delničarjev, danes pa ima njene delnice J že 5.383 delničarjev. Zaupanje v to mlado banko potrjujejo tudi raziskave javnega mnenja v letih 1993 in 1994, ki so pokazale, da Slovenci Krekovi | banki d.d. nadpovprečno zaupajo. To stališče potrjujejo tudi ugodni poslovni rezultati v obeh letih njenega poslovanja.
Poslovalnica v Šoštanju je šesta organizacijska enota te banke (Maribor, Ljubljana, Novo mesto, Zreče, Nova Gorica, Šoštanj), do konca letošnjega J | leta nameravajo odpreti še dve, nagla širitev mre- | že pa potrjuje ocene, da gre za eno od zelo perspektivnih slovenskih bank. Delavci Krekove banke d.d. se odlikujejo po izjemni pozornosti do svo-| jih strank. K temu jih spodbujajo tudi predlogi in priznanja, ki jih zapisujejo njihove stranke v Knji-| go mnenj. Najpogostejše izjave dosedanjih strank, »prijetno doživetje«, »izjemna prijaznost«, »ustrežljivost«, bodo gotovo spodbudile k sodelovanju s Krekovo banko d.d. ne samo občane, temveč tudi podjetnike, saj banka ponuja široko paleto bančnih | storitev.
nñ
15730 SIT 302,00 SIT 115,30 SIT 1.196,70 SIT 208,20 SIT
jj) Hmezad
nahrbtna kosilnica Yamato
baloni za mleko (vino) od 5 do 54 I
od 594,00 do 2.397OO SIT
friteza FP-EC roto 21.562,00
5% POPUST	friteza FRM roto
ZA GOTOVINO	20.301,00 SIT
rdeče vino Vinska kapljica 1 I (Metlika)
viki krema 550 g
ledeni čaj 1,5 I (Frupi)
pralni prašek Dash Color 2,5 kg
detergent za posodo Damina Piatti 1,5 I
POPOLNA ZAŠČITA PRED INSEKTI po zelo ugodnih cenah.
- razni Pipsi - Flok Optimum - Baygon
SUPER CENE
Hmezad AGRINA Žalec, Celjska cesta 7 63310 Žalec, tel. 063 715-311
Blagovnica AGRINA Žalec, tel. 063 713-294 (elektro oddelek), 063 711-319 (kmetijski oddelek)
Diskont pijač in živil AGRINA Žalec, tel. 063 711-464 Blagovnica AGRINA Ilirska Bistrica, tel. 067 41-192, tel. 067 41-731
vrtna kosilnica Murray
PROGRAM DE LONGH1 -10% POPUST ZA GOTOVINO
mikrovalovna pečica MVV400 43.786,00 SIT
mikrovalovna pečica MW 400 F
stoječi ventilator M PA 403 nam. ventilator MVA 303 8.005,00 SIT nam. ventilator MVA 403 11.359,60 SIT
likalnik VVX 50 B
10% POPUST ZA GOTOVINO ZA TELEFONSKE APARATE
Suzuki
MARKETING d.0.0.
Polzela 38, telefon: 063/720-592 063/720-614 PE Velenje	063/854-391
predpočitniški popusti
ugodni krediti 1 do 4 let. R+7,5-R+8,8%
možnost brez pologa
fcMIai- omejene količine vozil 1,0 HB GX 5D
1.3	HB GL 3D
1.3	SEDAN GL 4D servo
1.3	SEDAN GX 4D servo
(GX - centralno zaklepanje, električni premik ogledal,...)
SAMURAI LX VITARA LX 3D 16V
Novi modeli:
BALENO HB 1,3 GL 3D BALENO HB 1,6 GL 3D BALENO SEDAN 1,3 GL 4D BALENO SEDAN 1,6 GLX 4D
(serijsko: AIR BAG voznik in sopotnik)
Obiščite nas!
15.990	DEM
16.990	DEM
18.990	DEM 19.490 DEM
24.390 DEM 34.700 DEM
21.990	DEM
23.990	DEM
23.990	DEM
26.990	DEM
PLETENINE PLETENINE PLETENINE
za vse generacije
Novi modeli jeansa
Na Mestnem trgu _ v Žalcu (nasproti Žane)
Delovni čas: od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. telefon: 713-221
PROJEKTIRANJE, ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU
GRADBENI INŽENIRING
ing. Vinko VUČAJN K S.P
Cenjene poslovne partnerje in bodoče investitorje
obveščamo,
da opravljamo svojo dejavnost v Prežihovi 1, Žalec.
Pokličete nas lahko tud po telefonu 712-265 (tud faksi
KRESNA NOC NA GORI
Planinsko društvo Žalec - planinska sekcija Galicija vabita, da
v petek, 23. junija, preživite čarobno kresno noč pri planinskem domu na Šentjungerti nad Galicijo.
Stare kresne običaje bodo obudili:
plesalci folklorne skupine France Prešeren iz Celja, citrar Franci Roban in moški pevski zbor s Ponikve.
Program se bo pričel ob 20.30, večer pa bo popestrilo tudi iskanje dragocenega kresnega zaklada.
Vabljeni!

PRIPOROČAMO VAM, DA SE S TEM VPRAŠANJEM NE OBREMENJUJETE PREVEČ, KAJTI PONUJAMO VAM REŠITEV
PEUGEOT
O
IVECO
i LADA fui (Mz¿e#K
anna
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
AVTO ŒLJIE „.o.
63001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11
PkUdAJALNc:
ŽALEC 1063/712-1161 SL.K0NIICE [Ôt3/75TÔÎ2l ŠENTJUR 1063/741-292 } VELENJE 1063/851-0601
IVA
AVTO D ELI
d. o. o.
Šempeter 126 b 63311 ŠEMPETER
Telefon:
063/701-252
Avtodeli za vozila:
-	RENAULT,
-	ZASTAVA,
-	ŠKODA,
-	ALFA,
-	LADA SAMARA.
Dodatna oprema:
-	avtoprevleke,
-	avtopreproge.
Nudimo vam tudi:
-	olje, filtre in izpušne cevi,
-	olja elf in maziva.
Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
Zahvaljujemo se za vaše zaupanje in se še priporočamo!
iika
Polzela 91/a, tel.: (063) 720-283 Vas vabi, da nas v razširjenem prostoru obiščete.
Prodaja vozil Rezervni deli Servis
MARUTI za 11290 DEM s klimo za 12290 DEM
+ trikotnik, žarnice, prva pomoč, talne obloge, prtljažnik
PEUGEOT »Francoz nad Francozi« sedaj s serijsko vgrajenim Air-bag-om. Pestrejša izbira kombijev PEUGEOT-BOXER.
Novost
Postali smo pooblaščeni prodajalci vozil MITSUBISHI v naši regiji.
Pri nas se lahko odločite tudi za nakup vozil: Ford, Fiat, Lada, Škoda, Renault VW-Audi. «
Za podjetnike pa bo najbolj zanimiv Fiat 1,7D Florlno Pick-up za samo 17.230.000 ITL, mali kombi Piaggio Porter za 15.868.000 ITL, in Ford Mondeo, ki vam je na voljo že za 29.950 DEM.
Smo pooblaščeni za prodajo in montažo sončnih streh vrhunske kvalitete WEBASTO.
Krediti-Leaslngi-Staro za novo!
tel. (063) 720-283
£
BA I ffl#* UIIHU
d.o.o.
GRADBENA IN OBRTNA DELA
SL \ ■
„	I**51 '	‘
-	-	, Ati-MJ
‘¿er-J&rA '’/«'*y:*2 S:	'Vv:,'
Plsarna:Savlnjska cesta 21 Žalec, tel.: 711-479, mobitel: (»09-621-576
V> • ■ - *. -j%,./
STROJNI ESTRIHI PO SISTEMU
putzmaister!
SIKKENS	HELIOS
Trgovina
LEONARDO
BARVE — LAKI
Šempeter 116 tel.: 701-745
Nudimo vam:
Odprto od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure.
—	mešanje avtolakov SIKKENS in HELIOS,
—	potrošni material za avtoličarje SPRINT,
—	brusne materiale.
V stiski pomagamo tudi izven delovenga časa.
Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo.
VOŠNJAK
TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, pri železniški postaji telefon: 702-100
VSE, KAR POTREBUJETE VI, IMAMO MI:
Obveščamo naše poslovne prijatelje, da imamo nov čas odpiranja, in sicer:
vsak delovni dan med 7. in 19. uro,
v soboto in dan pred praznikom med
7. in 13. uro
K sodelovanju vabimo poslovodjo trgovine v Šempetru.
Oglasite se po telefonu ali osebno.
Obiščite nas, z veseljem vam bomo ustregli.

Roman Brglez
pekama - slaščičarna - trgovina - bistro Vransko 17, 63305 Vransko *
pekama in trgovina Vranako, tel. 725-104, slaščičarna Žalec, tel. 712-105, pekama Velenje, tel. 854-181
Nagrade za zvestobo, ki si jih izberete sami, čakajo na vas še do 10. julija!
Nekaj artiklov in cen iz naše ponudbe:
moka bela TIP 500	25 kg	1425,00 SIT
olje Zvezda	1 1	165,00 SIT
sladkor	2 kg	234,00 SIT
prašek Ariel	2,4 kg	724,00 SIT
juice Bravo	2 1	251,70 SIT
barcaffe	100 g	147,70 SIT
Poleg tega vam priporočamo nakup pralnih praškov, sadja, zelenjave, dežnikov nemške firme Bravo, keksov in tort iz naše lastne proizvodnje ter drugega blaga po konkurenčnih cenah.
KO JE NAKUP ZADOVOLJSTVO!
Ostajamo zvesti tradiciji in vam za nakup nad 3000 SIT polepšamo dan s kavo, nad 6000 SIT s kavo in torto iz naše slaščičarne.
Iskrene čestitke ob Dnevu državnosti in hvala za zaupanje!
Kolektiv pekarne, trgovine in bistroja BRGLEZ
tr
■vrnili]
m KREKOVA BANKA d.d.
Od 05.06.1995 s svojo posebno ponudbo v Kajuhovem domu v Šoštanju, od po.-pe. od 9.-12. in od 13.-16.30. ure.
DA BO DENAR V SLUŽBI ČLOVEKA
nori—
ZANA
V PRODAJNEM CENTRU LENA ZA VSAKOGAR PRIMERNA CENA!!
AKCIJSKA PRODAJAH
SIR EDAMEC	1 kg	599,00	SIT
WEISSE RIESSE	2,4 kg	499,00	SIT
OLJE ZVEZDA	1 I	169,80	pri nakupu	12	I	158,60	SIT
BARCAFFE	100 g	149,90	pri nakupu	10	kom 128,40	SIT
POLETJE JE ČAS PIKNIKOV - V JATINEM KOTIČKU VAM NUDIMO KVALITETNO
PIŠČANČJE IN PURANJE MESO IN IZDELKE DO 25% CENEJE
PIŠČANČJA BEDRA 449L20&T/KG]
VSAKO SOBOTO SVEŽE SLADKOVODNE RIBE - POSTRVHL670 SIT/KG
S KOLIČINSKIMI POPUSTI - DO 25% NIŽJE CENE,
S KARTICO ŽANA ŠE DODATNO 4% POPUSTA!
VABLJENI TUDI V VELEBLAGOVNICO ŽANA TER V FRANŠIZNI PRODAJALNI.
Najboljši strelec na naši šoli
Člani novinarskega krožka smo povabili na pogovor Andreja Trifunoviča, učenca 8. razreda Osnovne šole Petra Šprajca — (ura, Žalec in najuspešnejšega pionirja Strelske družine |u-teks. Rad se je odzval našemu povabilu in nastal je tale intervju.
Kdaj si začel trenirati streljanje?
Andrej: »Streljati sem začel v 4. razredu.«
Kdo te je navdušil?
Andrej: »Navdušil me je sosed, ko me je vzel s seboj v zaklonišče.«
Kje treniraš?
Andrej: »Treniram pri Strelski družini juteks.«
Kdaj so se pojavili prvi strelski uspehi?
Andrej: »Moj prvi uspeh je bil v 6. razredu, ko sem na državnem
Andrej
Trifunovič
je postal
novi
državni
prvak
prvenstvu dosegel četrto mesto s 180 krogi.«
Nočni orientacijski tek v Braslovčah
Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline oziroma krajevni odbor Braslovče je 20. maja organiziral že tretji tradicionalni nočni orientacijski tek Braslovče 95. Udeležilo se ga je 43 ekip iz vse Slovenije oziroma iz društev, ki so vključena v Zvezo podeželske mladine Slovenije. Sedem je bilo ekip iz spodnjesavinjskega društva.
Ekipe so na pot odšle ob 20.30. Start in cilj sta bila v kinodvorani v Braslovčah. Proga je bila dolga približno 10 kilometrov, na njej pa je bilo pet kontrolnih točk, na katerih so tričlanske ekipe odgovarjale na vprašanja s področja športa, slovenske književnosti, prve pomoči, poznavanja Slovenije in prometa. Na cilju so morale rešiti.še zaključ-.ni test. Zadnja ekipa je prišla na cilj po uri in pol teka.
Prvo mesto v konkurenci ženskih ekip je osvojila ekipa AMK Pohorje, druga je bila ekipa DPM Šentjur, tretja pa DPM SSD, krajevni odbor Tabor. Med mešanimi in moškimi ekipami so zmagali mladi iz DPM Sveti jurij ob Ščavnici, drugi so bili DPM Zgornja Savinjska dolina, KO Bonča, tretji pa DPM SSD, KO Cotovlje. Vse prve tri uvrščene ekipe so prejele lepe nagrade, ostale ekipe pa priznanja.
Ob tej priložnosti je imela v Braslovčah izredno skupščino tudi Zveza slovenske podeželske mladine, ki ima trenutno 25 polnopravnih članic od sicer 33 registriranih društev podeželske mladine. Na njej so sprejeli nekaj sprememb v statutu zveze; med drugim je po novem predvideno regionalno povezovanje društev. Društva iz vsake regije izvolijo enega predstavnika v glavni odbor zveze, ki tako 'šteje enajst članov. Celjsko regijo zastopa Tomaž Korošec iz Braslovč, ki je med drugim tudi pobudnik nočnega orientacijskega teka.
K. R.
Kaj pa tekmovanja?
Andrej: »Vsaka strelska družina priredi mesečno eno tekmo, nato pa bo meseca maja državno prvenstvo. Na tekmi je čas za streljanje 40 minut.«
Ali je kaj treme pred tekmovanjem?
Andrej: »Trema mora biti, drugače se ne strelja dobro.«
Kako potekajo treningi, kdo te trenira m kdaj so treningi?
Andrej: »Treningi potekajo v zaklonišču, trenira me gospod )anko
Melanšek, treningi pa so ob četrtkih ob 19. uri in trajajo eno uro in pol.«
Kakšne znamke je puška?
Andrej: »Puška je nemške znamke Einschiz. Vsi treniramo s temi puškami.«
Kakšne načrte imaš?
Andrej: »Moja naj večja želja je zmagati na državnem prvenstvu.«
Kaj te še navdušuje poleg streljanja?
Andrej: »Rad igram tenis in košarko.«
Kdo so tvoji najbližji, ki te spodbujajo?
Andrej: »Spodbuja me moja mama.«
Kdo od tvojih vrstnikov še trenira?
Andrej: »Poleg mene trenirajo še Aleš Novak, Peter Šelekar, Samo Mesareč in Martin Poteko. Jaz sem tudi kapetan te ekipe.«
Kam nameravaš po osnovni šoli?
Andrej: »Vpisal sem se v šolo za poslovnega tajnika.«
Andreju smo se zahvalili za pogovor. Želimo mu še veliko strelskih užitkov in uspehov, prav tako pa tudi uspešno nadaljevanje šolanja.
	
■Rjmjé M®I lagL.-- '■*&***/$$ WW-, Mm* : gjrjAj	. .... gIÜ *' dÉÉkJ
Vzpon na ,	Dobrovlje
Kolesarski klub Žalec je po dolgem času zopet pripravil kolesarsko prireditev. Tokrat so pripravili kolesarsko tekmovanje Vzpon na Dobrovlje, ki se ga je udeležilo 63 kolesarjev iz raznih krajev Slovenije, največ pa iz Savinjske doline. Proga je bila dolga 5,5 km z višinsko razliko 700 m, kolesarji — rekreativci z gorskimi kolesi pa so se pomerili v šestih starostnih skupinah.
Med moškimi do 18 let je progo najprej prevozil Mitja Horvat s časom 21,03, v starostni skupini od 19 do 35 let Sandi Šmerc (17,51), od 35 do 50 let Dušan Peer (22,35) in nad 50 let Franc Kekec s časom 29,21.
Med ženskami do 35 let je bila prva Vanja Volk s časom 40, 45 in nad 35 let Marija Bračič s časom 1.01,46 itd.
Organizator KK Žalec je nastopajoče, posebno pa najboljše obdaril z lepimi nagradami, ki so jih prispevali številni pokrovitelji, ki so prireditev podprli. Na sliki: S starta v Letušu.
Tekst in foto: T. TAVČAR
Teniška akademija Žalec
Nejc Podkrajšek zmagovalec Maiximarketa
Redkokatera športna zvrst je v zadnjih letih doživela tako bliskovit vzpon kot tenis. Igrajo ga po vsem svetu, aktivnih igralcev pa je več kot pol milijarde. Teniška igra privablja na tribune veliko gledalcev, tenis pa je vse pogosteje tudi na TV zaslonih. Tudi v naši občini je tenis doživel izreden vzpon, vedno več je teniških igrišč po dolini, prednjači pa mesto Žalec s svojim športnim centrom, ki razpolaga s 7 peščenimi igrišči, od katerih so 3 namenjena izključno izobraževanju v Teniški akademiji ICS.
Le ta je bila ob sodelovanju teniškega kluba ustanovljena 1993. leta pod strokovnim vodstvom prof. Tomaža Volka. Načrtno delo in sodelovanje s starši in celotnim okoljem že daje dobre rezultate tako v tekmovalnem tenisu kot pri vzgoji mladih teniških igralcev. Dokaz za to so rezultati na raznih turnirjih, kjer posegajo po prvih mestih in drugih visokih uvrstitvah, bodisi kot ekipa ali posamezniki. Velik kapital žalskega tenisa in trenerja Volka ter njegove teniške akademije pa so nedvomno mladi perspektivni igralci, med katere spada tudi Nejc Podkrajšek, ki ga danes predstavljamo na straneh Savinjčana, skupaj z njegovim trenerjem Tomažem Volkom.
Z Nejcem, očetom Bojanom in trenerjem Tomažem smo se nedavno tega srečali v prostorih teniške akademije v žalskem športnem centru.
Nejc Podkrajšek je za svoja leta kar nekakšen fenomen, saj svoje moči troši tudi na drugih področjih. Komaj štirileten je že prijel v roke teniški lopar in takoj začel pošiljati žogice prek mreže. Kljub vsemu ga ta šport takrat ni toliko
Karate
Ekipa Karate kluba Žalec s trenerjem Branetom Cimpermanom in Silvom Maričem.
Žalec — na prvenstvu Slovenije v karate borbah za mlajše in starejše dečke in deklice v Sevnici so
mladi žalski karateisti ponovno pokazali, da so med najboljšimi v državi. Osvojili so 6 medalj. Pri al prvak Slovenije Marko Novak v najtežji kategoriji nad 50 kg. Gašper Se "
gori, o Do Sko
n prvi
400 iz 44 klubov.
mlajših dečkih je postal prvak Slovenije Marko Novak v najtežji kategoriji nad 50 kg. Gašpe, je bil drugi v kategoriji do 50 kg, Dejan Lukač pa tretji v kategoriji do 40 kg. V kategoriji do 35 kg pa je bil tretji Sašo Dordevič. Pri starejših dečkih od 13. do 15. leta starosti sta tretje mesto osvojila
Na letošnjem
% elit
iriji do 40 kg. V kategoriji do 1 eta starosti sta tretje mesto os\
(g, Blaž Skok pa v kategoriji do 65 kg. rvenstvu Slovenije je nastopilo rekordno število tekmovalcev in tekmovalk, in sicer
zanimal, je pa zato intenzivno treniral plavanje pri celjskem Neptunu, kjer je bil najbolj perspektiven v hrbtnem slogu. Vsak dan je preplaval 1,5 km, kar je bilo zelo naporno, posebna težava pa je bila, da so ga starši morali tja voziti. Kot je povedal oče Bojan, je to zahtevalo veliko časa in ko so spoznali Tomaža, so se skupaj s sinovoma odločili za tenis, ki ga je bilo mogoče igrati doma v Žalcu. Poleg tenisa Nejc zelo rad igra košarko, v zimskem času in takrat, ko ni na teniških igriščih, pa šah, kjer prav tako ne manjka uspešnih tekmovalnih rezultatov, saj je že kar dvakratni regijski prvak, enkrat je bil drugi, na državnem prvenstvu pa šesti. Poleg tega pa se Nejc ukvarja tudi z glasbo — igra na sin-tesajzer.
V tenisu proti vrhu
Vsekakor pa, kot kaže in tudi sam glasno komentira, daje prednost tenisu. Njegoy vzornik je An-dre Agassi in zato si želi, da bi nekoč igral tako dobro kot on. Glede na to, da ima po mnenju trenerja Volka dobre možnosti in talent, tudi to ni izključeno. Kljub svojim letom premaguje igralce, ki so od njega tudi do pet let starejši, v kategoriji dečkov od 9 do 12 let pa je pravi šampion. Nedolgo nazaj je na najbolj množičnem tekmovanju pionirjev za pokal Maximarketa, na katerem nastopa prek 300 mladih tenisačev, prepričljivo zmagal v kategoriji 9 in 10 let. Potrdil je svojo kvaliteto igranja in premagal vse nasprotnike. Konkurenca je bila izjemno močna, saj je v njegovi kategoriji tekmovalo kar 67 tekmovalcev. Vse je ugnal zelo prepričljivo, tako do finalne tekme kot tudi v finalu. Njegov uspeh pa so še dopolnili njegovi klubski kolegi in kolegice. Tako je Tomaž Jamnikar prišel v polfinale med štiri najboljše, Ines Globočnik pa je osvojila 3. mesto. Tako da so bili tudi kot ekipa nadvse uspešni. In kaj pravi o Najčevi zmagi njegov trener Tomaž Volk?
»Zelo sem ponosen na vse te rezultate, saj so jih osvojili moji varovanci. Za Nejca lahko rečem, da je res enkraten talent in pravi športnik. Dosežen rezultat je odvisen predvem od njega, vsi ostali pogoji pa se za dosego visokega cilja morajo ujemati. Tu mislim na redne treninge, načrtno delo, na starše, ki vlagajo vanj ogromno časa in so svoje družinsko življenje posvetili športu, na prehrano, spanje, poči-
tek... Skratka, zagotovitev vsega tega in seveda nadarjenost tekmovalca pa prinašajo tudi rezultate. Nejc je bil tudi testiran na Fakulteti za šport in rezultati vseh njegovih zmožnosti kažejo, da ima vse možnosti, da preraste v odličnega igralca tenisa.«
Strokovnost in načrtno delo
Teniška akademija je pod vodstvom trenerja prof. Tomaža Volka načrtovala svoje delo za daljše obdobje. Posebej poudarjajo strokovno in načrtno delo, saj se zavedajo, da le tako pride obilnejša žetev. Strokovni team teniške akademije sestavljajo poleg Tomaža Volka, ki je profesionalni trener, še kondicijski trener, učitelji in vaditelji. Še letos pa želijo vključiti v to delo še zdravnika in psihologa. Program teniške akademije je zelo obsežen. V tem letu pripravljajo Cicibanov teniški vrtec (od 4 do 7 let), teniško šolo junior in programiran trening tekmovalcev (8 do 14 let), programiran trening tekmovalcev, teniško šolo za odrale, programiran trening za rekreativce (30 ur), šolo tenisa za menedžerje, počitniški teniški kamp itd. Skratka, cel kup možnosti.
Za konec tega zapisa pa še nekaj besed o človeku, ki je bil ves čas nit našega pogovora, Tomažu Volku.
S 30 leti ima Tomaž za sabo resnično bogate izkušnje. Diplomiral je na Fakulteti za šport v Ljubljani. Začel je kot trener pripravnik v TK Velenje, nadaljeval delo v TK Celje z mladimi igralci. Posebno uspešno je bilo njegovo delo z Matejem Črešnikom, ki je sedaj tudi slovenski reprezentant. Trener tenisa je postal na Fakulteti za šport v Beogradu pri g. Armenuliču, nato pa se je izpopolnjeval v Zagrebu in Pragi. V letu 1992 je opravil še mednarodno izpopolnjevanje v Ameriki na univerzi Denisa Van Der Meera z vsemi njegovimi najvišjimi licencami. V tem času je opravil tudi izpit za trenerja Ameriške teniške zveze U. S. T. A. Sedaj je zastopnik univerze Van Der Meer in zunanji sodelavec Fakultete za šport iz Ljubljane.
Dolg spisek, ki govori o kakovosti človeka, ki mu je v največje veselje delati z mladimi in tako tudi rezultati ne manjkajo. Nejc Pod-■ krajšek in drugi pa to samo še potrjujejo.
D. Naraglav
Polzela — Picerija Market Pari-žlje je s pomočjo invalida brez ene noge Ivana Pevnika organizirala posamezni nagradni hitropotezni šahovski turnir, na katerem je nastopilo 28 šahistov Šaleške, Zasavske in Savinjske regije. Po odigranih 11. kolih po švicarskem sistemu je zmagal Matko, ŠK Velenje (9,5) pred Danijem Vombekom, ŠK Griže (8,5), Rajkovičem, ŠK Velenje (8,5) in Brankom Setnikarjem, ŠK Prebold. Med mladinci je bil najboljši Milan Godenič, ŠK Polzela, s 5 točkami. Turnirji se bodo odvijali v treh etapah, v mesecu maju, avgustu in v mesecu septembru za prihodnji pokal. Organizatorju Piceriji Market iz Pariželj ter našemu invalidu Ivanu Pevniku se šahisti zahvaljujejo za odlično organizacijo, saj so šahisti dobili lepe vtise pa tudi lepe praktične nagrade.
Griže — V prijateljskem šahovskem dvoboju na 9 deskah med ŠK Griže in ŠK Savinjčanom iz Šempetra so zmagali šahisti Savinjčana (10,5:5,5). Tudi v hitropotezni igri je bil boljši ŠK Savinjčan in je zmagal s 37:35. V zmagovalni ekipi so tekmovali: Skok, Kopač, Setnikar,
J.	Peternel, M. Štorman, J. Štorman, M. Knez, J. Grobelnik in Godenič.
Šempeter — Šahovski klub Savinjčan iz Šempetra je priredil redni mesečni hitropotezni šahovski turnir, na katerem je brez poraza zmagal Stane Skok z 10,5 točkami pred Jožetom Štormanom, Marjanom Knezom ter Groblenikom, ki imajo 7 točk. Najboljši mladinec je bil Hribar.
Ponikva pri Šentjurju — V prijateljskem srečanju v šahovskem dvoboju na 9 deskah med ŠK Ponikvo in ŠK Savinjčan iz Šempetra so domačini izgubili z 8,5 točkami proti pol točke. Tudi v hitropotezni igri so bili boljši šahisti ŠK Savinjčan in visoko zmagali s 75,5 točkami proti 23,5. Najboljši igralec iz ŠK Savinjčana je bil Branko Setnikar, od domačinov pa Hasan Toramonovič.
J- G.
Tenis
Liboje — Teniški klub TVD Partizan Liboje je priredil turnir v tenisu za piramido 1995. Nastopilo je prek 60 tekmovalcev in 20 tekmovalk v različnih kategorijah. Pri moških do 35. leta starosti je zmagal Fi-javž pred Antlogom. Pri tekmovalcih nad 35 let pa je bil najboljši Jože Damjan pred Tonijem Kitakom. Pri ženskah je bila najboljša Leonida Kveder.
J. G.
Člani Planinskega društva Žalec in Planinske sekcije Galicija so organizirali tradicionalni planinski pohod po obrobju krajevne skupnosti Galicija. Na pohod je izpred osnovne šole v Veliki Pirešici krenilo okrog 200 pohodnikov iz raznih krajev Savinjske doline v smeri Gorca, Hramše in Zavrh do Šentjungerti, kjer se je pohod končal. Škoda je le, da je bilo na dan pohoda bolj kislo vreme. Na sliki: Del pohodnikov še na Veliki Pirešici.
T. T.
Braslovčanke tretje
V telovadnicah OŠ Šempeter in Prebold je Odbojkarski klub Spodnje Savinjske doiine Šempeter pripravil finalni turnir v mini odbojki za deklice za naslov državnih prvakinj.
Na turnirju je nastopilo osem ekip, ki so si pravico na finalnem turnirju jpridobite na območnih tekmovanjih. Naslov državnin prvakinj so osvojile mlade odbojkarice iz OK Rogoza pri Mariboru, ki so v finalni tekmi premagale ekipo športnega društva Solkan z 2:0. Za tretje mesto pa so odbojkarice OK Elektro Vitanc iz Braslovč, ki jih vod» Rudi Sedovšek, premagale ekipo ŠD Šentvid pri Ljubljani z 2:0. Druga ekipa, iz naše občine, iz Šempetra, pa je zasedla šesto mesto. Na turnirju je sodelovalo osem ekip. Generalni pokrovitelj turnirja je bilo Gostišče Štorman, da so turnir pripravili, pa so omogočili tudi številni drugi pokrovitelji.
T, TAVČAR
Društvo maratoncev m poftodhtlkov Celje organizira 4, maraton državnosti v
nedeljo, 25. 6. 1995.
Dolžina proge je 42.195 km. štart maratona bo ob 8. url
na stadionu Kiadivar Celja Proga poteka prek Žalca nazaj v Celja
Prijave sprejemamo po pošti, na faks (063) 25-709 ali po telefonu (063) 441-621 (ZŠAM Celje) in na dan prireditve do ure In pol pred startom.
Štartnim znaša 1.000,00 StT, m dem prireditve pa 1300,00 SIT. Štartnlno lahko nakažete tudi na Mm račun: 50700-678-80828.
Pri prijavi prinesite s seboj potrdilo o vplačilu.
Mladi nogometaši KIV Vransko v Avstriji
Od 3. do 5. junija je bil v Beljaku v Avstriji mednarodni nogometni turnir Alpe-Adria za mlade nogometaše pod pokroviteljstvom Mc Donald'sa. Turnirja se je udeležilo 48 ekip iz Avstrije, Italije, Nemčije in Slovenije. Tekmovali so v štirih kategorijah.
NK KIV Vransko se je udeležil tega turnirja s tremi ekipami, in sicer do 10,12 in do 14 let. Igralo je 56 mladih vranskih nogometašev, ki so se vsak dan vozili na turnir z dvema avtobusoma. Spremljali so jih starši, predstavniki pokrovitelja KIV Vransko z direktorjem Ivom Krečo, predsednikom sveta KS Vransko Francem Sušnikom, predstavniki NK Era Šmartno in drugi. Trener mladih nogometašev do 10 in do 12 let je Marjan Kozmelj, trener dečkov do 14. leta pa je Dušan Jug.
V vsaki kategoriji je nastopilo od 12 do 14 ekip.
Ekipe KIV Vransko so zasedle naslednja mesta: 5. mesto v kategoriji dečkov do 10 let, 6. me-
sto v kategoriji do 12 let in 6. mesto v kategoriji do 14 let.
V	največje veselje je bil ta turnir najmlajšim vranskim nogometašem, saj je bilo za njih to prvo mednarodno tekmovanje. Ekipi mlajših in starejših dečkov pa sta sodelovali v sezoni 94/95 že na dveh mednarodnih turnirjih, Mara Sall in St. Veit — Kleine Zen-tung v Avstriji. S tem turnirjem se delovanje mlajših selekcij NK KIV Vransko za to sezono ne zaključuje, saj se bodo nekateri mladi nogometaši udeležili poletne šole Braneta Oblaka na Rogli. Dečki do 14. leta so povabljeni na mednarodni turnir 3. julija v Ljubljano, 17 julija pa odhajajo na prijateljsko in družabno srečanje k ekipi NK Branik Maribor, kjer jim bodo predstavniki kluba predstavili njihovo delovanje. Odigrali bodo tudi dve tekmi, in sicer mladi med seboj in starši med seboj.
V	poletnih počitnicah pa bo
nogometni tabor tudi na Vranskem, ki ga bo obiskal Brane Oblak.	T. TAVČAR
^Naj športnica, špprtnik i in ekipa v občini Žalec
I Vanja Dolar, Veljko Petranovič in Kovinotehna Polzela
. Naše pričakovanje, da bomo dobili več glasovnic, se je ta I mesec že uresničilo. Med prispelimi glasovnicami smo I izžrebali tri, teniške majice pa prejmejo:
Jelka Rančiga), Polzela 209, Elizabeta Štorman, Šempeter I 5a in Nada Pepel, Tabor 56a Nagrajenci lahko nagrade | dvignejo v uredništvu Savinjčana.
, In kakšni so rezultati glasovanja? Meseca maja so dobili ' največ glasov: rokometašica ŽRK Žalec Vanja Dolar (sle-| dita ji Ines Udrih in Tina Randl), športnik meseca maja je ■ košarkar Veljko Petranovič (sledita mu smučar Nejc Lovec I in košarkar Jure Stavrov). Med ekipami je dobila največ | glasov Kovinotehna Polzela, sledita pa SK Gozdnik in OK i Spodnja Savinjska dolina.	»
Z akcijo nadaljujemo tudi v naslednjem mesecu, glasovnice pa nam pošljite na uredništvo Savinjčana do 10. julija.
Za najuspešnejšo športnico
Za najuspešnejšega športnika
Za najuspešnejšo športno ekipo
Moj naslov:
L
J
>-----------------^
' KURILNO OLJE
Kar lahko storite danes, ne odlašajte na jutri!
V rubriki Izpod peresa mladih tokrat objavljamo nekaj nagrajenih prispevkov natečaja na temo Moč prijazne besede. Ostale bomo objavili v naslednji Številki.
Ljubeznivost_______________
Vsako jutro me zbudi mamica. Pravi, da sem sonček in naj odprem oči. Nasmejem se in sklenem roke okrog mamičinega vratu. Nese me iz tople postelje v kopalnico in nato v dnevno sobo, kjer se še malo pocartava.
Mamica se poslovi s poljubčkom in gre v službo. Jaz pa zaklenem hjjko in se odpravim na avtobusno postajo. Na postaji že stojijo šolarji, znanci-in sosedje. Lepo jih pozdravim in se nasmejem. Malo poklepetamo in že pripelje avtobus. Vstopimo in lepo pozdravimo. Voznik je vedno prijazen. Tudi takrat, ko učenec pozabi karto, se lahko pelje. Nekega dne je vstopila v avtobus starejša gospa. Odstopila sem ji sedež, ker vem, da jo mogoče bolijo noge. Nato se avtobus ustavi pred šolo. Vsi se zapodimo proti vratom. Veselim se vsakega dne, • ker rada hodim v šolo. Rada imam učiteljico in sošolce. Učiteljica je z nami vedno prijazna, tudi takrat kadar je malo stroga. Prijazne kuharice nam vedno pripravijo dobro kosilo. V šoli in doma nas vedno učijo, da moramo biti dobri in prijazni.
Doma imamo prijazno muco, ki jo imamo vsi radi. Če smo do živali hudobni in nesramni, so živali neprijazne in celo nevarne. Tudi rastline potrebujejo ljubezen in prijaznost. Če jim govoriš, jih ogleduješ, lepše rastejo in cvetijo. Vsi potrebujejo ljubezen in toplo besedo. Katja Valenčak, 2. a.
OŠ Prebold
Razmišljam o prijaznosti______________
Beseda prijaznost mi veliko pomeni, saj jo občutim in jo znam vračati. Velikokrat se sprašujem, zakaj so eni bolj prijazni kot drugi-
Sprehajam se po ulicah in se topio nasmehnem ljudem ter jih pozdravim. Vendar gredo nekateri mimo in me niti ne opazijo. Vem, vsak ima svoj dom in je morda tisti dan zelo slabe volje tako kot včasih jaz. Takrat bi se najrajši skrila v kak temen kot in ne bi odzdravljala ljudem. Vseeno jih pozdravim in se nasmehnem, ker želim biti prijazna. Med gručo ljudi je malo takšnih, ki bi ti ustregli, povedali, koliko je ura, kje si... Ne vem, zakaj nekateri hitijo po svojih opravkih in se naredijo, kakor da niso nič videli, če kdo potrebuje pomoč.
Mislim, da dobimo otroci največ prijaznosti doma. Prijaznost lahko reši marsikatero človeško ali otroško stisko. Starši vlivajo največ prijaznosti svojim otrokom, ki jih imajo zelo radi. Rada imam svoje starše, zato se zelo potrudim, da jim to vračam.
Barbara Pavlič, 5. b OŠ Griže
Topla beseda velikokrat pomaga
Po dolgih, meglenih in pustih dnevih je danes prvič posijalo sonce. S svojo toploto je prijazno objelo veliko dvorišče.
Maček, ki se je vso zimo stiskal k veliki, topli peči, je zadovoljno predel na kamnitem pragu. Okrog hiše se je veselo podil pes in zdelo se mi je, kot da hoče ujeti šumno svetlobo.
Drevje svoje gole veje dviguje proti nebu. Kmalu bo ozelenelo. Prijazno sonce jih bo prebudilo iz prijaznega zimskega spanca. Kakor sonce s svojimi žarki ogreje zemljo, da narava vzbrsti in se
vsa živa bitja veselijo življenja, tako prijazna beseda, prijazen nasmeh ogreje človekovo srce.
Na našem vrtu sta živela Komar in Komarica. Bila sta dobra in prijazna človeka. Stara Komarica je nas otroke velikokrat povabila v hišo. Dajala nam je piškote in čaj ter se z nami pogovarjala. Ker je bila pot v dolino zanjo prestrma in predolga, nas je večkrat prosila, da smo ji, ko smo se vračali iz šole, prinesli pošto ali kakšno malenkost iz trgovine.
Naj je padal dež, sneg ali pa je sijalo sonce, vedno nas je nestrpno čakala na dvorišču in se nam zahvaljevala za prijaznost. Danes ju ni več. Komarica je umrla, starega Komarja pa so odpeljali v dom. Njuna hiša zaprta sameva. Vedno, ko grem mimo nje, se spomnim, kako hvaležna sta bila za malenkosti, ki so se nam zdele samoumevne. Prijazna, topla beseda velikokrat pomaga človeku v stiski. Toda ljudje smo različni. Dobri in slabi. Mnogi so že zdavnaj pozabili na prijaznost.
Za njihovimi medenimi besedami se skrivajo hudobne reči. Prijazne besede uporabljajo le še za dosego svojih ciljev. Težko je ločiti zrnje od plev. Zato je toliko gorja na svetu. Majhne, drobne, vsakdanje prijaznosti so zato tako dragocene. So kot biseri, ki osrečujejo tistega, ki daje, in tistega, ki jih sprejema.
Jožica Pahole, 6. a OŠ Petrovče
Gospa Prijaznost se je izgubila
Gospa Prijaznost je bila - kot že velikokrat poprej - na svojem obhodu pa kraju z imenom Pol Zelja. Pol Zelja je kraj z nekaj več kot malo prebivalci, delimo pa ga na Pol Zelja, ki je središče, Bregove in Lučke.
Lučke so od Pol Zelja oddaljene približno tri kilometre, zato nekateri otroci iz Lučk raje hodijo v šolo Šemo Peter, ki jim je bližja. Pol Zelja ima kino, ki nikdar ne obratuje, banko, blagovnico, cvetličarno, šolo, v katero hodijo mali Pol Zeljčki, in seveda cel kup gostiln, kar se za tak »velik« kraj seveda spodobi. No, pa pustimo zdaj to!
Kot sem že rekel, se je Gospa Prijaznost sprehajala po Pol Zelju in prav nič ji ni bilo všeč, kar je videla. Kamorkoli je stopila, povsod je srečala svojo staro znano Neprijaznost, ki si je v zadnjem času precej opomogla, saj je bila prav lepo rejena. In tako je prišla do zdravstvenega doma, kjer - vsaj tako je mislila -gospa Neprijaznost še nima vpliva. A tako žalostno presenečena je bila, ko je vstopila. Bolniki so se drli nad sestro, češ kdaj bodo na vrsti, da je to že neznosno in tako naprej. Sestra, rdeča v obraz kot kuhan rak, je izginila skozi vrata, čez dve sekundi pa se je prikazala z okrepitvijo - gospodom doktorjem. Oba sta prav vztrajno kazala osle bolnikom, ki so se drli kot srake. Gospa Prijaznost tega ni več vzdržala. Kot furija je pritekla v svoje stanovanje, pograbila vso svojo obleko, jo zbasala v kovček in s prvim avionom odletela v sosednjo deželo, imenovano Av Strica.
Gospa Neprijaznost je bila seveda strašno vesela, ko je njena tekmica odpotovala, saj se je šele sedaj lahko dokončno razbohotila. Najprej se je odpravila na avtobus pogledat, kako uspeva njeno delo. Videla je, da odlično. Ko je v avtobus vstopila žen-
ska srednjih let s kar velikim trebuščkom, je prosila šoferja za karto do Levjega C. Šofer jo je takoj nadrl, češ kako si upa kaj takega prositi, ker on tam nima postaje, čeprav se pelje mimo, in ga moriti s tako neumnimi zahtevami, kakor da že tako in tako nima dovolj zamude. Žensko je spodil s stavkom, naj si kar sama išče norca, ki bi jo peljal do Levjega C. Neprijaznost je bila s svojim delom zelo zadovoljna in se je odpravila dalje. Povzpela se je na hrib, imenovan Še Ne, kjer je bil dom za ostarele. Že ob vhodu se je nasmehnila, saj so prejšnjo tablo z napisom »Dom za ostarele Še Ne« zamenjali s tablo »Dom za prestare in nesposobne kakršnegakoli dela v kori-' st družbe Še Ne. »Ob vstopu je najprej zagledala dva starčka, kako se pričkata okoli izida nogometne tekme. Nekaj korakov stran so se kregale medicinske sestre, katera bo tokrat nahranila upokojenca X, čeprav ga niso nahranile že od odhoda gospe Prijaznosti.
Gospa Neprijaznost je več kot zadovoljna in se odpravi naprej. Ko hodi po cesti, opazi, da se ljudje sploh ne pozdravljajo in obrnejo glave stran od nasproti prihajajočega. Če se slučajno dotaknejo, se začnejo pričkati, češ kaj si takšna neroda, a si prismojen, ko sem bil jaz toliko star, sem hodil po svojih nogah itd. Neprijaznost je vse bolj zadovoljna. Vstopila je v trgovino in tudi tu je niso razočarali. Ljudje pri blagajni so se prerekali, kdo je bil prvi na vrsti, trgovke pa niso hotele računati zaradi premajhnih plač. Naredile so si velike plakate in glasno protestirale proti šefom. Neprijaznost je videla dovolj. Za finale si je rekla: »Poglejmo še moje delo v šoli Veke Skafander.«
Že ob vhodu jo je pozdravil oglušojoč hrup. Dve večji skupini učencev sta se glasno prepirali zaradi garderobe. Prvi so trdili, da so jim jo drugi ukradli, drugi pa so kričali nazaj, saj so že imeli veliko garderobo vseskozi. Končno je prišlo do tega, da so se fantje spopadli, dekleta pa so se začela vleči za lase in cviliti. Zadovoljstvo Neprijaznosti je naraščalo.. Ko pa je vstopila v razred, je bilo to popolno. Učenci v klopeh so se škropili s tinto iz nalivnih peres, nekateri so drug drugemu trgali liste iz zvezkov, drugi so učiteljici mazali stol z različnimi kredami, vse to početje pa je spremljalo glasno kričanje. Neprijaznost se je vsa blažena obrnila na peti ter odšla. Uživala je v svojem stvarjenju popolne-ga-kaosa. Tako je uživala dva čudovita, brezskrbna meseca.
Nato je napočil dan, ki se ga je bala vse življenje. Ljudje so začeli zmajevati z glavami in se spraševati, kako so lahko bili tako neumni, da so nasedli tej grdi ženski. Odločili so se, da pošljejo posebnega poslanca v Av Stri-co, ki naj gospo Prijaznost prepriča, da se vrne. Pod drugi sklep pa so uvrstili izgon Neprijaznosti, ki se je temu upirala z vsemi štirimi, vendar so zanjo vrata tesno zaprli. Ko je Neprijaznost tolkla po vratih in grozila z vsem mogočim, če je ne spustijo nazaj, so se samo nasmehnili in hitro stekli na Bregove, kjer je bil načrtovan pristanek helikopterja z gospo Prijaznostjo. Gospo Prijaznost so sprejeli z najvišjimi častmi in svečano so se zaobljubili, da Neprijaznosti ne bodo nikdar več odprli vrat. In tako se je tudi zgodilo. Gospa Prijaznost je hitro rešila vse probleme.
Avtobusni šofer je postal prijazen in vsakega potnika ogovoril, ali se dobro počuti, kako kaj doma in tako naprej.... V domu za ostarele sta zavladala mir in harmonija. Na cesti so se ljudje rokovali in si izmenjavali prav prisrčne pozdrave. V trgovini so
se vrste zmanjšale in kupci ter trgovci so bili zadovoljni. V šoli pa-da ne govorimo. Učenci so pridno sedeli v klopeh in zavzeto poslušali razlago. Beseda hvala, ki je prej izginila, se je spet pojavila. In v Pol Zelju je spet zavladal mir. Če boste morda tudi vi opazili kakšno grdo starko s hudobnimi očmi in zoprnimi ozkimi ustnicami, ki sliši na ime Neprijaznost, jo spodite in ji obrnite hrbet, ker bo brez nje svet veliko lepši.
Primož Mavrič, 7. a OŠ Polzela
Prijazno sonce
Zjutraj se sonce zbudi, pogleda na zemljo, prijazno nas z žarki pozdravi in pravi:
»Človek
kaj boš danes počel?«
Ti bodo prijazni nameni morda kar
med prsti spolzeli?
Nameravaš uničiti krta,
da ti ne bi razdejal najlepšega vrta?
Morda
se boš sporekel s hčerjo,
ki je zamudila na sinočnjo
večerjo?
Morda
pa se moraš pobahati pred sosedo,
da imaš doma krofov za celo skledo.
Stopiti
bo treba morda v trgovino, obleko izbrati si najbolj fino. Potem
te bo motil še bankomat, psiček, ki morda preveč bo kosmat.
Potem
bo še ptička preglasno zapela, te otrok prehitela bodo cela krdela.
Ko sonce zvečer se bo poslovilo, prijazno bo zadnje žarke delilo, eden te tiho morda bo povprašal:
»Človek,
misliš, da si se danes prijazno ponašal?«
Pilar VVallas, 4. d. OŠ Petra Šprajca - Jura Žalec
Prijazna beseda
Prijaznost med ljudmi se lahko začne že zjutraj. To lahko storiš tako, da prijazno pozdraviš: dobro jutro.
Ko vstanem, najprej skuham kavo za vse domače. Pripravim na mizo zajtrk in jih pokličem. Vsi so hvaležni in prijazni z ma-
no, tako da me pohvalijo. Prijazne ljudi spoznamo še po obrazu. Radi se šalijo in smejijo. Takšne ljudi imamo mnoge rajši kot tiste, ki so vedno jezni in sitni. Kadar sem jaz prijazna, so drugi prijazni z mano. Kadar pa se prepiramo, večkrat pride tudi do tepeža in joka, kar se lahko tudi slabo konča.
Zato je bolje biti prijazen.
Vanja Roter, 2. r.
POŠ Orla vas
Za naš svet
Prijazen obraz je kot žarek, ki že zjutraj polepša ti dan. Prijazen biti pa je težko, ker žal vsi ne mislijo lepo.
Če si neprijazen, prečrtaj ne, bodi vljuden in dober, v hipu boljše bo vse.
Veliko prijaznih je še ljudi, torej se svet na bolje vrti.
Tako je prav, le tako naprej, da svet bo prijaznejši kot doslej. Naj izginejo vojne, zavlada naj mir,
naj zmaga prijateljstvo, proč
prepir!
Ljubimo življenje do konca dni, bodimo prijazni do vseh ljudi.
Matej Delakorda, 7 c.
OŠ Petrovče
NAGRADNA KRIŽANKA
ovtor
JANEZ
KORENI
KRAJ NA POLOTOKU PELJEŠCU
SRBSKO M. IME
NOČNA
GLASBA
risbo
KIH
SVETO
PISMO
ALEK-
SANDAR
MIŠKO
KRANJEC
GLAVNO
MESTO
MALIJA
IMPORT
ATLETINJA
SIMEONI
DESNI
PRITOK
VISLE
(POLJSKA)
TROPSKA
TRAVA
TROPtC
CAEFE,
ŽALEC
TROPIC
CAFFE,
ŽALEC
D>
V
OSKRBO-
VANJE
PISATELJ JOK Al
SUŠILNIK ZA LASE
POKRAJINA V JAR
RAZVOJNA
STOPNJA
TEDENSKI
ČASOPIS
SAVINJČAN
JAPON.
SMUČAR.
SKAKALEC
UGODJE OB PITJU KAVE
D>
IZOLIRA-
NOST,
ZAPRTOST
PREB. KRAJA V SAV. DOLINI
UMETNO
USNJE
NEVARNA
PADAVINA
KANCLER
ADENAUER
NOVINARKA
FALLACI
KAREL
OŠTIR
SKRČENJE
SRCA
EGIPC.
KRALJ
BOGOV
POSTRE-
ŠČEK
PORTUG.
DRŽAVNIK
BIZMUT
NEKDANJA
AZIJSKA
DRŽAVA
BITTNER
OKSID
PEROCI
NEVAREN
PLAZILEC
MADŽAR
AVSTRIJ. FILOZOF IN FIZIK (ERNST)
TROPIC
CAFFE,
ŽALEC
DEL
BESEDE
ŽID
DELEC
MATERIJE
SPELEOLOG
SP00NJA
OKONČINA
VENO
TAUFER
P0VZR0-
CEVALEC
ŠKODE
VLADAR
PEVKA
ZABAVNE
GLASBE
(MAJDA)
Nagrajenci majske križanke so:
1.	nagrada: Slavica Kristan, Partizanska 31t Žalec
2.	nagrada: Darja Grobelnik, Prežihova 5, Žalec
3.	nagrada: Jernej Novak, Dolenja vas 120, Prebold
Nagrajenci lahko dobite nagrade v trgovini Mikropis, Aškerčeva 4/a, Žalec.
Nagrade junijske križanke: darilni paketi podjetja Caffe Tropic iz Žalca v vrednosti 3000 SIT, 2000 in 1000 SIT.
Rešitve pošljite na uredništvo Savinjčana, Heroja Staneta 1, najpozneje do 10. julija.
Mag. sc. FranjoVelikanje, dr. med.
KLOPI IN BORELIOZA
Kar nekaj staršev je bilo v teh dneh paničnih, ko so prihiteli v ambulanto z otroki, ki so imeli prisesanega klopa. Ugotavljamo, da je panika posledica premalo ali preveč informacij o še relativno »mladi« bolezni boreliozi, ki ni tako nevarna, če ukrepamo pravilno in pravočasno.
Nekaj o klopih
Klopi se razvijajo iz jajčec v tri oblike — ličinko, nimfo in odraslega klopa. Vse tri oblike se enkrat močno napijejo krvi, se nato zalezejo v podrast in se razvijajo v naslednjo obliko.
Samica klopa izleže do 8000 jajčec in nato pogine. Pomembno je, da vemo, da se ličinke hranijo predvsem na majhnih gozdnih živalih (glodalcih, ježih, pticah), nimfe pa se lahko spravijo tudi na večje živali (veverica, zajec) kot tudi na človeka.
Nimfe so po obliki že podobne klopom, le manjše so. Tudi odrasli klopi sesajo kri večjim živalim in človeku. Običajno sesajo kri 6 do 12 dni, se povečajo do 100 krat in se nato skrijejo v gozdno podrast.
Klopovo življenjsko okolje
Pomembno je, da vemo nekaj več o klopovem življenjskem okolju, da vemo, kje ga lahko z večjo verjetnostjo »srečamo«. Klop rad živi v mešanih gozdovih, kjer so visoka trava, gosta podrast in predvsem listavci, saj je tam debela plast listja. Klopi imajo radi vlago, ne prenašajo suhega zraka in neposrednih sončnih žarkov. V takem okolju se tudi skriva drobna divjad, gnezdijo ptice, kar vse omogoča klopom dober razvoj in jim omogoča redno prehrano.
Klop — prenašalec bolezni
Klopi so znani prenašalci dveh bolezni — klopnega meningoen-cefalitisa in borelioze. Ker je borelioza novejša, saj so povzročitelja odkrili 1984. leta, se posvetimo tej bolezni, ki je dolgoročno gledano bolj zoprna in nevarnejša. Pomembno je tudi, da se proti klopnemu meningoencefa-litisu lahko zaščitimo s cepljenjem, proti boreliozi pa še ni ce-
piva. Klopi so pogosto okuženi z bakterijo borelijo burgdorferi, ki povzroča bolezen boreliozo. V ZDA nosi v sebi to bakterijo prek polovica klopov, v Avstriji pa 20%. Za Slovenijo podatek še ni znan, verjetno pa je podobno kot pri severnih sosedih. Torej — vsak peti klop nam lahko prinese ob vbodu to bakterijo.
Pomembno — ko se nas klop prime, najprej poišče primerno mesto in ne vbode takoj. Ugotovljeno je, da pride pogosto do vboda šele po 24 urah od časa, ko smo ga »srečali« v gozdu.
Torej imamo kar nekaj časa, da ga odstranimo, preden se prisesa.
Potek bolezni
Bolezen poteka v več oblikah, ki si sledijo ena za drugo. Možno je, da se katera faza tudi ne pojavi oziroma da jo bolezen preskoči. Značilno je, da se nekaj dni (od 7 do 14) po vbodu pojavi na koži srbeča rdečina, ki se širi v obliki kroga in sčasoma v sredini pobledi. Ta rdečina je lahko različne velikosti, npr. tudi prek celega trebuha ali prsnega koša. Lahko se pojavi le tam, kjer je vbodel klop, lahko istočasno tudi drugje ali samo drugje.
Vedno, kadar se pojavi taka rdečina, moramo k svojemu izbranemu zdravniku (ni potrebno hiteti ponoči v dežurno službo), pri katerem bomo dobili ustrezno zdravilo.
Po nekaj tednih ali mesecih lahko pride do vnetja bezgavk, živcev, mišic in sklepov. To se kaže na različne načine — bolečine se selijo po sklepih in mišicah, lahko pride do okvare možganskih živcev, tudi do vnetja možganske opne (meningitisa).
Lahko pride do vnetja oči, jeter, ledvic ali motenj v bitju srca. Težave se pojavljajo In izginjajo, lahko tudi brez ustreznega zdravljenja. Obstaja pa večja verjetnost, da se čez nekaj let pojavijo okvare živčevja in sklepov in kožne spremembe v kronični obliki — dolgotrajnih napadih, ko je potrebno stalno zdravljenje.
Kaj lahko storimo sami?
Preprečevanje vboda klopa
če gremo v gozd, bodimo primerno oblečeni, najbolje v glad-
ka oblačila, da se klop ne more prijeti, če je mogoče, imejmo telo čim bolj pokrito, dolge hlače s hlačnicami v obuvalu, dolge, zapete rokave. Ker je poleti vroče, tako zapeti težko hodimo, zato odkrite dele telesa zaščitimo z re-pelenti (npr. Autan), ki klopom smrdijo.
Ko pridemo iz gozda, se takoj poglejmo, če imamo na obleki ali odkritih delih telesa klopa. Doma je potrebno posebej pregledati mehkejše predele, ki so klopom še posebno všeč — v zatil-nem delu, lasišču, pod pazduho, v dimljah, na zadnji strani kolena. Vse dele telesa natančno pregledamo, predvsem otrokom — ti so v gozdu najbolj pri tleh In imajo najnežnejšo kožo, klopom najslajšo.
Odstranitev klopa
Če se je klop že prisesal (to ne pomeni, da je tudi že vbodel), ga poskusimo odstraniti. Mesto s klopom natremo z oljem, alkoholom ali slino. Klopa duši, zato se spusti. Lahko pa tudi pogine. Takrat ga moramo odstraniti — najbolje je s pinceto. Primemo ga in zavrtimo v obratni smeri urinega kazalca. Lahko tudi zavežemo vozel s tanko nitko in počasi zategujemo, pred tem pa kožo pod klopom stisnemo v stožec kot bi stisnili mozolj. Če se klop odtrga in ostane v koži rilček — kaže se kot temna pika, ga moramo odstraniti z iglo. Če klopa ne uspemo odstraniti, gremo po pomoč v svojo ambulanto.
Kdaj k svojemu zdravniku po vbodu klopa?
Pregled pri izbranem zdravniku je potreben, če se po vbodu klopa razvije rdečina, ki se v obliki obroča širi v periferijo, še posebno, če v sredini bledi.
Rdečina, ki se pojavi takoj po vbodu klopa in traja nekaj ur do nekaj dni in se ne širi, je alergična ali toksična reakcija in ne znak borelijske okužbe.
Svojega zdravnika obiščite tudi, če se po nekaj tednih po vbodu klopa pojavijo težave v obliki glavobola, vrtoglavice, bolečine v mišicah, sklepih, motnje vida, sluha, nespečnost, če seveda teh težav niste imeli že prej.
Pediker svetuje
Danes se bomo v našem kotičku lotili teme, ki je še posebej aktualna v poletnih dneh
Glivična bolezen stopal
Glivična bolezen stopal je zvesti prijatelj in nadležni spremljevalec. V naši koži je pravi živalski vrt mikroskopsko majhnih živih bitij. Predvsem na stopalih jih je mnogo vrst, ta mali živalski vrt pa lahko povzroči glivično obolenje. V normalnem primeru predstavlja zgornja površina kože nepremagljivo prepreko za glivice in druga manjša živa bitja, ki povzročajo bolezen. Šele ko je zdravo ravnotežje prizadeto, lahko pride do glivične intekcije. Vzroki za to so lahko ranjena koža na stopalu, obolenje organizma (na primer diabetes mellitus, zmanjšanje imunosti itd.).
Na rast glivic ugodno vplivajo tudi zunanji pogoji, med katere lahko prištevamo vroče vreme, nenehno namakanje kože v plavalnih bazenih in savnah ali nošenje nogavic iz sintetičnih vlaken, ki ne vpijejo potu.
Glivice se naselijo samo v trdi koži, nohtih in laseh in ne prodirajo v neporoženele kožne plasti. Ko je koža že poroženela, glivice nadaljujejo svojo pot in tako pride do srbečih in bolečin vnetij.
Koga ta bolezen lahko doleti?
Glivice na stopalu so prenosljive, toda ni nujno, da bolezen prizadene vsakogar. Glivice potrebujejo za nemoteno razmnoževanje vlažno in toplo klimo. Takšna klima pa je predvsem na stopalih, ki so običajno ves dan v ozkih in ne dovolj zračnih nogavicah in čevljih. Glivice se med drugim najbolje počutijo v telovadnih copatih - zato je ta bolezen pri športnikih zelo pogosta -in gumijastih škornjih.
Prvi znaki glivičnega obolenja
Če se med prsti na nogi, na robovih stopal ali peti pojavi srbenje, koža pa se lušči, postane rdeča ali suha, pomeni, da se je pojavila glivična bolezen.
Majhni otroci nimajo glivičnih bolezni, medtem ko moški pogosteje obolevajo kot ženske.
Če na svojih nogah opazite takšne težave, vam priporočam, da čim prej obiščete svojega pedikerja, še bolje pa je, da vam zdravnik predpiše ustrezno zdravilo proti glivičnemu obolenju. Pri zdravljenju morate natančno upoštevati navodila zdravnika.
Priporočam, da upoštevate nekaj nasvetov:
• Izogibajte se potenju vaših nog -uporabljajte deodorant za stopala (npr. GEHVVOL FUSSKRAFT zeliščni losion) ali kremo za stopala (npr. GEHVVOL FUSSKRAFT mint ali zeleno kremo). Ti dajejo svežino in zaščito, preprečujejo prekomerno potenje in pojav glivic. Potenje postane normalno, prepreči se razgrajevanje
Mmmm, smetana
Smo v času, ko zorijo jagode, ko ob toplem sončku radi posedimo ob skodelici kave, se osvežimo s porcijo sladoleda ali sadne solate in delamo načrte za poletne počitnice. Vse to lepo polepša še slastna smetana.
Mleko, ki ga prevzemajo naše mlekarne od kmetov, vsebuje povprečno od 3,6 do 4,0% mlečne maščobe. Mlečni izdelki, ki jih kupujemo, pa vsebujejo manj maščobe. V mlekarnah zato posnamejo mleko na določeno standardizirano stopnjo maščobe. Le-to potem uporabljajo za izdelavo različnih smetan ali masla.
Smetana je široko uporaben, polnovreden in zelo kaloričen mlečni proizvod. Vse vrste smetan vsebujejo beljakovine, ogljikove hidrate, kalcij, fosfor, vitamine (zlasti A in B) ter seveda maščobe. Glede na odstotek mlečne maščobe je tudi kaloričnost različna in se giblje od 517 kj pri 10% sladki smetani na 100 g do 1220 kj pri 30% sladki smetani na 100 g.
Skoraj vse slovenske mlekarne proizvajajo svežo sladko smetano, ki ima kratek rok trajanja in je široko uporabna v kuhinji. Običajno se dobi v FVC-lončkih in vsebuje 30% mlečne maščobe. Primerna je za stepanje.
V poletnih časih pa se dostikrat pojavijo problemi, ker se sveži izdelki radi hitro pokvarijo (smetana se skisa, se ne stepa itd.). Vzrok je med drugim lahko tudi v prekinjeni hladilni verigi (kupec dostikrat ne nese izdelka takoj domov v hladilnik). Potrošnik zato vse bolj sega po steriliziranih izdelkih, ki imajo daljši rok uporabe. Na tem področju je velika izbira smetan s 30% mlečne maščobe (Ljubljanske in Pomurske mlekarne), ki se uporablja za stepanje, ter smetane z 10% mlečne maščobe, ki se uporablja za kavo ali čaj. Na tržišču se pojavljajo tudi izdelki raznih tujih proizvajalcev, kot so npr. porcijska smetana (10x10 g) in smetana z dodatkom vanilije nemškega proizvajalca Milram.
Vse več je ljudi, ki se zaradi bolezni oziroma preprečevanja le-te morajo odreči tem sladkim dobrotam. Za tiste, ki imajo probleme s holesterolom, je v prodajalnah na voljo belilo za kavo ali čaj (Wei-ser). To je nadomestek za smetano in je v obliki prahu ali tekočine. Živalske maščobe so pri tem izdelku zamenjane z rastlinskimi, kava z dodatkom pa je zelo okusna.
Pa veliko užitkov ob dobrotah iz smetane.
JL jL A. it
A Je. A A. A
Odstranjevalec klopov _______
Takojšnja in popolna odstranitev klopa s telesa je najpomembnejši splošni preventivni ukrep za preprečevanje klopnega meningoencefalitisa in lymske borelioze. Tega dejstva so se zavedali tudi na Švedskem, kjer so okuženi klopi podobno kot pri nas zelo razširjeni. Razvili in patentirali so poseben pripomoček, katerega uporabo poleg drugih priporoča tudi Unicef, pri nas pa ga je pred kratkim ugodno ocenil. Zavod za zdravstveno varstvo Celje.
Odstranjevalec klopov je posebno prilagojena pinceta z vzmetjo in cilindričnim tulcem. Glava pincete je prilagojena velikosti in obliki klopa. Posebna vzmet, s pomočjo katere se stisne glava pincete, preprečuje, da bi zaradi velikega pritiska pri odstranjevanju klofta poškodovali. To je še posebej pomembno, saj poškodbe telesa klopa povečajo nevarnost okužbe s povzročitelji, ki so v njem. Glindrični tulec omogoča, da pinceto enostavno zavrtimo levo in desno ter tako izvlečemo nepoškodovanega klopa. Vzmet je projektirana tako, da odpove, če je zajedalec že preveč zarit v kožo. Mesto ugriza očistimo z alkoholom, odstranjevalec pa dezinfekticiramo z vročo vodo. Zaradi kovinske konstrukcije je zanesljiv tudi po daljši uporabi.
Odstranjevalce klopov uvaža podjetje CAREX iz Prebolda (Prečna pot 4, tel. in faks: 063/723-034), kupiti pa ga je mogoče v Zeliščni drogeriji Pur (Mestni trg, Žalec), v zasebnih zdravstvenih ambulantah v Libojah in na Polzeli, seveda pa tudi na sedežu podjetja. Pošljejo vam ga tudi po pošti, brez poštnine je njegova cena 1.100 SIT.
ep-k
potu. Pot ima neprijeten vonj šele takrat, ko se bakterijsko razgradi.
•	Dnevno menjujte vaše nogavice in čevlje - čevljev po nošenju ne pozabite prezračiti. če so mokri od potu, vanje natresite puder GEHVVOL in čevlji bodo dišali po čistoči in svežini.
•	Po umivanju morate noge - stopala temeljito obrisati, predvsem predele med prsti, še posebej med 3. in 4. prstom. Paziti morate tudi na mesto med 4. in 5. prstom, ker je zelo ozko in zaradi tega tudi bolj občutljivo. Ločite ju z kosom vate, tako bo mesto zagotovo ostalo suho.
-	Vsak član družine naj ima svojo brisačo za noge, kar zmanjšuje nevarnost okužbe.
-	Vsa oblačila, ki pridejo v stik z glivicami, morajo biti oprana na temperaturi 95’C.
-	V skupnih prostorih, kot so slačilnice, savne, hotelske sobe, hodite v kopalnih copatih.
Privoščite svojim stopalom kar se da pogosto svež zrak. Po napornem dnevu pa si privoščite nožno kopel (GEHVVOL zeliščno kopel), ki očisti in dezodorira vaša stopala, blagodejno sprošča, nato si namažite stopala s kremo GEHVVOL zeleno ali GEHVVOL mint.
Nevarna mesta za glivično obolenje so KOPALIŠČA.
Izven bazena vedno nosite kopalno obutev, kajti tam kar mrgoli povzročiteljev bolezni. Naslednji vročinski val se približuje s hitrimi koraki, prav tako tudi kopalna sezona. Toda pozor, četudi je hladna voda še tako osvežujoča, ne pozabite, da je ob plavalnem bazenu ne samo veliko tistih, ki si želijo kopanja in sonca, ampak
tudi povzročiteljev bolezni. In tako ima lahko neobremenjen poletni dan tudi neprijetne posledice.
Glivice imajo najrajši vlažno in toplo klimo. Naselijo se najraie tam, kjer se nahaja veliko ljudi: ob bazenih, na ležalnikih za sončenje, v slačilnicah -tu imajo glivice idelano lego. Običajno pa ravno tu hodimo bosi. Še pogosteje se glivice rade pojavijo v kabinah za tuširanje in preoblačenje.
Toda kaj storiti
Pretiravali bi, če bi se odpovedali obisku kopališč. Najprej je pomembno, da se zavedamo, da na teh javnih mestih preži na nas nevarnost okužbe.
Zato vedno nosite kopalno obutev. Po kopanju pa uporabite GEHVVOL zeliščni losion. Pršilni tuši za noge na kopališčih so vprašljivi, saj so zaradi pomanjkljivega vzdrževanja sami nosilci povzročiteljev bolezni. Poleg tega pa bi morala razpršilna raztopina delovati na suho kožo 20 minut, da bi bila zagotovljena zadostna dezinfekcija.
Aktualno za poletje -
s hladnimi nogami skozi vroče dni!
Ko poleti temperature naraščajo in postaja v čevljih pretoplo ter vam grozi neprijetno potenje, potrebujeta vaši stopali osvežitev; tu je samo nekaj nasvetov, kako boste lahko s suhimi stopali preživeli poletne dni.
Izdelke za nego nog GEHVVOL uporabljamo tudi v pedikuri KANA, Roševa 5, Žalec, tel. 715-686 ter v Dobrni, pedikura, tel. 778-110.
Izdelke lahko kupite tudi v lekarni Žalec, lekarni Polzela, Zeliščni drogeriji Pur, INN d.o.o. Žalec in Celje, Apoteki pri teatru v Celju.
Marija Akerman
Društvo za boj proti sladkorni bolezni je podelilo za dobro sodelovanje Kani bronasto plaketo. V imenu uredništva iskrene čestitke.
Nega mozoljave kože
Zjutraj: Kožo očistimo s čistilno kremo ali gelom, da odstranimo znoj, ki se je na koži nabral čez noč. Nato kožo oplaknemo z mlačno vodo. Nanesemo antiseptični tonik in namažemo z antiseptično kremo. Če želimo prekriti mozolje, nanesemo na njih korektor v stiku ali obarvano antiseptično kremo oz. puder v prahu (za mastno in občutljivo kožo).
Čez dan lahko kožo po potrebi osvežimo s tonikom in kremo.
Zvečer: S čistilnim gelom ali mlekom temeljito odstranimo kremo oz. tekoči puder in ličila. Obraz dobro splaknemo z mlačno vodo, nanesemo tonik in nato neobarvano antiseptično kremo. Po mozoljih lahko nanesemo še antiseptično tekočino, ki pospeši sušenje mozoljev.
Enkrat tedensko: pa naredimo piling obraza, da očistimo poroženele celice in omogočimo prosto izločanje loja. Pred pilingom kožo temeljito očistimo. Po pilingu pa nanesemo nanjo masko za mastno in nečisto kožo. Pri nanašanju maske se izogibamo predelu okoli oči. Po potrebi obiščemo kozmetičarko.
Vseh mozoljev ne razkužujemo s toaletnimi vodami ali parfumi, ker lahko ostane temna lisa.
Mešano kožo negujemo s preparati za nečisto kožo, in sicer le predele, kjer so mozolji. Normalno kožo pa le očistimo in zaščitimo z dnevno ali nočno kremo.
Poskušajmo se čim manj dotikati obraza, da ne bi prenašali vnetja po delih obraza, kjer mozoljev še ni.
Bliža se čas dopustov, zato vam nudimo sredstva za zaščito kože pred sončnimi opieklinami. Na zalogi pa imamo tudi veliko izbiro kopalk.
Lep dopust vam želi Drogerija CHARLIE, Jožica Novak.
r............................................
: "center SANA"
prodajalna sanitetnega
materiala in ortopedskih pripomočkov
svetovanje pri negi in nega stom
vse za Inkontinenco
•	Delovni čas: od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure,
*	v soboto od 8. do 12 ure.
Sile«
androv trg 21 tel.: 715-610
Celje
Razlagova 13 tel.: 26-035
Iz policijske beležnice
Prometna (ne)varnost
Padec kolesarja
V nedeljo, 28. maja, se je v prometni nezgodi na lokalni cesti Levec—Petrovče hudo poškodoval kolesar. 36-letni Slavomir M. iz Žalca je po njej vozil kolo v smeri proti Petrovčam. V Drešinji vasi je v ostrem levem ovinku, kjer je bilo sicer na asfaltni cesti precej peska, padel in se pri tem huje poškodoval.
Trčenje kolesa z motorjem
Prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo poškodovana, se je zgodila tudi v petek, 2. junija, okoli 10.30 ure.
Po lokalni cesti na Ponikvi je takrat vozil osebni avtomobil 19-letni Jože M. Iz Mislinje. V blagem ovinku blizu gostilne Sredenšek je pripeljal nekoliko preveč po sredini ceste, prav takrat pa se je iz nasprotne smeri pripeljal 37-letni domačin Rafael T. s kolesom z motorjem. V trčenju se je slednji hudo telesno poškodoval. Povzročitelj nesreče se bo moral za svoje dejanje zagovarjati na okrožnem sodišču, policisti pa so predlog sodniku za prekrške napisali tudi za Rafaela. Vozil je namreč brez ustreznega izpita.
Cestni obračun
Vse pogosteje se dogaja, da ob raznih prekrških vlogo policistov prevzamejo kar občani sami. Nekaj takšnega se je zgodilo v torek, 6. junija, na lokalni cesti v Preboldu.
Nekaj minut po 21. uri se je iz Prebolda proti Dolenji vasi z osebnim
avtomobilom peljal Franc K. iz Mi-gojnic, iz nasprotne smeri pa š tovornim avtomobilom domačin Drago Z. Po mnenju Franca je tovornjak pripeljal preveč po sredini ceste, zato je moral sam zapeljati z vozišča. Na nevljudnost oziroma prekršek je hotel sam opozoriti povzročitelja, zato je obrnil, zapeljal za tovornjakom in ga ustavil. Drago pa ga je namesto opravičila menda kar fizično napadel. Pred sodnikom za prekrške se bo moral zato zagovarjati tako zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov kot kršitve javnega reda.
Vlomi, tatvine in drugo
Ukradena zelenjava
Kraje sadja in zelenjave imajo mnogi za dokaz padanja standarda Slovencev, Morda pa je res nekdo, ki zasluži premalo, da bi svoj jedilnik obogatil s tako opevano zdravo hrano in zelenjavo, v noči na soboto, 27 junija pustošil po enem izmed vrtov v Latkovi vasi, katerega lastnica je Pavla J. iz Prebolda.
Alarm v kamnolomu
V soboto, 27 maja, je nekdo nameraval skozi okno vlomiti v upravno zgradbo kamnoloma v Veliki Pi-rešici. To namero pa mu ni preprečil buden in čuječ vratar, pač pa kar alarm. Že to, da se je sprožil, je bilo dovolj, da je vlomilec takoj zbežal.
Strela zmedla alarm
Med nevihto, v torek, 30. maja, je v skladišču Agrine v Novem Celju
udarila strela. Strela sama ni povzročila škode, zaradi njenega udara pa se je sprožil alarm. Zaradi domnevnega požara se je samodejno odprlo šestdeset jeklenk, napolnjenih z ogljikovim dioksidom. Če bi skladišče res zagorelo, bi ta sistem gotovo preprečil večjo škodo, tokrat pa jo je povzročil kar sam, in sicer za 700.000 tolarjev.
Vlomi v stanovanja
Vlomi v stanovanja v dopoldanskem času, ko so lastniki večinoma v službah, so bili te dni zelo pogosti. Vlomljenih je bilo v več stanovanj v Žalcu, pa tudi v bloku na Polzeli. Vlomilci iščejo denar, zlatnino, odnašajo pa tudi tehnične aparate.
Denar iz torbice
Tatovi vse pogosteje natančno vedo, kje iskati bogat plen. Verjetno je tudi neznanec, ki je v torek, 30. maja dopoldne, ukradel torbico iz prostora za osebje v bistroju Tanja v Žalcu, to vedel. Torbica je bila last šefice lokala, v njej pa je bilo 100.000 tolarjev gotovine. Torbico je odvrgel v tamkajšnjem stranišču, denar pa seveda odnesel.
Na poti v Bosno
Policisti nenehno opozarjajo, da moramo biti občani pozorni na sumljive neznance, ki se potikajo po naši soseščini.
Tako so občani v sredo, 31. maja, malo po 23. uri obvestili žalske policiste, da se v bližini kapele v Gotov-Ijah zadržuje moški, ki govori njim neznan tuj jezik. Policisti so obvestilo preverili in omenjenega moškega našli v kapeli pri molitvi. Ugotovili so, da gre za 25-letnega francoskega državljana Alaina Laurenta M., ki je pojasnil, da je na poti v Bosno in Her-
cegovino. Denarja ni imel, preživljal pa se je s tem, kar so mu dali ljudje. Noč na petek je tujec prespal na kozolcu pri lovski koči na Gozdniku. Opazil ga je občan iz Pongraca in o tem obvestil žalske policiste. Ker je bil Francoz še vedno brez sredstev za preživljanje, so ga tokrat odpeljali v prehodni dom za tujce in ga poslali iz Slovenije.
Mladinski večeri v Šempetru
Kot so napovedovali, se Mladinski klub Šempeter redno, vsak vikend, pojavlja v poročilih dežurnih policistov.
Prav vsak večer, ko deluje klub, namreč sosedje pokličejo na PP Žalec in povedo, da brez ustreznih dovoljenj v kinodvorani Šempeter deluje disko in da zaradi glasne glasbe ne morejo spati. Kakšnih izgredov do sedaj niso prijavili, vedno pa so se policisti odpeljali v Šempeter in napisali predlog sodniku za prekrške zoper odgovorno osebo.
Tudi natakar k sodniku
V nedeljo, 4. junija, ob pol enih -zjutraj je v bistroju Markiz v Žalcu razgrajal vinjeni Boris S. iz Žalca. Razbijal je kozarce in drug inventar, zato je natakar poklical policiste. Ti so zaradi kršenja javnega reda in miru zoper njega napisali predlog sodniku za prekrške, z istim sodnikom pa se bo srečal tudi natakar. Z alkoholnim napitkom je namreč Borisu postregel, čeprav je bil ta že vinjen.
Kraje koles in koles z motorjem
Vedno pogostejše so tudi kraje koles. V sredo, 7 junija, je nekdo ukradel kolo z motorjem znamke APN 6, rdeče barve, številka motorja je 450166. V soboto, 10. junija, je bilo v popoldanskem času izpred železniške postaje v Šempetru ukradeno gorsko kolo rdeče barve, že v zgodnjih jutranjih urah pa izpred diskoteke Jack v Kasazah tudi gorsko kolo znamke scott, temno zelene barve. Nezaklenjeno.
K. R.
Spoštovani podjetniki in obrtniki_________________
Da boste imeli več časa za dosego svojih poslovnih ciljev in se vam pri tem ne bo potrebno obremenjevati z delovnopravnimi, socialnovarstvenimi, organizacijskimi, statusnopravnimi in drugimi zadevami, bo vse to za vas po ugodni ceni storilo podjetje IKOS, s.p. Pokličite samo po telefonu (063) 715-382 dopoldan, po 16. uri pa po telefonu (063) 723-327
$ SAVINJSKA
frgovsta družba Žalec
Super krediti za vse blago razen živil!
Krediti do 12 mesecev brez pologa
Realna obrestna mera 8%.
Pri nas kupujejo celo Savinjčani!
<SD PIVOVARNA LAŠKO # 1825
vabi
KMETIJSKE ZADRUGE K NAKUPU
PIVSKIH TROPIN v mesecu JUNIJU, JULIJU in AVGUSTU.
Proizvodnja le-teh se je bistveno povečala zaradi izredno povečane prodaje piva.
Vsi interesenti pokličite PIVOVARNO LAŠKO,d.d., oddelek za prodajo pivskih tropin, tel.: 063/731-366 Vljudno vabljeni!
PIVOVARNA LAŠKO,d.d.
Dan slovenske policije
27 junij je dan slovenske policije. Osrednja državna proslava bo tega dne v Idriji, regijska proslava pa je bila včeraj ob 13. uri v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Proslavo je organizirala Uprava za notranje zadeve Celje, njenim delavcem in zunanjim sodelavcem pa so bila za izjemne dosežke in zasluge v preteklem letu podeljena priznanja.
Prav tako včeraj je bil tudi dan odprtih vrat Policijske postaje Žalec. Obiskovalci so si lahko ogledali vse prostore, avtomobile, opremo, orožje in tehnična sredstva, s katerimi razpolagajo žalski policisti, strokovnjaki s področja mamil, kriminalitete in drugi pa so jim odgovarjali na vprašanja.	K. R.
rBffiŽADEXP0RT -iMPORT p”7
I Vrečarjeva 14, 63310 ŽALEC	I
V najem oddamo
VEČ POSLOVNIH PROSTOROV
Na voljo je več opremljenih pisarniških prostorov s telefonskimi priključki. Možen je dogovor tudi za skladiščne prostore.
L
Informacije po telefonu: 063 715-230 ali 715-382
.J
Novo v Šempetru! BOÑBL PAPIRNICA
(pod turistično agencijo Dober dan)
Cenjene stranke obveščamo, da smo 16. 6. 1995 odprli novo papirnico v Šempetru. Po ugodnih cenah vam nudimo vse za šolo, pisarniški material in darila.
Za obisk se priporočamo.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o.
Nade Cilenšek, 63310 Žalec, telefon: 063/715-225
V mesecu juniju 1995 smo pričeli z rednim popisovanjem vodomernih naprav. Prosimo občane, da sodelujejo s popisovalci in jim omogočijo dostop do vodomernega mesta.
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času.
Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
0609/612-731
Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure.
Obveščamo vas tudi, da podjetje od maja do avgusta posluje po spremenjenem delovnem času, in sicer od 6. do 14. ure.
/M
Izdelava in montaža izpušnih loncev in cevi iz aluminizirane pločevine za:
•	osebna vozila
•	lažja tovorna vozila
•	traktorje
VLADIMIR MARN,
Vransko 18, telefon: 725-106
MALI OGLAS
PRODAMO stanovanjsko hišo v Matkah 2 z vrtom površine 8 arov. Ugodna ponudba za dobro lokacijo. Tel.: 723-221, 723-513 popoldne.
Prodam ZASTAVO 101-GTL. Informacije po telefonu 063/715-279.
SERVIS BELE TEHNIKE
in
ELEKTROINSTALACIJE
Dani PIKL, Šempeter 115/d tel.: 063/702-070
Popravila pralnih strojev, štedilnikov, bojlerjev, servis in meritve oljnih gorilcev.
55
m
mmmm smSm
smammm
pogrebna oprema - pogrebne storitve ureditev pokopališč - dobava spomenikov
dobava cvetja
Vrečetrjeva 2, 63310 Žalec,
TeL: 063/715-605,714-686 Mobitel 0609 615-427
Policisti svetujejo
Za brezskrben dopust
Poleti na ugodne priložnosti prežijo tudi tatovi in vlomilci
Večini ljudem pomeni poletje priložnost, da si vzamejo več prostih dni in odpotujejo z doma. Na morje, v planine, ni tako pomembno kam, da le malo spremenijo svoje okolje. Na takšne priložnosti so pozorni tudi vlomilci in tatovi, pa še marsikaj drugega se lahko pripeti med vašim dopustom in uniči prijetne poletne spomine. Da se to ne bi zgodilo, si lahko preberete nekaj nasvetov, ki nam jih je na osnovi dosedanjih poletnih izkušenj policistov povedal komandir PP Žalec Zvone Šmid. Sosed naj ve	nih sredstev, na primer posebnih klju-
.	,	,	čavnic, tatove pogoste odvrne od te-
Že neštetokrat se je pokazalo, da da bi se ubadali z njimi, je zelo dobro, če z našim daljšim od-
hodom od doma seznanimo enega od sosedov. Ker se pogosto marsikaj neprijetnega zgodi ravno takrat, ko bi bilo najmanj treba, je pametno, da ima sosed tudi ključ od našega stanovanja. V primeru izliva vode, puščanja plina in podobno ne bo potrebno vdirati v stanovanje in povzročati še večje škode.
Bolj bo pozoren tudi na razne šume iz vašega stanovanja, zato je več možnosti, da prepreči vlom ali vsaj o tem v čim krajšem času obvesti fx>-licijo. Ker so tatovi povečini previdni ljudje, pred podvigom stanovanje opazujejo. Nobenih sprememb na oknu, poln nabiralnik časopisov in pošte, nenehno odgovarjanje telefonske tajnice, vse to jih navaja k misli, da pri svojem delu ne bodo naleteli na večje težave. Nekdo naj vam zato v času vaše odsotnosti pobira pošto, občasno odpira okna in spreminja položaj zaves in rolet.
Če imate v stanovanju predmete večje vrednosti, na primer zlatnino, bi bilo morda dobro razmisliti in jih v času dopusta zaupati bančnim trezorjem. Sicer pa tudi uporaba zaščit-
Kot je povedal komandir Zvone Šmid, bodo tudi policisti v tem času poostrili nadzor.
Ceste, ceste, ceste
Boste na dopust odpotovali s svojim avtomobilom? Verjetno je odveč ponavljati, da se vaš dopust lahko konča, še preden pridete na željeni cilj. Tragično, v prometni nezgodi. Zato naj se vam nikar preveč ne mudi. Slovenske ceste so se že v prvi polovici leta preveč prepojile s krvjo. Prav poletna vročina pa zna biti zelo neusmiljena do voznikov. Zato se odločite za odhod na pot v času, ko ni prometnih konic in ko je zunaj hladneje. Morda pa bi si za pot lahko vzeli več časa, se pogosteje ustavljali in obiskali ob tem še nekatere izmed kulturnih in naravnih znamenitosti, ki jih je fiovsod po Sloveniji dovolj. Razmislite.
Predvsem pa — vozite previdno!
Policisti in komandir Zvone Šmid vam želijo varno vožnjo in prijeten dopust, brez neprijetnih presenečenj ob vrnitvi domov! Njihovim željam se seveda pridružuje tudi naše uredništvo. K. R.
V slovo sošolki in učenki
IRENI
ZAJC
Bil je 1. 9. 1994, ko so se šolska vrata po dolgih počitnicah zopet odprla. Skozi vrata so se pomikali zagoreli otroški obrazki, iz katerih je vela radovednost, veselje in sreča.
Med temi obrazi sem zagledala bled dekliški obraz in nežno postavo, ki se je stiskala k osebi, ki jo je spremljala. Čudno mi je postalo pri srcu, hkrati pa sem si želela, da bi to drobno bitje spoznala. To se mi je kmalu posrečilo, kajti deklica je postala učenka prav mojega l.b razreda.
Začelo se je veselo druženje iz dneva v dan. Otroci so postajali vedno bolj živahni, odprti, nekako iz dneva v dan bolj moji. Njihove drobne očke so zrle vame in me radovedno spraševale vse mogoče stvari. Tudi deklica, ki je bila že na pogled drugačna, se je vživela v to skupino. Vedela sem, da deklica potrebuje nežnost in pozornost, da njene očke, od dolge bolezni, a sedaj že premagane, radovedno zro vame. Sklenila sem, da ji dam vse, kar je v moji moči. Tudi sošolke in sošolci so čutili, da je deklica drugačna in da potrebuje pomoč. V svojih srčkih so sklenili, da ji bodo vedno pomagali.
Tekli so dnevi, postali smo pravi šolarji. Jesen se je nagibala k zimi, moji učenci pa so rasli in spoznavali svet okoli sebe. Hodili smo na sprehode, dolžino sprehoda smo prilagodili Iren-ci, ki zaradi lesene nogice, ni mogla premagati dolge poti. Vendar je vedno želela delati tako kot ostali. Z voljo in željo, ki jo je nosila v sebi, je premagala skoraj vse ovire. Najbolj veseli pa smo bili, ko je pri uri športne vzgoje, preskočila kolebnico. Zažarela so ji lička od sreče, naša srca pa so zaigrala.
Ko smo pripravljali plesni tečaj in sprejem učencev v kulturno društvo, so se naši učenci naučili nekaj plesov, ki so jih potem pokazali in zaplesali na prireditvi svojim staršem. Tudi Irenca je plesala. Ko sem jo gledala razigrano, veselo, srečno, se mi je utrnila solza sreče.
Tako so tekli dnevi, dokler ni... Čas se za hip ustavi. Irenca je začela ponovno bolehati. Bolezen, čeprav smo vsi upali, da je premagana, se je zopet pojavila, toda sedaj še v težji obliki. Zlezla je naši deklici globoko v njo in ni hotela več stran. Borili smo se, upali, želeli, vendar vse zaman. Ko se je pomlad pokazala v najlepši luči, je Irenca obležala v postelji. Toda moji učenci še vedno niso hoteli priznati poraza. Pisali so ji pisma, risali risbice. Toda niti pisma, niti risbice niso premagale bolezni.
Irenca se je tistega lepega, sončnega četrtka, za vedno poslovila od nas. Toda moji učenci še vedno ne priznajo, da smo jo za vedno izgubili. To so mi povedali, ko so na papir zgrnili svoje misli.
-	Irenca zelo lepo se smeješ. Rad te imam!
(je zapisal Vid j
-	Še vedno si z mano!
(Tinca)
Radi te imamo?
V zahvali ob izgubi Vide Prislan iz Braslovč, ki je bila objavljena v zadnji številki Savinjčana, je pomotoma izpadel del teksta: Hvala tudi Tovarni nogavic Polzela za darovano cvetje in poslovilne besede od odprtem grobu.
Za napako se svojcem iskreno opravičujemo.	.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
MARIJE
KODRE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, zdravstvenemu osebju, posebno dr. Slavku Jernejšku za lajšanje bolečin in gospodu župniku Zidanšku za opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki ste darovali sveče in rože ter nam izrekli sožalje. Prav tako se zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Kodretovim.
Žalujoči: družina Kolenc
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice
ŠTEFKE VASLE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tolikšnem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše.	'
Zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih in za izražena sožalja.
Zahvaljujemo se tudi gospodu Pungartniku za poslovilne besede, gospodu župniku Jožetu Kovačecu za lep cerkveni obred, dr. Janezu Cukjatiju in patronažnim sestram ter pevcem za zapete žalostinke.
Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njeni
V spomin
MIRANU
ŠTORMANU
Žalosten in boleč je spomin na 2. julij, ko je za vedno ugasnilo tvoje življenje.
Žena Angela ter sinova Boštjan in Tomaž.
ZAHVALA
ob mnogo prerani izgubi drage hčerke
JANE
ZORENČ
iz Ojstriške vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njenim sošolcem, vzgojiteljem in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče, za svete maše in za izrečena sožalja.
Iskrena hvala tudi gasilcem in pevcem iz Tabora, g. župniku, govornikom, Blažu za zaigrano »Tišino« in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
	iliM"	iiiimiililiHil.l.liHlil.lilllrt	
Popravek	
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa ialost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube hčerke, sestrice in vnukinje
IRENE ZAJC
iz Založ 41, pri Polzeli
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih: sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem in osnovni šoli Polzela za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in ostalo pomoč ter številno spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. ravnateljici OS za govor in organizacijo pogreba, učencem za prisrčno slovo in govorniku za tolažilne besede.
Prav tako hvala g. župniku za lep govor in mašo, g. katehetinji pa za pomoč pri verskem obredu.
Žalujoči: mami, ati, brat Matej, botra, stari starši in ostalo sorodstvo.
Potem, ko si prehodila svojo pot, vso svojo kratko večnost po zemlji, si odšla. Zapustila si nam lepe, neizbrisne življenjske sledi, večno bolečino in nenadomestljivo praznino. Toda v tolažbo sta nam misel, da je končano tvoje trpljenje, in upanje, da to ni smrt, ni konec, temveč počitek za novo življenje, ki nas bo nekoč ponovno združilo.
ZAHVALA
31. maja letos se je v 69. letu starosti za vedno poslovila od nas
draga mama, žena in stara mama
MARUA ROVŠNIK
rojena OŽIR, iz Pariželj.
Ob tej priložnosti bi se radi iskreno zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste se na braslovškem pokopališču še zadnjikrat poslovili od nje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili k njenemu zadnjemu počivališču, nam pa bili v pomoč in tolažbo.
Se posebej se želimo zahvaliti medicinskima sestrama ZP Polzela ga. Cvetki Hajnšek in ga. Anici Jeršič, ki sta ji v dneh njene težke bolezni vsakodnevno nesebično nudili zdravniško pomoč in tople, bodrilne besede. Vsem iskrena hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice
FANIKE
GRM
iz Liboj 94,
umrla 21. 5. 1995,
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. Mlinariču za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred, pogrebni službi Strahovnik ter godbi na pihala Liboje.
Žalujoči: sin Franci z družino, hčerki Mari in Ani z družinama ter drugo sorodstvo
Le delo, skrb, trpljenje izpolnjevali so tvoje življenje; vse do zadnjega si upal in se bal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal.
Pa pošle so ti moči in zatisnil trudne si oči
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata
ANTONA PRUNGLA
iz Zg. Grušovelj, Šempeter
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prav tako hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku, KS Šempeter, podjetjema MIK Prebold in Tovarni nogavic Polzela, LD Polzela, zvezi borcev, društvu upokojencev, pevcem za odpete žalostinke in pogrebni službi Ropotar.
Savinjčan
wms
••• w
pllp«ita
“ ■ .
m
Turnir v malem nogometu
\a igrišču v Trnavi se je za pokal Bistro Kristy, ki ga je v sodelovanju s športno sekcijo Trnava organiziral Marko Anžlovar v malem nogometu pomerilo osem ekip (Gomilsko, Graj-
ska vas, Trnava, Kaplja vas, Era Šmartno, Huligani Vransko, Šot Opel in Boss Polzela). Zmagala je ekipa Gomilsko, druga je bila Grajska vas in tretja Trnava. Zanimiv športni dogodek, ki bi lahko bil vzgled tudi drugim, je primer dobrega sodelovanja zasebnika s krajem.	T. T.
Zmagovalca sta Dušan Košenina iz OŠ Braslovče in Uroš Dolinšek iz OŠ Polzela.
Najboljša Braslovčan in Polzelan
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Žalec je pripravil občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu? V spretnostni vožnji, testiranju in ocenjevalni vožnji po prometnih površinah se je pomerilo 72 učencev vseh osnovnih šol občine, v dveh starostnih skupinah. Pred pričetkom tekmovanja je vse zbrane pozdravil predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri občini Žalec Ivan Ašenberger, nato pa so si vsi, ki so tekmovali, ogledali, kje in kako bodo tekmovali.
V mlajši skupini (5. in 6. razred) je zmagal Dušan Košenina, OŠ Braslovče, s 705 točkami, sledi Peter Goršek, OŠ Griže, 695, tretji pa je bil Kristijan Arh, OŠ
Prebold, 675, enako število točk je osvojil Renato Šporn, OŠ Braslovče. Ekipno je osvojila prvo mesto OŠ Braslovče, 2010 točk (Dušan Košenina, Renato Šporn, Žiga Rožič, Andreja Dobrišek).
V starejši skupini (Z in 8. razred) je zmagal Uroš Dolinšek, OŠ Polzela, ki je zbral 745 točk, sledi Robi Dimeč, 740, prav toliko točk je zbral Gregor Marovt (oba OŠ Braslovče) in Matej Čretnik, OŠ Šempeter. Ekipno je osvojila prvo mesto OŠ Braslovče, 2210 točk (Erik Polajžar, Grega Marovt, Jure Vasle, Robi Dimeč), druga je bila OŠ Polzela, 2155, tretja OŠ Šempeter, 2100 točk itd.
Besedilo in slika: T. TAVČAR
Pred odhodom na Nizozemsko
Griški taborniki se bodo letos poleg svojih rednih aktivnosti (letnega taborjenja v Ankaranu od 16. do 26. julija 1995 in pozimovanju na Gozdniku) udeležili tudi 18. svetovnega skavtskega srečanja oz. jamboreeja v bližini kraja Dronten na Nizozemskem. Jamboreeja se bodo udeležili sami mladi taborniki iz Griž, v starosti od 13 do 16 let: joži Krašovec, Gregor Tomše, Tina Veligošek, Gordana Krajšek in Martina Aubreht.
Udeleženci iz Slovenije (približno 200) so imeli že prvo srečanje v Zrečah 20. maja. Dogovorili so se o osnovnih stvareh - o organizaciji in o načinu izvajanja programa. Razporedili so se tudi po vodih in podtaborih.
Griški taborniki bodo v skupini s taborniki iz Maribora. Drugo srečanje vseh udeležencev bo 1. in 2. julija na Otočcu. Na svoj letni tabor pa so Grižani povabili tudi mariborske tabornike iz njihovega voda.
Mladi griški taborniki bi se ob
tej priložnosti zahvalili svojemu glavnemu sponzorju Občini Žalec, Minervi Zabukovica, Hmezadu Celeia, HKS Savinjska dolina, krajevni skupnosti Griže in Hme-zadu-KS Gotovlje, ki so s svojimi prispevki omogočili udeležbo na srečanju.
Naslednjič se bodo taborniki javili direktno iz kraja Dronten na Nizozemskem.
Zaželimo mladim tabornikom srečno pot in uspešno zastopanje občne Žalec in Savinjske doline v svetu.
Za zdravo življenje
V mesecu novembra 1994. leta je RK Žalec ustanovil Skupino mladih za zdravo življenje in dobre medčloveške odnose, ki je usmerjena v pomoč za samopomoč.
Dejavnost programa zajema področja človekovega življenja na telesnem, intelektualnem, socialnem, duhovnem nivoju in je modificirana sociaino-andrago-ška metoda, katere avtor je dr. Rugelj. Supervizorji so dr. Ramovš iz Inštituta Antona ^stenjaka ter Združenje za socialno gerontologi-jo in gerantagogiko pod vodstvom dipl. socialnega delavca Toneta Kladnika in Branke Knific.
Vsi sodelujoči v programu smo nekadilci, ne pijemo alkoholnih pijač in se izogibamo omami. Učimo se zdravega načina spoprijemanja z vsemi težavami, ki jih prinaša življenje. Vzpostavljen je most med generacijami. Razlike nas bogatijo: babice, dedki prenašajo življenjske izkušnje in spoznanja, mladi pa prenašajo svojo življenjsko razigranost, igrivost. Povezujemo se v veliko, razširjeno družino! Topli dom za naša tedenska srečevanja nam nudi Mestna skupnost Žalec.
Skupina je odprta in vanjo se lahko vključi, kdor je pripravljen izpolnjevati program, ne glede na kraj bivanja. Trenutno skupina šteje 21 članov v starosti od 13. do 23. leta. Naše delo poteka popoldne, ob dela prostih dnevih, praznikih in počitnicah.
Program je intenziven -srečujemo se vsak petek popoldne za dve uri, enkrat mesečno imamo planinski pohod, vikend tabore, srečanja z »babicami«, povabimo gosta skupine, pripravimo kreativno delavnico... V skupini smo vsi učenci enaki, zato starostni razpon od 13. do 23. leta in več omogoča socialno učenje s pomočjo vzorov.
Učimo se tega, da smo odgovorni zase, da smo dobri vzori.
Portorož - DP
mednarodni
programi
Ekipa Juteksa je s 1668 krogi zasedla odlično 3. mesto. Posamezno pa je bil Aleš Klovar v play of fu s 565 krogi peti. Na DP v Portorožu je ekipa mladincev Juteksa prejela tudi pokal za osvojitev prvega mesta v 3. državni ligi. Ekipa bo naslednjo sezono igrala v višji, 2. državni ligi.
Jani Pukmajster
V Gaalu najboljši Melanšek
V začetku junija je bilo v avstrijskem mestu Gaal veliko mednarodno lokostrelsko tekmovanje. Udeležili so se ga tudi nekateri lokostrelci slovenskih klubov, med njimi tudi člani LK Polzele, ki so dosegli izredno dobre rezultate. Najboljši rezultat tekmovanja v disciplini AROVVHEAD je dosegel Mladen Melanšek, ki je zasluženo osvojil prvo mesto, medtem ko je bila pri članicah uspešna Olivera Kuče-ra, ki pa je zasedla dobro 4. mesto.
65 let GD - novo vozilo
V soboto je GD Vrbje pri Žalcu praznovalo 65-letnico svojega dela. Najprej je bila slavnostna seja upravnega in nadzornega odbora društva, o prehojeni poti pa je govoril predsednik GD Vrbje pri Žalcu Dušan Pungartnik. Po seji je bila slovesnost ob prevzemu novega vozila, ki je stalo 3,6 milijona tolarjev. V imenu Gasilske zveze Žalec je govoril Tone Gros, nato župan prof. Milan Dobnik, ključe novega avtomobila pa je predsedniku GD Vrbje Dušanu Pungartniku izročil podpoveljnik Gasilske zveze Žalec Drago Pinter. Vozilo je blagoslovil žalski župnik Viktor Arh. Na obeh slovesnostih so podelili priznanja zaslužnim članom društva, posebna priznanja pa so prejeli botri novega vozila. Na sliki: Med govorom žalskega župana prof. Milana Dobnika ob prevzemu in krstu novega vozila.	T. TAVČAR
Maraton v Radencih
15. maraton Treh src v Radencih, ki šteje tudi za državno prvenstvo, je zaradi smrti enega od tekmovalcev pritegnil precejšnjo pozornost Slovencev. V hudi vfočini se je na 42 kilometrov pomerilo 180 tekmovalcev, med njimi je bil tudi Simon Gaberšek iz Šempetra. Glede na to, da se je tokrat prvič udeležil večjega maratona, je dosegel zelo dobro 28. mesto.	K. R.
Telefoni, CTY ceste...
V soboto so v krajevni skupnosti Braslovče zaključili prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku. Na slavnostni seji je o uspehih od lanskega do letošnjega praznika govoril predsednik sveta KS Braslovče Dušan Goričar in poudaril, da je bilo leto uspešno. Asfaltirali so 2 km krajevnih cest, napeljali so 170 telefonskih priključkov, zgradili novo telefonsko centralo, zaključujejo dela pri gradnji kabelske televizije. V razpravi so žalski župan prof. Milan Elobnik, župnik Jože Zidanšek, svetniki, predstavniki društev, organizacij ter ravnatelj OŠ Braslovče Emil Ribič pohvalili opravljeno delo, glede tega, da Braslovče postanejo občina, pa menili, da bi jo opravičila le večja ekonomska učinkovitost in volja krajanov. Podelili so tudi najvišje priznanje, grb Braslovč, ki ga je prejel predsednik sveta KS Braslovče Dušan Goričar. Po seji je bila na prireditvenem prostoru zaključna
prireditev ob letošnjem šolskem letu, nato pa so lovci pripravili lovski praznik z zabavo.
Med tednom so pripravili orientacijsko, strelsko, gasilsko in odbojkarsko tekmovanje, krajevna organizacija RK je pripravila srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let ter koncert pevskih zborov v osnovni šoli Braslovče pod naslovom Zapoj in zaigraj z menoj. Na sliki: Dušan Goričar, na levi, prejema grb Braslovč iz rok Branka Stro-janška.
T. TAVČAR
Čudeži narave
V teh dneh je sveže zelenjave na vrtovih na pretek, v spomin na zimo pa si oglejte, kakšen dolgonog peteršilj je zrasel v lončku pri Francki Markovič iz Žalca. Dvajset centimetrov je koren peteršilja meril v višino, kar je lep dosežek tudi za »poletni« pridelek.
Pozdrav s Himalaje
Pred dnevi smo v naše uredništvo prejeli razglednico, ki je pripotovala iz Pakistana. Poslal jo je Matic Jošt, najmlajši v šestčlanski ekipi alpinistov - smučarjev, ki skušajo osvojiti 8068 metrov visok Gašebrun in se nato z vrha s smučmi spustiti v dolino. Verjetno jim je to do danes tudi že uspelo, o tem pa bomo seveda poročali po njihovi vrnitvi domov.