CELJSKI TEDNIK Celje. 22. junija Leto XII. štev. 24 CENA IZVODI .4) DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK. ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Dopusti v proizvodnji .„етј so spremeaiili teine raxffo- ^ror in jih usmerili v >dopusft- i4ko razipolo/enje«. Fraviea do letnega oddihu je ena izmed pri- loibiteT. ki so jo deležni \si de- lovni ljudje. Vrh tega to ni samo oravica, temveč tudi potreba, ki ge po počitku pri vsakem zaipo- Jenem človeku odraža v večjem jglornem elanu, v telesini in du- gevn» okrepitvi. Toda kolikor so dopusti ko- riistni tudi za proizvodne uspehe, so lahiko zaradi nevsklajenosti tuidi škodljivi. Vsako leto v po- letnih meseoih vse gosipodars'ke „pcranizacije iakaizujejo padec proizTodnje. To pa bi ne smelo l,iti. zlasti pa ne v sedanjem ob- Joibju, ko naše gosipodarske na- loge zahtevajo velike napore. Doslej smo planiranju dopu- stoT posvečali premalo skrbi. Značilno je. da želijo vsi prav т juliju in avgustu izkorisitiiti do- puste. To pa ne gre, da bi pri tem ne trpela proizvodnja. Of teh rečeh bi se morali pt)govo- riti na zborih proizvajavcev. Mlajši neporočeni, ljudje brez otrok in ljudje ki imajo že od- rasle bi morali že na osnovii to- varištva v tem času dajati pred- nost tistim, ki so upravičeni za oddih v tem čaS'U. V neikaterih družinah je zaradi menjalnega delavnega časa im pouka na šo- lah dopust dejansko čais. ko je družina res skupaj. Dopuste bi morale dejansko,- planirati eikonomske enote, ki ^ poznajo deloл'-ni proces, vlogo po- gamezniika v poteku dela in « tem ^ tudi najilx>lje vedo. kako stvari \ urediti, da bo proizvodnja nemo- ' teno teikla. 1 Problem zase so gotovo vodilni^ stroikov-njaki. Zgodi se. da je ce- la tovarna v določenem času brez inženirja, brez tehnikov, pa celo brez mojstrov in oddelkovo- dij. Le-ti si pridržujejo veliko bolj pravico osebnega odločanja o času dopustov kot delavci v proizvodnji. Tako se lahko zgodi, da zamrejo tudi nekatere službe v podjetjih. To v enaki meri velja tudi za javne službe v ko- muni, razen šol seveda. Nepisano praviilo je, če kdo kakšne reči na občini ni opravil v začetiku juinija. lahiko kar počaka na je- sen. Končno bi dopuste morali vsaj neikolilko vzklajevati tudi т svetih, odborih, v vodstvih po- /itičnih organizacij. In da ne pozabimo! Poseben problem so tudi tisti, ki silijo ob konicah dopustniške sezone na >oddih«. ki pa dopuste upo- rabljajo za delo na svojih po- sestvih, pri sorodnikih itd. Z zasluženim in koristnim do- pustom delovnih ljudi naj ne gre na »dopust« tudi proizvodnja. Z ZASEDANJA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA Načrtnost in red v izgradnjo naselij poročilo sveta za turizem pred ljudskim od- borom. živa razprava, ki pa ni spremenila PREDLOGA SVETA. — DOLGOROČNO POSOJILO ZA CESTO PROTI ROGAŠKI in SODISCE V CELJU. — v proračunu za lansko leto so izdatki za 12 mi- LIJONOV VECJI od dohodkov. — V bodoče name- sto 15 le 7 svetov pri okrajnem ljudskem od- boru. — razrešnica članom SVETOV S POTEKOM mandata. — volitev novih svetov in nova ime- novanja. — Na skupni seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora so v torek najprej razpravljali o poro- čilu sveta za urbanizem. Le-to je vsebovalo številne probleme s področja urbanizma, ki v okraju, začenši s Celjem, šepa zaradi na- slednjih pomanjkljivosti: Odnos do urbanističnih proble- mov v občinah ni dovolj izostren. Manjkajo urbanistični programi, čista koncepcija zazidave in or- ganizirana gradnja, ki bi eko- nomsko in družbeno bila uteme- ljena. Vse to povzroča nedogled- no raztegnienost pri urejevanju komunalnih naprav, povzroča po- dražitev le-teh, uveljavljajo se lokalistične težnje, širi se črna gradnja itd. (O teh problemih smo pisali v 22. številki v poročilu s posveta predsednikov občin s te- danjim sekretarjem za urbanizem LRS tov. Rikom Jermanom). V živahni razpravi so odborniki opozarjali na specifične probleme v svojih občinah, opozarjali na škodo, ki je s stihijnostjo gradnje v preteklosti že storjena, in so- glašali s predlogom sveta za ur- banizem, da v to področje do- končno vnesemo red, zakonitost, predvsem pa načrtnost na teme- lju upoštevanja vseh potreb. Po razpravi sta zbora z glaso- vanjem potrdila predlog sveta za urbanizem, ki poleg okvirnih na- čel bodočega urbanističnega raz- voja predvideva tudi izdelavo ur- banističnih programov v vseh ob- činah še v letošnjem letu ter uki- nja nekatere gradbene okoliše, ki so neperspektivni. Na seji je svet za družbeni plan in finance predlagal med drugim potrditev dolgoročnega posojila za cesto Celje—Rogaška Slatina, in sicer 60 milijonov za odsek med Vrbnim in Grobelnim, nadalje 27 milijonov za dograditev sodišča v Celju in poroštvo za kmetijsko investicijo v Imenem (vključno odkup zemlje). Poleg tega so na seji potrdili še predlog o ustanovitvi posebnega sklada za vzdrževanje stavb, ki jih upravlja OLO in zaključni račun okrajne gostinske zbornice za 1961 leto. Svet za plan in finance je pred- ložil v p>otrditev še zaključni ra- čun okrajnega proračuna za lan- sko leto. Za 12 milijonov višji iz- datki nad dohodki se bodo po potrjenem odloku krili iz sklada 6 % proračunske rezerve. Komisija za statut je ljudskemu odboru predložila naslednjo spre- membo. Do sedaj je bilo pri okrajnem ljudskem odboru 15 svetov, v njih pa poleg odborni- kov OLO po delegatskem siste- mu predstavniki vseh občin. Za- radi sorodnosti dela, zaradi teži- šča pristojnosti na svetih v obči- nah in podobnih razlogov je ko- misija predlagala združitev ne- katerih svetov, tako da jih bo odslej le sedem. Razen v svetih za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo ter za zdravstvo in socialno varstvo, v bodoče ne bo več delegatskega sistema. Ljudski odbor se je s predlo- gom strinjal in zglasoval razreš- nico dosedanjim članom sveta, ki jim je že potekla mandatna doba. Članom svetov se je v imenu ljudskega odbora za požrtvovalno delo zahvalil predsednik okraja tov. Miran Cvenk. Nato so na predlog komisije za volitve in imenovanja izvolili nove svete, razrešili upokojenega sodnika okrajnega sodišča Jakoba Mlinar- ja, predsednika odbora za grad- njo sodišča Franca Rupreta in na njegovo mesto izvolili inž. Bu- kanovskega. Končno so razrešili Jožeta Jošta dolžnosti predsedni- Odborniki OLO enkrat drugače: Pred Narodnim domom po zaklju- čeni seji ka komisije za kadrovska vpra- šanja, na to mesto pa izvolili tov. Vlada Grešnika. Kr. TEŽIŠČE NA DELU KOMISIJ Pestrost našega družbenega življenja, predvsem, pa v družbe- no-ekonomskih odnosih zahteva tudi nove oblike, predvsem pa po- globljeno vsebino pri delu sindi- kalnih organizacij. Danes vsaka izmed oblik družbenega prizade- vanja terja poznavanje proble- mov, analitično oceno razmer ve- dno in povsod, zahteva čvrsto in vzpodbudno orientacijo. Minuli so časi, ko smo razpravljali o vsem pogosto površno in preveč laično. Take in podobne ugotovitve so bržčas vodile občinski sindikalni svet v Celju, da je že pred let- nim občnim zborom, v pripravah na ta zbor, uveljavil nov način dela. Letni zbori in konference, neglede katere organizacije jih prirejajo, so časovno preozke, po udeležbi pa preglomazne, da bi na njih dejansko prevladal delovni, analitični in programski duh. Za- to so precej časa pred letnim ob- čnim zborom v Celju obravnavali probleme na številnih diskusij- skih sestankih, kamor so vabili ljudi, ki na posameznih področjih delajo. Take razprave v krogu, ki ga ni ohromila raznovrstnost se- stava, so bile izredno koristne, vrh tega pa so, ko so razno gradivo združile, dale tudi zares več ali manj verno sliko in pre- rez skozi vse veje in oblike druž- bene dejavnosti delovnih ljudi. Jasno je, da je na osnovi takih predhodnih diskusijskih sestav- kov na občnem zboru prišlo pred delegate zbrano, urejeno gradivo za razpravo in za načrtovanje de- la v bodoče. Občinski sindikalni svet .ima poleg predsedstva in tajništva še izredno živo in mobilizacijsko omrežje, ki ga tvori devet stalnih komisij: gospodarska, komisija za družbeno in delavsko upravljanje, komisija za higiensko in tehnično zaščito, organizacijsko-kadrovska komisija, komisija za prosveto, kulturo in tisk, komisija za obrt in komunalo ter komisija za proš- nje in pritožbe. naloge sindikalnih organizacij Akcija občan - uprava Pri vseh občinskih ljudskih od- borih v celjskem okraju je v teku akcija »občan — uprava«, ki ima namen izboljšati odnose med jav- no upravo in občani. Posebno in zelo pomembno vlogo imajo v tej akciji sindikalne organizacije uslužbencev pri posameznih orga- nih in ustanovah javnih služb, še posebej pa sindikalne organizacije pri občinskih ljudskih ^odborih. Velik pomen za uspeh te akcije bo tudi aktivno sodelovanje čla- nov delovnih kolektivov v orga- nih in ustanovah, ki lahko s svo- jimi predlogi najyec prispevajo izboljševanju služb, v katerih de- lajo, s tem pa tudi k izboljšanju odnosov med občani in upravo sploh. Zato je komisija za uslužbence državnih organov in družbenih služb pri okrajnem sindikalnem svetu v Celju posvetila posebno sejo tem problemom, ki so se je udeležili tudi vsi predsedniki ob- činskih komisij za uslužbence dr- žavnih organov in družbenih služb. Na seji so bili sprejeti po- membni zaključki, ki naj prispe- vajo k uspehu akcije oziroma laž- jemu, hitrejšemu, učinkovitemu in cenejšemu uveljavljanju pra- vic in realizaciji dožnosti obča- nov. Komisija meni, da morajo sin- dikalne organizacije uslužbencev državnih organov in družbenih služb v tej akciji posvetiti poseb- no pozornost celemu komplepsu problemov, ki izhajajo iz odno- sov med uslužbenci in občani in si s svojo aktivnostjo prizadevati, da bodo ti onosi pridobili na kul- turnosti, humanosti, skratka, da bi tudi v teh odnosih med ljudmi zagotovili socialistične odnose. Sindikalne organizacije naj bi vztrajale pri tem, da mora akcija zajeti poleg državne tudi javne službe, kot je to tudi nakazano v programu, ki ga je publiciral zvezni zavod za javno upravo, pri čemer so mišljene: zdravsitvena služba, služba za zaposlovanje de- lavcev, socialno zavarovanje, ban- ke, pošta, železnica itd. Občinske komisije za uslužben- ce državnih organov in družbenih služb naj bi organizirale konfe- rence s predstavniki vseh sindi- kalnih podružnic, na katerih bi obravnavale probleme v zvezi s pričetkom akcije. Na seji je bilo posebej poudarjeno, da je treba na teh iposvetih v občinskem me- rilu pritegniti tudi sindikat zdrav- stvenih in prosvetnih delavcev. Konkretna naloga vsake sindi- kalne organizacije bi bila v tem, da bi najprej ugotovila stanje od- nosov med uslužbenci in občani v svoji organizaciji, pri čemer bi naj ugotovila najvažnejše proble- me in pripravila ustrezne ukre- pe za njihovo reševanje. Vzroki raznih slabosti in pomanjkljivo- sti v teh odnosih so lahko zelo različni, pričenši od nedokončane izgradnje komunalnega sistema, zastarelosti ali neracionalnosti po- sameznih predpisov, slabosti v organizaciji in metodah dela, po- manjkanja kadrov, prostorov in tehničnih sredstev, pomanjkanja strokovne literature, ki bi obrav- navala posamezne probleme iz teh odnosov, nepopolnega informira- nja javnosti pa do mnogih navi- dez majhnih vprašanj, kot so ne- racionalni obrazci, slabo organi- ziran sprejem strank itd. V razpravi je bilo tudi poudar- jeno dejstvo, da je treba strokov- nemu in političnemu izobraževa- nju uslužbencev, ki imajo največ stikov z občani — strankami, po- svetiti posebno pozornost, zlasti to tudi velja za uslužbence ni) krajevnih uradih občinskih ljud- skih odborov ter v sprejemnih in informacijskih pisarnah. Napačno je mnenje, da je delo v sprejemni in informacijski pisarni zgolj ad- ministrativno-tehničnega značaja, kajti uslužbenec v takšni službi mora razpolagati tudi s posebnim znanjem in imeti posebne osebne lastnosti, ki zagotavljajo kulturen in human odnos do stranke. Navzoči so tudi opozorili na po- trebo, da bi gospodarske in dru- ge organizacije, zlasti tiste, ki imajo večje število zaposlenih, morale formirati posebne službe za svoje delavce, ki bi v njihovem imenu opravljale razne zadeve pri občinskih ljudskih odborih in jav- nih službah. S tem bi delavci laž- je uveljavljali svoje pravice in urejevali svoje obveznosti, izgub- ljali manj delovnega časa, velike prihranke pa bi dosegle gospodar- ske in druge organizacije, kot tu- di družbena skupnost v celoti. Marsikje bi bilo mogoče za tak- šno pomoč občanom, ki so zapo- sleni, angažirati že obstoječe služ- be v gospodarskih in drugih or- ganizacijah (pravna služba, tajni- štva in podobno). J. Z. џог^ ^ zraka. Tak je bil pred leti. Danes bo bržčas meja med hišami in kmetijskimi "mami ге manj izrazita, tako da težko ločimo do kod je polje in kje začne trg. da bi izboljšali delo komisij Na sestanku predsednikov ko- misij pri občinskem odboru SZDL v Slov. Konjicah so razpravljali o njihovem delu. Ugotovili so, da komisije ne opravljajo v redu vseh tistih nalog, za katere so bile izvoljene, kar zavira deloma tudi delo samega občinskega odbora SZDL, ki nima podrobnih anali/, o posameznih dogajanjih v občini. Zato so predlagali, da bo potreb- no nekatere člane, ki so deloma preobremenjeni ali pa neaktivni, zamenjati predvsem z mlajšimi člani SZDL. Okoli 25. junija je pričakovati z ohladitvijo, ki bo trajal Pnbližno 2 dni. V ostalem bo v glavnem lepo vreme, le včasih oodo krajevne nevihte. Nov sanatorii v Ravnah pri Šoštanju v mesecu juliju bodo v Ravnah odprli nov senatorij — rekreacij- ski center, ki bo namenjen za zdravljenje članov Zveze borcev, kateri potrebujejo duševno in te- lesno rekreacijo. Zmogljivost no- vega doma bo okrog 60. Ob otvo- ritvi pa bo imelo prostor trideset bolnikov. Zdravili bodo s psiho- terapijo, delovno terapijo in raz- vedrilom. Preurejevanja lepega gradiča v Ravnah vodi celjska bolnišnica z investicijami iz re- publiškega sklada ter sofinansi- r an jem komun. V celoti še vedno niso popolno- ma vsklajena mnenja, kdo naj bi se zdravil — t. j. lažja ali težji primeri duševno neuravnoveše-i nih ljudi. Po mnenju nekaterih psihiatrov naj bi ta novi zavod sprejel predvsem tiste vrste lju- di, ki se z okolico ne morejo spoprijazniti in bi jim dom nu- dil neke vrste azil. Z delovno te- rapijo pa bi se vključil v dolgo- trajnejše zdravljenje. Z novo ustanovo je storjen ko- rak naprej v zdravstvu, kajti to- vrstnih zavodov nam še vedno primanjkuje in to predvsem za preventivo. -ik V PO.NEDELJEK SE V ŠENTVIDU NAD ŠOŠTANJEM ZAČNE okrajni politični seminar Nove ekonomsko-politične na- loge, ki se kažejo ob nastali gospodarski situaciji, v našem družbenem in političnem živ- ljenju, terjajo od vodilnih poli- tičnih in samoupravnih organov v gosipodaRsikih organizacijah tudi temeljito poznavanje pro- blemov. Okrajni komite ZKS je preko ideološke komisije sklenil v okviru okrajnega političnega seminarja, ki je dobil že stalne oblike političnega in družbenega izobraževanja, posvetiti jyosebno pozornost kadrom iz naših naj- večjih gospodarskih organizacij. Tako se bo v ponedeljek v Šent- vidu nad Šoštanjem začel štiri- dnevni seminar, ki se ga bo ude- ležilo okoli 2Ђ odgovornih komu- nistov iz večjih industrijskih in kmetijskih gospoflarskih organi- zati j. Program seminarja predvideva večje število pr(4lavanj s jjod- ročja našega družbenega razTOJa, gosipodarstva in odnosov v pod- jetjih, decentralizacije, delitve! dohodka itd. Težišče seminarja bo posvečeno obravnavanju kon- kretnega stanja v okraju, obči- nah in podjetjih. Poleg predavanj 1)(kIo mleleženoi v grupnem delu prav tako konkretno analizirali sitanje v svojih podjetjih na osnovi gradiva, ki ga bodo pri- nesli s seboj. Seminar ima pred- vsem delovni značaj, program pa je precej obsežen. Kadrovanje udeležencev so iz- vršili občinski komiteji ZKS, do- končen izbor pa je izvedla okrajna ideološka komisija sku- paj s kadrovsko komiííijo. Predavatelji na seminarju bo- do najvidnejši politični delavci in gosi(M)darski strokovnjaki iz okrajnih in republiških forumov ter republiških višjih šol. Semi- nar je organizacijsko ia strokov- no pripravila celjska delavska uniyerza. c. CELJSKI TEDNIK STEV. 24. — 22. junija 1962 Atomksa psihika sodobnosti je za pacifista ali za človeka, ki vojaško ne zna ali ne more misliti, grozljiva. Vemo, da se tisti, ki še ттлјо atoma, že več let z vsemi mogočimi razlogi za vojaški atom bore in da iVi med njimi hočeš nočeš Nemčija na čelu ali vsaj najnevarnejša. Kennedyljev vo- jaški svetovalec general Maxwell B. Taylor pravi, da imajo ZDA atomsko orožje samo za dva pri- mera: če bodo napadene ZDA in če bi bilo nesporno jasno, da se tak napad pripravlja. Francozom in Nemcem, a predvsem Nemcem je to Taylorjevo mnenje argument, da morajo sami imeti v rokah atomsko strašilo, atomsko za- straševalno orožje. ZDA niso več neranljive, atomsko orožje pa je zaenkrat kakor čebelino želo, pra- vijo. Čebela v sili piči, pa zato tudi umre. Zato imajo vse čebele žela, ne samo matica, da bi se k njej zatekale: »Umri za nas!« Vsak umira zase. Tudi Angleži 1. 1940 niso svojega letalstva žr- tvovali za. Francijo, ko jim je šlo za glavo. Vojna zoper SZ bo samo takrat konvencionalna, če bo ime- la titdi Evropa sama atomsko orožje, ki ga bo uporabila, kadar bo sama hotela. Tako nemški militaristi, pravzaprav oficielna Zapadna Nemčja. Zakaj se jim tako muAi? Pre- pričujejo svet, da SZ drži stalno prst na usodnem stikalu, da se pogovarja z Zapadom vselej ta- ko, da se igra s pištolo pred no- som sobesednika in izziva kakor nesramen cowboy. Obenem po- večujejo vojno psihozo z ugotav- ljanjem, da je trenutno Vzhod v slabi koži, da je gospodarska ofenziva Zahoda potisnila Vzhod v defenzivo, da je njegov vpliv na neangažirani in angažirani svet Azije in Afrike vsak dan manjši, ker je vedno manj kredi- tov na razpolago, kar je Hruš- čov sam povedal malijskemu predsedniku Modibo Keiti. Seveda je za to atomsko psiho- zo, ki jo kuhajo v Zapadni Nem- ' čiji Berlin. SZ pritiska z Berlin-\ nom, ker je položaj tak, da lahko. ] Z berlinsko karto v rokah skuha- jo Nemci plašiti ^DA, češ da je Hruščev naperil strel na enega od Kennedyjevih »-essentials«, na bi-, stveno ameriško postavko, da na- mreč ameriške čete morajo v Ber- linu ostati. Skratka, tudi letošnji hladni kresni čas je poskrbel za vzdušje od nekdaj značilno za ne- "■■ vihto, ki se zbira in ki bo zdaj zdaj sprožila UrSodne atomos^erili-, je na potrpežljivo zemljo. j Člani varšavskega pakta so v' Moskvi poslušali Gromikov eks- poze o nemškem vprašanju. Bilo je rečeno, da je SZ za mirno in¡ razumno ureditev tega in pose-' bej berlinskega vprašanja, da pa mora Zapad tudi dokazati, da mu je prav tako do tega. Pogovori so stagnirali' vendar se obe strani ; zavedata, da je atomski spopad zaradi Berlina nemogoč. Kljub morečemu ozračju, ki ga zaradi tega izziva Nemčija, se običajni stiki med SZ in ZDA vzdržujejo in celo goste, to pa svinčeno gmo- to atomske groze vendarle vsaj odmika. V Laosu je zmagala teza, da se da vzpostaviti koalicijska vlada. To pomeni, da so ZDA zu' radi vojaških ukrepov Patet Lac zaenkrat opustili misel, kako bi z vojaškimi ukrepi okrepili opozi- : cije desničarskih sil. SZ je na koa- \ licijsko vlado tudi pristala in ce- lo Kitajci so izrazili zadovoljstvo nad tem. Kljub koaliciji je tu vo- jaško in moralno zmago odnesla levica. Razume se, da so tak raz- voj v Laosu Amerikanci sprejeli z »-zmernim optimizmom«. Stojimo pred rojstvom alžirske države. Francoski ultraši uvajajo referendum z novimi izseljevanji, kolonisti se izseljujejo, čeprav je začasna vlada ponovno zagotovila evropskemu prebivalstvu,, da bo Alžir spoštoval evianske sporazu- me. A zločinci OAS so takšni, da se bežeči kolonisti verjetno po pravici vprašujejo, kdaj se bo dvignil kak alžirski Cicero in za- čel z retoričnim vprašanjem: Qv^ousque tandem ... Koliko časa bo OAS še eksploatirala potrpež- ljivost alžirskega ljudstva? In seveda, še za marsikatero zlo bi se ljudje na svetu tako vpra- éali in upravičeno od nekoga pri- čakovali iitdi odgon>OT. T. O. ZAPIS S PLENUMA OBČINSKEGA ODBORA SZDL V SLOVENSKIH KONJICAH Od splošnega h konkretnemu Pod vodstvom predsednika GVIDA MRAZA je bil v pone- deljek popoldne razširjeni plenum občinskega odbora SZDL v Slovenskih Konjicah, na katerem so po uvodnih besedah predsednika in sekretarja lov. TURNSKA razpravljali o ne- katerih problemih gospodarjenja in o delu, ki ga naj Socia- listična zveza opravi v obdobju, ko na prvo mesto postav- ljamo izpolnjevanje proiz vodnih nalog, štednjo itd. Razveseljiva je ugotovitev, da se je Socialistična zveza lotila ob- ravnavanja teh nalog z veliko od- govornostjo in zavestjo, da mora prav ona spodbuditi proizvajavce ter vse ostale politične organiza- cije ik skupni akciji za dosego ti- stih rezultatov v proizvodnji ter na vseh ostalih področjih družbe- ne dejavnosti, ki lahko pripomo- rejo k stabilizaciji gospodarstva. Značilnost konjiškega plenuma občinskega odbora SZDL pa se je pokazala še v zahtevi, da je treba prelomiti z dosedanjo prakso ob- ravnavanja gospodarskih vpra- šanj v ozkih krogih strokovnja- kov in da je treba ta krog razši- riti na vse proizvajavce, na vse delovne ljudi in člane Socialistič- ne zveze. In prav zaradi tega je ta politična organizacija sprejela obveznost za sklicanje širšiih se- stanikov svojih članov po vseh krajevnih odborih. Tu bodo raz- pravljali o vseh vprašanjih indu- strije, obrti, trgovine itd., v kra- jih pa, kjer ni ni proizvodniih enot, pa naj bi težišče svojega dela osredotočili na obravnavo družbenih služb, kot šolstva, zdravstva, splošne investicijske politike in podobno. Da bi bili ti sestanki kar najbolj konkretni, bodo nanje povabili tudi zastop- nike podjetij, organov delavske- ga in družbenega upravljanja, ki bodo po potrebi dajali odgovore na vprašanja, kaj so storili, da bi notranje odnose v kolektivih vskladili s potrebami današnjega časa. Gre torej za široko akcijo, ki se bo uveljavila zlasti na kon- kretnem obravnavanju vprašanj, ki zadevajo tako proizvajavce kot potrošnike in člane Socialistične zveze. Plenum pa se ni ustavil samo ob problemih industrije in morda še večje obrti ter trgovine, tem- več je opozoril tudi na druge de- javnosti, ki morajo biti prav ta- ko vključene v prizadevanja vseh naših ljudi za izpolnjevanje vsa- kodnevnih nalog. Tako je že raz- prava opozorila na »velike notra- nje rezerve« v zdravstvu, social- nem zavarovanju in podobno. Mar številka, da je lani zaradi nesreč pri delu, bolezenskih iz- ostankov in podobno manjkalo vsak dan na delu (v povprečju seve) po 243 ljudi, ne p>ove veli- ko? Značilne so tudi ugotovitve ob- činske komisije za kontrolo nad delitvijo čistega dohodka. Četudi je rok, ko bi morala podjetja predložiti dokumentacijo o lanski delitvi čistega dohodka, že pote- kel, je še zmeraj nekaj gospodar- skih organizacij, ki te naloge ni- so opravile. Pa ne samo to, tudi dokumentacija o delitvi čistega dohodka je v mnogih primerih silno pomanjkljiva. Drugod spet, so to delo opravili le strokovnjaki ne da bi na probleme opozorili organe delavskega samoupravlja- nja. Zato je komisija zavrnila vsakršno dokumentacijo, ki je_bi- la izdelana in obravnavana v oz- kem krogu ljudi. O vseh teh re- čeh bi se morali dobro pogovori- ti ne samo člani delavskih sve- tov, temveč celotni kolektivi. Ker tega v večini primerov niso sto- rili, se zdi, da tudi sindikalne po- družnice niso opravile nalog, ki bi jih morale. Za vzor bi lahko postavili le konjiško Lesno indu- strijsko podjetje, kjer so te prob- leme uredili in obravnavali tako, da ni očitkov niti z ene, niti z druge strani. Spričo nezadovoljivega dela pri urejevanju dokumentacije o de- litvi čistega dohodka v podjetjih, se čujejo očitki, ki pa imajo svoj izvor v tistih, ki bi to dokumen- tacijo morali jasno in razločno posredovati tudi delovnim kolek- tivom, češ, zdaj pa je občinska komisija tu, ki nam reže kruh in odloča, ali smo izplačali na račun osebnih dohodkov kaj več (ne po- vedo pa, da na račun tistega po- večanja skladov, ki je nastal za- radi gospodarskih instrumentov, ne pa po zaslugi prizadevnosti ko- lektivov itd.), kot bi po splošnih normah in usipehih lahko. Zaradi tega bo treba še in še govoriti o delu in vlogi občinske komisije, saj je njen glavni namen, da ko- lektivom pomaga, jih prepričuje in šele nazadnje ukrepa, če bo to sploh potrebno. -mb Celjski motiv Nazaj ni poti Ne moremo in ne smemo nazaj, ampak samo naprej v še večje poglabljanje in utrjevanje de- lavskega samoupravljanja v na- ših enotah, je v razgovoru, zakaj je pravzaprav prišlo do izredne aktivnosti mladine, ki je zapo- slena na železnici širom po Jugo- slaviji, dejal predsednik mladin- ske organizacije celjskega želez- niškega vozlišča tovariš MARTIN VRBEK. Kot je znano, je železniška mla- dina ostro in odločno reagirala na poskuse nekaterih posamezni- kov, zlasti iz bivše centralne di- rekcije, da bi se v pogledu sa- moupravljanja vrnili na staro pot, na pot centralizma, na sistem vodenja in upravljanja iz enega centra. Mladina pa je rekla — ne! Pot nazaj ni mogoča, četudi ugo- tavljajo določene napake, ki so se kazale v zadnjem obdobju. Napake pa niso nastale zaradi de- centralizacije samoupravljanja, temveč predvsem zaradi centrali- stične miselnosti in nepravilnega gledanja posameznikov na nov način upravljanja. Ce bi dosledno izvajali smernice zakona o reor- ganizaciji jugoslovanskih želez- nic, je še dejal tov. Vrbek, potem bi tudi o napakah in slabostih ne mogli govoriti. Poldrugo leto decentralizacije delavskega samoupravljanja na jugoslovanskih železnicah je pri- neslo vrsto pozitivnih rezultatov. Železničarji so s polnim razume- vanjem ter z vso resnostjo pristo- pili k reševanju problemov, ki so se prej več let reševali in ki so ostali nerešeni pod sistemom cen- tralistično - administrativnega u - pravljanja. Hvaležna je ugotovi- tev po bolj racionalnem korišče- nju osnovnih sredstev. Pa še več — nova železniška transportna podjetja, sekcije itd. so združe- la sredstva za gradnjo ključnih objektov. Pa tudi samostojna de- litev dohodka je znotraj kolekti- vov dosegla svoj namen, saj je stimulirala boljše delo ne le ko- lektivov, temveč tudi posamezni- kov. Obstoječe organizacijske strukture zagotavljajo vsem eno- tam popolno ekonomsko samo- stojnost ter medsebojno sodelo- vanje. Z uveljavitvijo decentra- lizacije samoupravljanja se je po- javilo tudi tesno sodelovanje ko- lektivov posameznih železniških enot z ljudskimi odbori. Tako je prišlo do skupnega reševanja ne- katerih komunalnih problemov Železničarji so se z vso vnemo vključili v komunalni sistem. Ce bi šli nazaj, je poudaril tov. Vrbek, potem bi izgubili jasno perspektivo za razvoj svojih enot, sekcij, podjetij itd. Prav zaradi tega sklicuje mladina v teh dneh po vsej državi širše sestanke, na katerih najodločneje protestira proti vrnitvi na staro ter ugotav- lja uspehe in analizira slabosti, ki so se pojavljale doslej. Mimo tega pa bo mladina jugoslovan- skih železnic seznanila z vsebino tega problema najodgovornejše državne, sindikalne in politične voditelje ter jih zaprosila za spre- jeme, da bi jim laže obrazložila svoja stališča. M. B. Hudinjska osemletka primer vzornega dela — šopke, ki vam jih izročajo pionirji, je med dragim dejal predsednik šolske- ga odbora Vili Spat na skupni seji čla- nov šolskega odbora, starešinskega sve- ta, učiteljskega zbora in staršev otrok, ki obiskujejo osnovno šolo »Franja Vrnnča« na Hudinji, sprejmite kot izraz velike hvaležnosti za pomoč in razume- vanje vaših kolektivov pri reševanju nekaterih pomembnih nalog naše usta- nove. Tako je tudi ta gesta izpopolnila/ pri- jetno razpoloženje na skupnem sestanku v avli lepe šole, ki je bil v nedeljo do- poldne z namenom, da ocenijo delo v šolskem letu, ki so ga zaključili ter da sprejmejo nekatere napotke za prihod- nje prizadevanje. Zato so v uvodnem delu posvetovanja govorili predsednik šolskega odbora Vili Spat o uspehih te- ga organa upravljanja, nadalje dr. Franc Zupančič o delu starešinskega sveta ter vseh organizacij na šoli, nazad- nje pa še upravitelj šole prol. Jakob Medved o učnih uspehih in prizadeva- njih učiteljskega гЉота za najboljšo do- sego ciljev šolske reforme. Ce bi združili vse izgovorjene besede na nedeljskem posvetovanju ter mnenja, ki jih človek dobi ob oceni dela, ki so ga opravili na hudinjski šoli, potem bi šolskega območja ter vzornega prizade- nega sodelovanja učiteljskega zbora za lahko rekli, da je ta zavod primer izred- vanja učiteljskega zbora za najboljše najboljše pedagoško delo. Hudinjsko šo- la je tista, ki je znala nase navezati delov- ne kolektive in jih vključiti v reševanje nekaterih skupnih nalog. To sodelovanje je v minulem šolskem letu najbolj pri- šlo do izraza pri ureditvi in opremi de- lavnice za tehnični pouk, saj so kolektivi in društva Ljudske tehnike prispevala samo za delavnico 1,348.000 dinarjev, od tega kolektiv Cinkarne 593.000 ter društ- va Ljudske tehnike Cinkarne 200.000, Emajlirke 100.000, Klme 355.000 ter IFE 100.000. Razgibano in živahno pa je bilo tudi notranje delo, ki so ga s pomočjo pio- nirske in mladinske organizacije, pod- mladka Rdečega križa ter najrazličnejših krožkov in delovnih brigad usmerjali člani učiteljskega zbora. Izredno pridni so bili pri urejevanju okolja šole. Tu je lep šolski vrt, nadalje športni prostor, ki je že dobil pravo podobo itd. Pri vseh teh delih so učenci opravili 4.564 pro- stovoljnih delovnih ur. V minulem šolskem letu je osnovno šolo »Franja Vrunča« obiskovalo 995 rednih ter 28 izrednih učencev, ki so bili razdeljeni v 31 oddelkih. Od rednih učencev jih je 78.36 izdelalo, medtem ko jih je 85.25 takih, ki bodo napre- dovali v višji razred. Učni uspeh je v letošnjem letu nekoliko slabši, kot je bil v prejšnjem, kar pa pomeni, da je učiteljski zbor dobro konsolidiral no- tranja merila za ocenjevanje. Značilna in hkrati več ali manj razumljiva je ugotovitev, da je učencem največ pre- glavic delal angleški jezik, bolj trdo je šlo tudi pri matematiki ter sloven- ščini. Četudi bi si želeli še tesnejšega so- delovanja s starši otrok, pa je 128 razred- nih roditeljskih sestankov s povprečno 69 odstotno udeležbo staršev lep primer skupnega obravnavanja učnih uspehov in ostalih nalog šole. _ Zaključek uspelega zborovanja so učenci šole izkoristili še za to, da so izročil ravnatelju zavoda prof. Jakobu Medvedu lep šopek rožic ter mu zaželeli na novem delovnem mestu veliko uspe- hov, sreče in zadovoljstva. To mu želi- mo tudi mi. -mb PRAVO POLETJE v prvi polovici juiija v zadnjem obdobju smo lahko zabeležili izredno veli- ko nenavadnih vremenskih sprememb. Bili so primeri, ko je živo srebro v jutranjih urah padlo tudd pod ničlo, medtem, ko je bilo dopoldne po sedem do osern stopinj nad ničlo. Po hladnih in de- ževnih dnevih je zdaj znova nastopilo toplo vreme, ki bo po nekaterih predvidevanjih trajalo še nekaj časa. Zdaj, ko se je začela sezo- na letnih dopustov in ko se naši delovni ljudje priprav- ljajo, da preživijo čas letne- ga odmora ob morju, v pla- ninah ali ob jezerih, se zno- va pojavlja vprašanje, kakš- no bo vreme v tem času. Na to vprašanje je vremenoslo- vec-amater Boris Koljčicki takole povedal: Toplo vreme bo trajal« nekaj dni. Proti koncu juni- ja lahko vnovič pričakujem« hladnejše in spremenljivi vreme z dežjem. Takšno né stalno vreme bo trajalo d< začetka julija. Takoj zaten bo nastopilo obdobje prave ga poletja s hudo vročino ш sončnimi dnevi. Tudi pada vin bo v tem času zelo malo Rravo poletje bo trajalo d< približno 20. julija, ko se po novno pričakuje vdor atlant skega zraka, z njim pa tud dež. Vse to bo trajalo približ no sedem dni. Proti konci julija bo ponovno zavladal« obdobje suhega vremena vročino. To bo tudi najtoplej še obdobje letošnjega poletja Toplo vreme bo značilno tu di za prvo pKDlovico avgusti medtem ko bo v drugi pre vladovalo zmemo toplo. V ŠENTJURJU SO ODPRLI ekspozituro KOMUNALNE BANKE Ob navzočnosti najvidnejših predstavnikov Komimalne banke v Celju, nadalje okrajnega ter občinskega ljudskega odbora in prav tako zastopnikov delovnih kolektivov šentjurske občine so v sredo dopoldne odprla v Šent- jurju ekspozituro celjske komu- nalne banke. V tej na novo osnovani bančni enoti bodo opravljali vse posle okoli hranilnih vlog, potrošniških posojil, žiro računov privatnikov ter dajanja kreditov iz občinske- ga stanovanjskega sklada. Za še- fa ekspoziture je bil imenovan tov. Franc Dobovičnik. Zelja po ustanovitvi lastn bančne ustanove v Šentjurju j stara že nekaj let; vendar je bil neuresničljiva predvsem zarac pomanjkanja ustreznih ртostoro^ Kratek odmoi RADIA CELJE Te dni so v teku zadnji pos za priključitev celjske relejne ra dijske postaje časopisno založni škemu podjetju »Celjski tisk' Formalno se bo celjski radio okviru nove organizacijske enot oglasil prvega julija. Ker pa mo rajo biti do primo predaje oprav Ijena še nekatera tehnična deli kot namestitev novih aparatur i podobno, celjski radio od 23. d vključno 29. junija ne bo im( lastnih oddaj. Zato pa bo tudi času med 17. in 18. uro posredo val program ljubljanske radij ske postaje. TO IN ONO iz l(onjišl(e občine NEZADOVOLJSTVO ZARADI UKINITVE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA V Slovenskih Konjicah in kra- jih, skozi katere je prej vozil mali konjiški vlak, niso nič kaj zadovoljni z ukinitvijo železni- škega prometa ter z njegovo pre- usmeritvijo na avtobusnega in kamionskega. To lahko sklepamo tudi po pismu, ki ga je občinski ljudski odbor naslovil pristojne- mu republiškemu organu in v katerem med drugim ugotavlja- jo, da je dostava blaga zdaj slab- ša kot je bila prej. Zlasti neza- dovoljivo poteka preskriba teh krajev s premogom. Plan pre- skrbe s premogom so doslej iz- polnili s komaj desetimi odstot- ki. Na občini v Konjicah menijo, da bi mariborsko železnišiko transportno podjetje moralo vsaj še aek&i časa, else ti pa tako dol- go, dokler ne bi uredili cesto od Poljčan do Zreč, zadržati tovor- ni železniški promet. Seveda, to so mnenja, ki pa se križajo z utemeljitvijo, zakaj se je železniško podjetje odločilo za preusmeritev prometa. To so mnenja, ki jih navzlic samostoj- nosti železniškega podjetja ne kaže prezreti, saj izražajo voljo in želje tamošnjih prebivavcev. TUDI TURIZEM Ce lahko tako rečemo, da so T Vitanju, na območju konjiške občine, napravili prri resnejši korak k požiritri turizma, pa zdaj želja po razširitvi turizma preveva tudi druge kraje Dra- vinjsike doline. Lepo osnovo za razvoj turizma imajo v Spitali- ču. pa tudi v nekaterih drugih krajih. Seveda pa bodo morali misliti še na ureditev glavne ce- ste, ki pelje skozi dolino ob Dra- vinji. Ne glede na to, pa je raz- veseljivo že dejstvo, da so tudi tu spoznali velike koristi, ki jih lahko prinaša turizem. PRIPRAVE ZA SESTAVO OBČINSKEGA STATUTA Komisija za sestavo osnutka občinskega statuta je pridno na delu. Trenutno pripravljajo teze za razpravo o posameznih po- glavjih novega občinskega statu- ta. Vse kaže, da so se dela lotili z veliko odgovornostjo. Prizadevanja občinskega ljud- skega odbora za postavitev solid- nih temeljev za nadaljnji razvoj turizma pa se kažejo tudi v pri- pravljenosti občine, da sodeluje pri natečaju za dodeljevanje kre- ditov za gradnjo novega hotela in ne nazadnje v namenu, da z ure- ditvijo cestišča p>omaga pri grad- nji bencinske črpalke v Slov. Ko- njicah. MANJ SVETOV .— BOLJŠE ...... -........^.....D£LQ................... .... Občinski ljudski odbor v Slo' Konjicah je že proti koncu lai skega lota združil nekatere sv( te. Zanimivo je, da so se kmal pokazali izredno zadovoljivi rç zultati tega ukrepa. Tako so sej svetov zdaj bolj živahne. Tudi i primerov, da bi se kateri srí ne sestal, ali da bi bila seja z'¿ radi slabe udeležbe nesklepčn' kar se je prej navzlic vsemu d[ gajajo. Zdaj prihajajo na sej vsi člani z veliko prizadetost; in željo, da bi s svojim deloi pomagali obravnavati in resera' določena vprašanja. Tajništvo ljudskega odbora P se je istočasno zavzelo, da so ^- sveti dobili delavne strokovo tajnike, ki pripravljajo gradil za seje. Zato je solidno delo sfß toT zajamčeno tudi s te plati. CELJSKI TEDNIK STEV. 24. — 22. jun ja 1962 proizvodnost osebni dohodki anomalija KOMISIJE so ZAŽIVELE V vseh občinah so v zadnjem času postale komisije za iz- vajanja predpisov o delitvi dohodkov zelo aktivne. Razen osrednjih občinskih komisij, so v tem obdobju začele delovati tudi strokovne podkomisije. Tako smo obiskali domala vse ob- činske komisije. Takoj v začetku je potrebno povedati, da imajo neprimerno več dela občinske komisije v razvitejših občinah (Celje, 2alec in Šoštanj), kajti tu se polagoma spričo večje gospodarske moči komun nabira vse več dokumentacij. Med- tem pa v nekaterih manjših občinah ni posebnih problemov, kajti gre za malo število gospodarskih organizacij in ustanov, ki bodo morale predložiti ustrezno dokumentacijo in analize. Njihova nologa je to! Ko so na komisijah obravnavali nekatere primere, nekje so to ugotovili že na strokovnih pod- komisijah, so prišli do zaključka, da so izračunali »streseni kar ta- bo«, kar pa nima smisla. Kajti osnovni smisel sedanjih ukrepov in začrtanja bistvenih ter značil- nih družbenih norm razpolaganja s sredstvi (ne zamenjevati teh pojmov z admimstrativnimi zako- ličen jem razvoja podjetja) ni, da bi komisija ugotavljala ali je ne- ko podjetje dobro gospodarilo ali ne. To je naloga samoupravnih organov in delovnih kolektivov. Ob tem so gospodarske organi- zacije dosledno sledile osnovnim F>olitičnim načelom, ponekod pa so se še vedno skušali izogniti stvarni obravnavi problema ter jasnemu in odkritemu razpravlja- nju v kolektivu. Zaradi tega se je tudi pripetilo, da so nekatere go- sip>odarske organizacije dobile predloženo dokumentacijo naizaj, da jo popravijo. Tak primer je tudi »Gradnja« v Žalcu — čerav- no moramo povedati, da to ni edini primer in da zaradi tega ni primer, ki ga moramo do kraja obsojati. Ros je naša naloga Drugje pa so zadevo obravna- vali dokaj drugače. Sem — v po- zdtivnem smislu — sodi škofje- vaška tovarna odej. Tu so zadevo natanko analizirali. In ne samo, da so proučili dosedanje obdobje; pregledali so realne možnosti za naprej. Zaradi tega so 6 milijo- nov, čeravno so za lani bili skopi pri odmerjanju uspehov, še pose- bej rezervirali za letos. Upajo si- cer, da jim te vsote ne bo po- trebno načeti, hkrati pa so pre- pričani, da je tolikšna vsota za- dostna, da bi lahko premostili tu- di kako resnejšo težavo, ki bi na- stopila zaradi pogojev, ki so iz- ven njihovih moči. In nazadnje — kar je najbist- venejše — ko so o delitvi sred- stev razpravljali, proizvajavci so tudi natanko čutili, da gre za njih. Tako so tudi o teh proble- mih razpravljali. To pa je tudi hkrati najboljši dokaz, da pome- ni dober delavski svet in dober kolektiv z dobrim vodstvom po- roštvo za uspeh — to hkrati tudi pomeni, da v teh skupnih napo- rih morajo prav samoupravni or- gani odigrati (in jo lahko odigra- jo) najpomembnejšo vlogo. Isto- časno pa to pomeni, da so povsod tam, kjer so pustili, da so v ime- nu kolektiva govorili strokovnja- ki — to nam dokazujejo drugi primeri — dosegli ргат obraten učinek. Realna podlaga biez „PLAFONA" V zadnjem obdobju so tudi sin- dikati zavzeli jasno ^tališče 'do vprašanja razponov in tako ime- novanih plafoniranih osebnih do- hodkih. Nevzdržno je namreč, da se razmerje med najnižjo katego- rijo in vodilnimi ljudmi ustavi pri razmerju ena proti deset — ali celo da gre čez to razmerje. Istočasno pa je nemogoče, čeravno gre za razčiščevanje odnosov, da bi ignorirali osnovno gibalo: in sicer — nagrada po delu. Vendar mora tu obstajati neka mera in predvsem realna osnova. Ko so govorili o teh problemih, niso omenjali številk iznad sto ti- soč, kajti pri teh (razen v izjem- nih primerih) že težko govorimo o morali. Istočasno pa so pouda- rili, da \je tudi nemogoče najti neko ustrezno in enotno univer- zalno merilo odnosov, kajti to je odvisno predvsem od strukture zaposlenih in njihove udeležbe na posameznih upravičenih pre- sežkih. Obstaja pa še drug problem. Namreč — uravnavanje in upo- števanje najnižjih kategorij z ozi- rom na zaslužke. V nekaterih ko- lektivih (zlasti večjih in bolje organiziranih) so temu problemu Posvetili posebno pozornost, .'drugje pa so zadevo še naprej reševali prakticistično in se zaradi tega v to niso spuščali. Zanimiv in hvalevreden je pri- mer iz celjske Cinkarne, kjer vsa razmeroma mala izplačila še po- sebej obravnavajo in poiščejo ustrezno možno (ne da bi dajali *u.4miljninoT>) rešitev, da do ta- kega izplačila sploh ne pride. Za io so se angažirali vse politične organizacije v kolektivu in tudi ustrezni del uprave. Drugje pa žal riiso tako ravnali. Zadovoljili so se s preprosto formulacijo ugoto- vitve, češ delo je normirano in kolik je rezultat — tolik je tudi zaslužek. Zal pa je to logika brez osnove, kajti — ali obstaja ob- jektivna sigurnost, da so norma- tivi pravilni? Ali morda v orga- nizaciji dela ni kaj zaškripalo in podobno. Čim bi to bilo, je tudi vsaka logična gradnja nesmiselna. Brez objektivne osnove je še tako objektiviziranje neobjektivno. Vendar moramo pripomniti po analizi v nekaterih podjetjih — zlasti pa v razgovoru z delavci — da so v večini kolektivov prav te naloge sedanjega obdobja vzeli na jresneje. Dokaj jasno pa je. da bodo v kolektivih, kjer teh problemov niso načeli, morali .samoupravni organi in proizvajavci v ekonom- skih enotah nujno zahtevati pri- četek reševanja tega perečega problema. Razen tega pa se bo ob tej priložnosti tudi pokazalo, ka- teri gospodarski voditelji vidijo dalj od sebe in kateri v zadostni meri vidijo kolektiv. Na koncu še to — prav krivični bi bili, če ne bi hkrati povedali, da so nekatera podjetja v težav- nem položaju, in sicer iz dokaj različnih razlogov. Tu obstajajo objektivne in subjektivne slabosti. Ce je trg ali kaka druga okolnost, ki jim onemogoča, da bi te zadeve uredili, bi bilo krivično, če bi jih obsojali. Ce pa so za notranje sla- bosti vzrok osebnih napak (orga- nizacija dela. visoki stro.ški in po- dobno), potem res tudi ni vzrokov, da bi sedaj to brez prilagajanja potrebam in pogojem mehanično urejali in zlasti ne brez jasne in odločne besede delavskega sveta ali kolektiva. Enotni principi Pred dnevi je bilo v Celju po- svetovanje načelnikov oddelkov za gospoda rs tvo pri olbčiniskih ljudskih odborih. Trgovinska zihornica je pripravila posveto- vanje z namenom, da se slktipaj dogovorijo o enotnih načelih pri podrolbnih odločitvah o maksi- malnih maržah, ki jiih bodo ob- čine dopustile za posamezne bla- govne isikujpine. Poudariti je po- trefbno, da ni šlo za dogovarjanje o višinah marže, ker bo ta raz- lična v posameznih občinah, tem- več le o načelih, ki morajo biti Aisikilajene, ker tudi gre dejansko za zaokroženo področje. Odsto- panje od osnovnih načel ipa bi hikrati imeilo za .posiledico ustvar- janje nqpotrebne zmede tam, kjer ni potreibna. Okrajina trgovinska zbornica je pripravila tuidi posdben osnu- tek odloka, ki so ga naitej seji v mnogem sipremenili. Zlasti podrobno so obravnavali vprašanje odviisnih stroškov. In sicer aH jih naj upoštevajo pred pribitkom marže ali za tem. To- variš Ivan Petauer, načelnik od- delka za gosipodarstvo celjske oibčine, je natanko obrazložil, da bi zlaisti potrošnikom v nekaterih primerih pribijanje odvisnih stroškov pred pribitkom marže škodovailo in da bi od te^a imela neposredno korist samo trgovina. Tako je navedel tudi primer iz Celja, kjer bi ena sama mala trgovina spričo določene marže zaradi absolutno večje osnove pridobila po lanskoletnem izra- čunu kar okoli 800 tisoč dinarjev več zaradi odvisnih stroškov. Če pa bi odvisne stroške upoštevali po pribitku marže, bi se jih trgo- vina branila, ker bi zanjo ne bili koristni — bolje rečeno — bili bi škodljivi, saj bi pomenili me- hanično poviševanje cen. Isto stališče je zavzel tudi na- čelnik oddelka za gospodarstvo pri občini Žalec, kjer ti stroški znašajo s:ku(paj za vso občino 12 milijonov. Na koncu so se dome- nili, saj je tako tudi tolmačenje republiâkih in zveznih organov, da se bodo odvisni strošiki pri- bijali šele po pribiti marži. Morda velja pripomniti še to. Ta ukrep in tako enotno sta- lišče je nujno in koristno. Zlasti, ker bo veljalo tudi za prodajalne s kmotijiskimi pridelki. Tam pa so včasih uipravičljivi odvisni stroški tudi nad "50 odstotkov na- bavne vrednosti. Nasproten sklep bi namreč pomenil, da bi se mar- ža zaradi absolutno povečanih znesikov povečala kar za okoli in celo čez 6 odstotkov. Istočasno so se zadržali tudi pri vprašanju — ali naj bo pro- metni davek sestavni del dolo- čene marže, oziroma ali naj se posebej obravnava. Tu so na koncu ostali neenotni, čeravno velja tudi tu načelo istega prin- cipa obravnavanja problemov. Razvitejše občine (Celje, Laško, Šoštanj z Velenjem) bodo ob- ravnavale zadevo skuipno in bodo dejansko tako nasploh odpravili vprašanje okoli prometnega dav- ka. Tako bo odslej dajatev trgo- vinskih organizacij kot so vse ostale dajatve. Manj razvitejše občine (Šentjur. Mozirje, Konji- ce) pa bodo obravnavale samo neto maržo!? Kaže, da se bodo o tem morali še enkrat ipogovoriti. Kajti mimo načela o enotnosti obravnavanja problemov, obstaja še druga ne- logičnost. Tajnik trgovinske zbornice je na posvetovanju opo- zoril, da pri 12 odistotkih marže, ki ji nekateri pravijo neto mar- ža, predstavlja neto maržo de- jansko nekaj nad sedem ali osem odstotkov. Ostalo so razne da- jatve. Torej pri odštetku ali brez ' pribitka občinskega prometnega davka le težko oziroma sploh ne moremo govoriti o neto marži. In če nadaljujemo, ali ni bolj smotrno, da iK>časi izginejo iz izložb :5.table«, lisitki in obvestila, o prometnem davku, kajti to je končno nesmiselno in negativno učinkuje na potrošnike. Sličica iz življenja Vse gospodarske organiza- cije morajo letos posredo- vati podatke o višini pre- jemkov, in sicer za vse ka- tegorije. Za one do deset tisoč dinarjev mesečno, do petnajst... do sto, iznad sto, in iznad dve sto. Mnogi jem- ljejo to poročilo kot nekaj nepotrebnega in birokrat- skega, kar nihče niti ne jh)- gleda. Tak primer je na pri- mer recimo Ingrad, kar je računovodja tega podjetja celo potrdil. Obstajajo pa še drugi. Vendar je Ingradov primer zanimiv in tudi naj- bolj poučen. — namreč, če- sar si ne smemo dovoliti in kaj si lahko. V tem podjetju so mislili, da gre ïza list papirja, ki nima vrednosti in ki ga je računovodja brez posebne skrbi podpisal, ičeravno bi mu moral obrazec za april povzročati precej skrbi. Kajti na občini in pri po- litičnih organih, katerim končno ni vseeno, kaj se v Celju in v celjskem okraju dogaja, so si med drugimi ogledali tudi ta listek. Ugo- tovili so, da je v marcu prejelo veliko čez 200 delav- cev ispod petnajst tisoč di- narjev. V aprilu pa je prejel en delavec celo borih 9 tisoč dinarjev. Istočasno pa je bilo v aprilu v tem podjetju 7 ljudi, ki so dobili nad 120 tisoč dinarjev in v maju 5 takih. Ce izvzamemo inže- nirja Bošnaka, ki je dobil nagrado za racionalizacijo, nam ostanejo torej štirje. Uradna obrazložitev je bila: visoka izplačila so re- zultat akorda uslužbencev? Dokaj neverjetno in tudi smešno! Največ pa je dobil pred- sednik delavskega sveta (preko dvesto tisoč). Ko so izplačilo zagovarjali, so na občini trdili, da gre za razliko iz lanskega leta. In da gre dejansko za akord tehnikov. To je lahko in ver- jetno res. Res pa je tudi, da so povedali, da bi lahko dobili še več (to je povedal predsednik delavskega sve- ta), da pa so višek podarili inženirju, ki je imel preve- like akontacije in bi zaradi tega moral denar vračatL Na vprašanje ali so kaj razpravljali, da bi kaj odsto- pili delavcu, ki je prejel sa- mo devet tisoč dinarjev v maju, je predsednik delav- skega sveta odgovoril, da o tem niso razpravljali!!? Istočasno pa velja pripom- niti dvoje: Pri Ingradu imajo pravil- nik o delitvi osebnih dohod- kov. V njem je natanko za- pisano, da je lahko najnižji mesečni prejemek Í6.4.80 di- narjev in najvišji samo 100 tisoč dinarjev. Z ozirom na to, da je pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki ga po- trdi delavski .svet v nekem smislu za podjetje ZAKON, se zastavlja vprašanje, kdo je imel pravico podpisati izplačila (gre za oboja) v nasprotju s sprejetim pra- vilnikom? In kdo je za to odsrovoren? Razen tega pa to podjetje doslej še ni analiziralo svo- jega lanskoletnega poslo- vanja, niti niso proučili no- vih nogojev, v katerih so se znašli. To pa tudi pomeni, da niti ne vedo, kak bo končni uspeh in ali botlo ustvarili dovolj sredstev. Kliub temu pa so imeli do- volj popima. da «o jih delili; ^i»т so delili — l)odimo od- kriti — чо letos ustvar- jena sredstva. To na je ena od na i večjih napak, kar jih trenutno lahko gosnodarska organizacija zagreši. Lahko tudi brez glavobola Doslej so bili prosvetni delavci dokaj nižje stimulirani, kot enako izobraženi kadri v gospodarstvu. Razumljivo je, da je bilo treba te napake popraviti, vendar bi pre- hod o skrajnost pomenil škodo le. z« prosvetne delavce. V zadnjem obdobju so domala oaí- prosvetne ustanove uredile 'ooje tarifne pravilnike. Tu na- stopajo upravičene težave. Pro- fesorji in učitelji so se morali na ^ah vključiti v to delo in pri njih ^> domala nobenih izkušenj. Ra- ^^mljioo je. da so se tu in tam pojavile napake, ki pa jih bo spričo dejstva, da proračunska sredstva šolam deli posebni šolski sklad, možno zlahka rešiti. Zlasti v maju so prosvetni de- ^^r)ci dobili razliko po ocenitvi za ^^zaj. Zaradi tega nas ne sme notiti nekoliko višje izplačilo v ^^rn mesecu. Ce pa natanko ana- iizirarno stanje (ne mikroskopsko) ^ celjski in žalski občini, pridemo <^o dokaj različnih rezultatov. ^ Celju manjka šolskemu skla- zaenkrat (za toliko bo tudi ostal zmanjšan) okoli 56 milijonov dinarjev. In sicer preprosto zaradi tega, ker šolski pravilniki zaen- krat v niansah niso prilagojeni vsoti, s katero šolstvo razpolaga. (Zmanjšanje je nastalo zaradi zni- žanja prometnega davka na ma- loprodajo.) Ko pa smo govorili s predsednikom upravnega odbora sklada za šolstvo, smo zvedeli, da je od .šolnikov dokaj iluzorno, da bi pričakovali zvišanje skupne vsote. Istočasno pa je tudi jasno, da se na šolah lahko mnogo pri- hrani in to pomeni desetine mili- jonov. Zaradi tega sploh ne obsta- ja bojazen, da bi se šolstvo po- javilo z določeno zahtevo po de- narju, ki bi jo res morda spričo tega, da šol ni možno zapreti, ne mogli odbiti. Toda šolniki se bodo z zahtevami morali pojaviti pred upravnim odborom sklada. Tu pa bo že drugače. Zaradi tega je tudi toliko pomembna pravilna, ra- zumna in perspektivna politika na vsaki šoli. Dokaj drugačno sliko smo do- bili v Žalcu. Občinski sklad za .šolstvo je bil tam še previdnejši. Odločili so se za dodeljevanje sredstev šolam po dvanajstinah, tako da sploh odpade vprašanje zadnjih mesecev. Razen tega so tudi povprečja — za iste katego- rije šol — nižja in imajo šole tudi skupno računovodstvo, kar naj- prej izdatke poceni, razen tega pa je možno posamezne ekscese sproti odpravljati. Taka politika za in o šolstvu je vsekakor ko- ristnejša — predvsem za šolarje in šolnike. In sicer brez ozira ali gre za profesorje, predmetne uči- telje ali samo za učitelje. Morda kaže opozoriti še na en problem, ki je sicer osamljen (za- enkrat), a je bolje, če smo nanj pripravljeni. Pripetilo se je v našemj)kraju. Dovolite, da tovariša ne imenu- jem, ker je zadevo popravil, in .sicer sam, ko so ga nanjo opo- zorili. Vsi prav dobro vemo — prosvetni delavci najbolj — da so novi pravilniki še neizdelani in da bo treba še precej truda, da bodo vsaj približno stvarno me- rilo dela in uspeha prosvetnih delavcev. To je namreč proces, ki se je o presveti šele začel, v indu- striji pa je že precej prečiščen pa še vedno ni idealen. Po svojem pravilniku je tako neki upravitelj, in sicer po po- drobnih izračunih dobil za 118 tisoč dinarjev osebnih dohodkov. Nekoliko neverjetno je vse skupaj zvenelo. Strokovnjaki s tega pod- ročja so si zadevo ogledali. Ugo- tovili so. da je bilo izplačano precej neupravičenega osebnega dohodku. Tovariš profesor je te sam popravil. Istočasno je tudi popravil nekatere elemente, ki so se v pravilniku ob tej analizi po- kazali za nevzdržne. Zato celo zasluži priznanje. Istočasno pa je jasno, da mo- rajo prav prosvetni dehivci biti zelo hudi do primerov, kjer bi šlo za zavestno težnjo do višjih do- hodkov. Kajti le-ti bi kaj hitro ustvarili negativen učinek in bi dejansko podrli vsa dosedanja naprezanja za ureditev razmer ter tudi vse dosedanje delo okoli in za pravičnejše odnose med osebnimi dohodki. Prav z istega aspekta je potrebno obravnavati vprašanje nadur in podobno. Namreč, jasno je. da ne gre za nekaj, kar bi naj veljalo samo letos. Gre za regulator, ki bo v svojem razvoju na tem področju veljal za daljše obdobje; in zaradi tega bi vsekakor bilo napačno, če bi večina prosvetnih delavcev, ki želi najboljšo rešitev, dovolila, da že začetne poizkuse kdorkoli diskreditira. Gradivo zbral im mredd Kil« Irfiič CELJSKI TEDNIK STEV. 24. — 22. junija 1962 Podvojen porast izdatkov v žalski oibčini je po zadnjih podatkih zavarovano nelkaj čez 86 odstotkov preibivavcev, ki uveljavljajo zdravstveno varstvo v zdravstvenih domovih v Žalcu iin Polzeli ter v zdravstvenih po- stajah na Vranskem, v Preboldu, Zalbukovci in Lilbojah. Od tega je v preteklem letu. bolovalo 8652 prohivavcev, kar je za 7 odstot- kov več ka:kor leta 1960. Medtem ko so že pqprej istrošiki za amlbiu- laiitno izdravljenje nenehno na- raščali, so se lani v primeri s prejšnjim letom celo podvojili. 1'ako so znesli iskupmi izdatki 1960. leta 26 milijonov 231 tisoč dinarjev, lani ipa 56 miiilijonov 560 tisoč dinarjev. Podružnica okrajnega zavxxla za socialno zavarovanje ugotav- lja, da je vzrok porasta stroškov iskati v povečanju cen posamez- nih storitev in s tem v ustvar- janju vašjega dohodka zdravst- vene službe. Ambulantno zdrav- ljenje so od julija lansikega leta dalje plačevali po pogodbenih pavšalih, pri čemer iso bili ambu- lantni pregledi tista postavka v pavšalu, v kateri so se odražali vsi materialni in funkcionalni izdatki. Ker so zajemali tudi plače zdravstvenih delavcev in ker so se le-te po zakonu o reor- ganizaciji zdravstvene službe povečale, razumljivo, niso za- doščala sredstva v vi slini prejš- njih let. Vendar pa vzro>ki pove- čanja niso predvsem tu. V struk- turi najrazličnejših obolenj, ki so povečale stalež bolnikov za 10 odstotkov primerjavi s pretek- lim letom, izstopajo zlasti nesreče tako pri delu kakor še v večji meri izven dela. Samo ta dva faktorja .sta povzročila izgulK) 17 tisoč 438 dni, kar predstavlja 11,6 odstotkov vseh izgubljenih dni. Če bi podatek še nelkoldko razčleniili, (bi prišli do nekaterih konkretnih primerov, ki kažejo na to, da v posameznih gospo- darskih organizacijah posvečajo vse premalo skrbi tehnični zaščiti pri delu in s tem človeku. Isto- časno pa seveda tudi ljudje niso dovolj pozorni do sobe. Na pri- mer: v keramični industriji v Li- bojah je bilo lani 62 primerov nesreč izven dela, ki so terjale 1676 dni staleža, medtem ko je bilo 41 poškodb pri delu s 472 dni staleža. V Agroservisu je bilo prav tako več poškodb izven dela kakor pri delu, podobno pa tudi v podjetju Gradnja Žalec. Pose- bej zanimivo je, da so bile po- škodbe izven dela vselej težje kakor poškodbe pri delu. Nobenega dvoma ni, da prav pošikodbe močno bremenijo iz- datke socialnega zavarovanja, da pa hkrati obremenjujejo tudi same gospodarske ongamizacije, zaradi česar bi morale te pričeti s sistematičnim reševanjem tega problema, ki ibi zahteval tudi več preventivnega dela s strani zdravnstvene službe. Na porast izdatkov je naposled vplivalo tudi zdravljenje v bol- nišnicah, ne glede na to, da se je ležalna doba znižala od 15 dni v letu 1960 na 14 dni lani. Skupni izdatki za zdravljenje v bolnišni- cah so znašali predlanskim 89 milijonov 500 tisoč dinarjev, lani pa 130 milijonov 180 tisoč dinar- jev. Poleg tega so se več kot po- dvojili tudi stroški za kopališko in klimatsko zdravljenje — od preko 3 na preko 7 milijonov di- narjev. Kljub toliko povečanim izdat- kom je žalska podružnica okraj- nega zavoda za socialno zavaro- vanje zaključila svoje poslovanje s pozitivno bilanco, vendar pred- vsem po zaslugi plačila prispevka iz začasnega delovnega razmerja za oibiravce hmelja. dhr PREURANJENO? Kot je znano, je bila s prvim majem letos ukinjena edina ozikotirna železniška proga v Sloveniji, ki je povezovala Polj- čane s Slov. Konjicami oziroma Zrečami. Od tega dneva dalje je uveden avtobusni promet za pre- voz potnikov iz Poljčan. ki ima piribližno enak vozni red kot ga je imel vlak, razen z nekaj do- datnimi vožnjami. Tovorni pro- met pa je sedaj večinoma usmer- jen z železniške postaje v Celju. Sama ukinitev železniške proge in uvedba avtomobilskega pro- meta je bila že pred tem obrav- navana na sestankih predstavni- kov občinskih- organov, gospo- darskih organizacij in železnice. Glavni razlog za ukinitev proge je bil v njeni nerentabilnosti in v visokih strošikih vzdrževanja vseh naiprav, posebno pa še stro- jev oziroma lokomotiv. Po sedanjih razpravah na te- renu, posebno še v okolici Loč, delno pa tudi na področju Slov. Konjic in Zreč pa izgleda, da ta rešitev ni bila najboljša ali pa morda ni bila ob pravem čaisu izvršena. To se sedaj oipaža po- sebno pri potniškem lorometu. Most čez Dravinjo v Ločah je že nekaj časa v zelo slabem stanju in lahko vozijo po njem le vozila do 1 tone. Do nedavnega so tod vozili vsi vozniki tovoirnih avto- mobilov in avtobusov z mnogo večjo težo. kot je dovoljena. Ta- ko vozi sedaj , en avtoibus iz Poljčan do Loč. tam potniki pre- sedajo v drugega in se vozijo dalje fproti Slov. Konjicam ozi- roma Zrečam. Seveda pa ni mo- goče na tak način urejati tovor- nega prometa in morajo težji kamioni iz Celja za Loče voziti preko Slov. Bistrice, kar je se- veda precej daljša vožnja. Razen tega pa se v Ločah tudi v ostalih pogledih pritožujejo zaradi pre- vozov vagonskih pošiljk premo- ga, opeke in drugega materiala. O vseh teh vprašanjih so zad- nje dni razpravljali odbori poli- tičnih organizacij na terenu. V Ločah so siklicali poseben sesta- nek občanov, na katerem hočejo zvedeti od pristojnih organov, kako se bo celotna zadeva s to- vornim in osebnim prometom v bodoče reševala. Vsekakor bo potrebno v Ločah pqpraviti most ter tako omogočiti reden promet. Toda postavlja se vprašanje, kdo lx) to finansiral. Morda je bila ukinitev železnice tako dolgo, dokler ni ta most usposobljen za težji promet, res nekoliko pre- uranjena. O zadevi je razprav- ljal na eni izmed zadnjih sej tudi ljudski odbor konjišike ob- čine, ki je zahteval tudi nekatere podrobnejše obrazložitve. Celotna zadeva daje zelo po- učen nauk. Tako kot na ostalih področjih se tudi v tem primeru ne da stvari rešiti brez sodelo- vanja državljanov. Ce nič dru- gega, bi bilo nujno že to, da se jih o vsem podrobno seznani, pa hi sedanje kritike in negodovanja odpadla. V. L. ZARADI OTROK (Kozerija) To je ena izmed tistih zgodb, v kateri ima glavno vlogo stanovanje. Pravza- prav .njegovi prebivavci. Jih je namreč več in so v docela neprimernem stanovanju — po kvadraturi. Da bi se rešili stiske, so se poslužili časopisnega oglasa, v katerem je šlo za zamenjavo stanovanja. Za- menjati manjše stanovanje za večje sicer ni enostavno, vendar je bila priložnost. Stanovavca, ki sta bila v večjem istanovanju, bi bila rada prišla v manjše stano- vanje, in tako je prišlo do medsebojnega sporazuma. Toda tega bi moral potrditi lastnik zgradbe in tu se je dejansko zataknilo. —Midva sva pripravljena stanovanje takoj zamenjati, ker je za naju res nekoliko preveliko, toda verjetno se boste morali zmeniti z last- nikom. — Dobro, je rekel intere- sent za večje stanovanje. — Stooim do niega, verjetno ne bo imel nič mroti. Ko je ta prišel do lastnika, je bilo njegovo prvo vpraša- nje: — Imate otroke? Koliko otrok? — Imam otroke. Imam štiri otroke. Živimo v lepem mi- niaturnem stanovanju, ki ima to slaibo stran, da je noretesno. Namreč za toliko ljudi. '— Že prav. vendar vam odkrito povem, da ne bo nič z zamenjavo, kajti imate otroke. Ce ne bi imeli otrok, bi lahko vsak čas zamenjali, tako oa. saj veste, otroci... Interesent za večje stano- vanie ni rekel nič. Tudi ni bil presenečen, saj je končno res. si ie mislil, da ima last- nik nöke zgradbe vso pra- vico odločati o tem, koga spre ime pod svojo streho. So ljudje, ki ne marajo tu- jih otrok, ker imajo radi svoj mir. otrok pa, saj je znano, ni mogoče držati na vrvici. Otroci so pač otroci. Toda skoraj nerazumljivo je. je razmišljal dalje, da bi bili otroci tista ovira, ki bi preprečevala, da (bi človek prišel do večjega stanovanja. Vidite, v tem je tisto, kar prizadeva določeno družbe- no normo. Ni mogoče verjeti, da človek ne bi smel imeti otrok, če bi hoteli biti v sta- novanjskem pogiledu enako- vreden tistim, ki so brez njih. Takšni smo pač ljudje. Seveda, ni mogoče nikogar obsojati, človek bi moral т prvi vrsti obsoditi sobe, ker ni imel možnosti, da bi si zgradil primerno stanovanje, ali da bi vsaj prišel na nek način do primernega stano- vanja. Ce bi ostal sam, bi mu verjetno zadostovala skromna soba, ker pa je v njem želja, da bi si ustvaril družino, soba ne zadostuje. To je vendar docela prepro- sto. Vprašanje je samo, če je zaradi tega manj vreden, da se ga otepajo. AB Spomenik na Ložnem Ložno je iblizu Rogatca. Leta 1944 ISO tam v sikritem bunkerju bivali partizani: Anton Drofenik. Jože Zerak, Jože Kos, Vlado Mi- klavc in Franc Perkovič. Bili so terenci. Žeralkova mati jim je vsako jutro navsezgodaj prina- šala hrano. Toda to je zvohala tudi Rigova, ki je pripeljala na sled Nemce. V neenakem boju sta padla Anton Drofeniik in Jože Žerak. Izdajalka Rigova je pre- jela zasluženo kazen. Preživeli iborec Vlado Miklavc iz Mozirja je ob odkritju spome- nika živo orisal takratne dogod- ke. Odkritja spomenika so se udeležili pionirji iz Dobovca, Rogatca, Donaöke gore in Stoj- nega sela, steklarsika godba na pihala iz steklarne Straža pa je zaigrala več partizanskih melo- dij. Tamlburaški zbor PGD Roga- tec je na predvečer odkritja iz- vajal koncert partizanskih pesmi in koračnic v spomin na padla borca. SPOMENIK V PODČETRTKU V nedeljo bodo v Podčetrtku na grobišču padlih borcev in žr- tev fašizma, ki so ga uredili sredi naselja, postavili granitni spome- nik, na katerem bo izpisano 42 imen, borcev, ki so v tem pre- delu Obsotelja žrtvovali življenja v neenakem boju z okupatorji. Prav tako bodo na Štuklovi hiši na Virštanju odkrili ploščo članu CK KP J in sekretarju krapin- skega okrožja Edi j u Lesk ovar ju, ki so ga po izdajstvu 22. junija 1942. tamkaj ubili. Ta dan so na ■nedavnem zborovanju v Podčetrt- ku predlagali tudi za krajevni praznik. Obiščite v nedeljo Vir- štanj, kjer bo za vsakogar prijet- no. L. Brez znanja ni upravljanja v našem družbenem sistemu uveljavljamo delovnega človeka. Proizvajavec in u,pravljavec naj ho: to je osnovno načelo! Ne- dvomno pa mora za tako fuiilkci- jo I)iti usposobljen. »V sindikatu se tega doibro za- vedamo«, je povzel tovariš Franc Komerički, tajinik občLnsikega sindikalnega sveta v Šmarju. >Menim, da je prav ena izmed najvažnejših nalog naše organi- zacije, da slkrbimo za oiblikovanje delavčeve osebnosti, za njegovo izobraževanje. Šmarska delavska univerza nam nudi roiko in nam skuša pri tem pomagati: tegaismo veseli! Nedvomno bomo s skup- nimi močmi lahko veliko storili. Pri nas v steklarni delamo, lahko rečem s polno paro. Delavci dbi- skujejo seminar iz družbenoeko- nomske snovi, ki jo naj obvla- dajo, da bodo lahko zavzeto de- lovali v samoupravnih organih in v delovnem kolektivu. Vodstvo steklarne ima za to polno razu- mevanje. Nekoliko težje je v manjših podjetjih, kjer zaposlu- jejo maiij ljudi. Tam tuidi naj- bolj šibko delujejo samouprüvi organi. Prav gotovo bomo tudi t morali najti uskuipno besedo in j zavzeti za širše izobraževajij delavcev. V občini je okoli 30( zaiposllenih, največ seveda y gaški Slatini. Z intenzivnim braževanjem lahko veliko dois« žemo. Preiprečujemo kritikanstvi ki ise talko rado ]>ojavlja tam kjer delavci nimajo zrelega vip( gleda v dogajanje, a olbenea ostrimo občutek slkujpne odg( vorniosti. Sindikat nii upravaio t( lo, je organizacija, ki ipovezuj delovne ljudi, skuša isikribeti Z{ nje. isindikat je delavčeva tr buna, ki lahko delavca opozarj na njegove dolžnosti, ga kropi i podpira pni uveljavljanju njogt vih pravic. Toda tega se mansikj delavoi še ne zavedajo dovol jasno, pri čemer pa je spet Tzro nerazgledanost, nepoučenost. Zć vest. razumna delovna organizi cija iin dobri stroji, to so osno^ dolbre proizvodnje. K temn p lahko veliko prisjpevajo tuK sindikati.4< Franc Komerički, tajnik šmarsk ega občinskega sindikalnega sv( ta. V ozadju moderna steklarska šola v Rogaški Slatini. NEUŽITNE BANANE Na videz je sicer takale razpravica o bananah brez- pomemlbna. a je morda ko- ristna, vsaj takrat, kadar ni banan, pa kljuih temu proda- jajo nezrele banane. Bana- ne, ki niso užitne, namreč niso banane. Primer se je pripetil т ponedeljek v celjski samo- postrežni trgovini Center. Gospodinja B. R. je tu ku- pila banane, ker pač v tem času primanjkuje sadja. Ko je prišla domov, je uigoto- vila, da je sad nezrel in ne- užiten, in ga je prišla po- kazat v redakcijo. Tu smo lahko tudi mi ugotovili, da je bil denar dejansko vržen stran, kajti okuis plodov je bil podoben okusu kakšnega gomolja. Seveda se ob tem poraja viprašanje. zakaj kdo kupi to, kar ni za rabo. Proda- javci bi takšno viprašanje' morda zastavili, toda še po- membneje se zdi viprašati — zakaj trgovina prodaja takšno robo? Če namreč t) govina ne bi imela v pr( daj i neuporabnih ibanan, ji potrošnik gotovo ne ibi m< gel kupiti! Kar zadeva letošnje sadu razmere, so te pravzapra precej »suhe« in zato z v( sel jem sežemo po tistem, kc nam je v vitaminsikem p( gl odu potrebno (pri tem j znano, da sodi banana me vitaminsko najbogatejše s« deže). toda v tem še ni zi dostni razlog, da ibi bil treba prodajati tako docd neuporabno blago. Nemara ne bi bilo narolb če bi včasih tu in tam mak preudarili, kaj je za prodaj in kaj ne. še zlasti, ker i nikjer zapisano, da bi m( ralo še tako nekurantr blago za vsako ceno priti d ootrošnika. Tu gre pač a konkreten primer — za bi nane, morda samo za nekf banan, kar pa seveda p( trebnosti takšne presoj prav nič ne zmanjšuje . GRENAK SMEH Čudne stvari so v življenju! Mlad človek bi tako hitro rad ne- kaj predstavljal, je dostikrat kot pišče, ki hoče več kot koklja ve- deti. Morda se tudi to zgodi! Smešno pa >e to, če hoče vedeti to, kar dejansko ne ve. Pripetilo se je v trgovini v Lesičnem. Mia- • denka, ki je bila 16 mesecev pri nekih sorodnikiih na Avstrijskem, se je vrnila domov. To je na vasi že nekaj posebnega. »•Da ste slišali, kako je bilo!« se je smejal Jaka. «-Mate, pite, ancin karten, dve šahtle cigaret in eno vrečko prauf kafe... Več niti slišali nismo. V trgovini je nastal splošen krohot, kar zvija- li smo se v smehu. Da bi človek v tako kratkem času materin je- zik pozabil, to nam ni šlo v gla- vo. Deklica se je pač hotela po- bahati, veste, pa je to žalostno ... Tisti smeh je grenak. Svojega je- zika ne bi smeli tako zapostavlja- ti. Pa vsi niso taki, ki odhajajo na tuje. Lani se je iz Bistrice pri Lesičnem vrnila po 50 letih iz tu- jine domačinka, pa ne veste, ka- ko lepo slovensko je govorila in kako rada in kako ponosno ... Tako je prav! Ta mlada pa,...« in spet se je zasmejal. »Veste, za- pišite to, naj bo mladini v pouk, da se ne bi našel še kdo, ki bi se hotel kititi s tujim jezikom, ki ga ne zna, med domačimi ljud- mi. Našega jezika se nam pa da- nes ni potrebno sramovati nikjet po svetu, saj smo pokazali, da smo trdoživ narod!« Res je tako, tovariš Jaka! Dodatno pojasnilo k zadevi bivšega predsednil(a celjslce občine Na objavljeno pojasnilo v prejšnji številki smo dobili dodatne podatlie, ki jih prvotno uredništvo ni dobilo v po- gled. Gre za toinejše podatke k tistemu odstavku, ki govori o zaračunavanju in zniževanju računov dela, ki jih je opra- vilo podjetje »Oprema« za hišo tov. Ru- preta in sicer: Po ugotovitvi sodišča je znašala raz- lika v obračunu za polovico hiše (dvojč- čka), ki je last tovariša Rupreta 324.09Г dinarjev in ne 500.000 dinarjev (kot je v sestavku navedeno. Po izrečeni sodbi proti bivšemu direktorju >Opreme« je novo vodstvo podjetja potrdilo končen obračun, po katerem je tov. Rupret še doplačal 56.217 dinarjev. To odplačilo tvorijo: — plačilo garažnih vrat 25.320 dinarjev — nezaračunana dela »opreme« 58.851 dinarjev — in minus dvakrat zaračunana dela 31.9)4 dinarjev. Ce se upošteva ta naknadni obračun, ki kaže na napake v korist in v dobro tov. Rupreta, se zmanjša gornja razlika na 235.446 dinarjev. Pri tem bi pojasnili, da je bil izvršen obračun mizarskih del s strani »Opreme« za pomembnejša dela na osnovi pred- računa. To navajamo v informacijo tudi zato, ker bi utegnil kdo misliti, da je tov. Rupret VSa mizarska dela dobil zastonj. Franc Rupret je za izvedena mizarska dela plačal »Opremi« 1,150.480 dinarjev za svojo polovico dvojčka. Sedaj točne- je obračunana razlika 235.446 dinarjev je razlika med zaračunano in dejansko ceno storitev ter materiala. Vendar to dodatno pojasnilo samo točneje precizira odnos med vsotami, ki pa nikakor ne zmanjšuje tudi mo- ralno-politične odgovornosti, pred kate- ro je bil tov. Rupret kot odgovorni funk- cionar tudi postavljen. c. k. OB PROJEKTU PREUREDITVE GIZELINE BOLNIŠNICE Od koridorjev do sodobnih zdravstvenih prostorov Cejljiska Gizelina bolnišnica izavzema v arhitekturi našega mestnega področja prav posebno mesto, saj jo gradijo in dograju- jejo tako rekoč že od 1887. leta dalje. V svoji končni fazi se je tu uveljavil koridorski sistem z velikimi bolniškimi sobami in skup- nimi funkcionalnimi prostori. V zgradbi, ki se drži Mrurgičnega oddelka in ki dejansko s svojim »lazaretovsko-opečatnim« videzom straši ali pa vzbuja v skrajnem primeru mrzle občutke, so 1929. leta uredili ginekološkoHporodniški oddelek, ki funkcionalno ni ustrezal. Med drugo svetovno vojno je okupator nameraval zgraditi velik zdravstveni center, a je dogradil le sedanji trakt, ki se drži Gize- line bolnišnice. Načrt je predvideval uveljavitev »težke« arhitek- ture: velike bolniške sobe, neracionalno razmeščene stranske рто- store, po sredi pa 3 metre širok koridor, osvetljen le preko stran- skih iprostorov. Do strehe je okupator zgradil tudi stavbo sedanje fizioterapije, vtem ko je imel v načrtu še spojni trakt med obema stavbama v obliki velikega nebotičnika. Toda dogodki so ga prehi- teli. Po osvoboditvi so v zgradbi uredili glavno stopnišče, kirur- gični in otoringološki oddelek. Leta 1957 je dobila v m je j prostore kuhinja in šola za medicinske sestre, uredili pa so tudi provizorij materinskega doma in prosekturo ter upravno poslopje. Perspektivni načrt razvoja celjske splošne bolnišnice nap>osled upošteva adaptacijo in dograditev tudi te njene zgradbe. Medtem ko v celoti teži po ureditvi posameznih enot in okrepitvi osrednjega zdravstvenega centra v okraju tako z ambulantami in laboratoriji kakor s specialisti, predvideva končno dn po vsej priliki tudi do- končno prenovo Gizeline bolnišnice in s tem odstranitev tega ma- lone izjemnega »arhitektonskega madeža«. Po mnenju ravnatelja bolnišnice dr. Ivana Kopača je bistvenega p>omena zlasti močna zdravstvena služba osrednje ustanove, kajti periferna služba ima bolj ali manj že urejene objekte, njena dejavnost pa se dejansko nadaljuje prav tu. Periferna služi>a mora imeti predvsem dobre splošne zdravnike, ki sodelujejo s specialističnimi služfcami v centru. Po osnutku perspektivnega na- črta, ki ga je sprejel tudi upravni odbor bolnišnice, bi adaptacijo Gizeline bolnišnice opravili v dveh fazah. Tako je predvidena v pritličju ureditev kirurgičnega oddelka z dvema operacijskima sobama, poleg tega pa klet, na- menjena pripravi oi>eracijskega materiala. V prvem nadstropju bi uredili interni oddelek s prostori za ispeoialistično ambulanto in hospitalnimi prostori za potrebe gastrologije; poleg stranskih pro- storov bi bila tu še obednica za bolnike; medtem ko bi v drugem nadstropju dobila svoje prostore okulistični in dermatološki odde- lek. V srednjem delu Gizeline bol- nišnice bi uredili glavni vhod, se- danje stopnišče pa preuredili v novo stopnišče z dvigalom. Da bi bila možna etapna gradnja, bi bi- lo najprej zgraditi srednji trakt, ki bi omogočal dostop do obsto- ječega gastroenterološkega oddel- ka. Predvideno je tudi p>osebno stopnišče za operacijsko osebje, ki sploh ne bi pimelo stika s ho- spitalom. Po dosedanjih izračunih bi zne- sli stroški adaptacije okrog 1! milijonov dinarjev, pri čemer 1 sredstva pridobila bolnišnica 1< tos in prihodnje leto iz lastn. notranjih rezerv. Ob tem vel, posebej naglasiti, da v bolnišni prav zaradi prizadevanj po ada] taci ji posameznih objektov nI delili sredstev za osebne dohodk ki bi jih po pravilniku lahko. Nadaljnji perspektivni nač razvoja bolnišnice predvideva i izpopolnitev patologije s prosto za strokovno usposabljanje ka( rov; razširitev infekcijskega osled o< stranili tudi sedanjo stavbo de matološkega oddelka, ker ovi^ nadaljnjo izgradnjo bolnišnic hkrati pa tudi vse ostale stavbi" okrog večjih objektov. Medtem, ko bodo s prvo adaptacije Gizeline bolnišnice pi čeli še letos, bo realizacija ost¡ lih načrtov prišla v poštev v P® spektivi nekaj let. dhf CELJSKI TEDNIK STEV. 24. - 22. јгшаЈа 1962 e Plenum občinskega odbora SZDL v Šmarju ODLOČITI SE BO TREBA Y šmarski občini je zaenkrat tmetijstvo še najvažnejša proiz- ^na zvrst, s katero se ukvarja- jo občani. Res pa je tudi, da so gospodarski problemi tu najbolj zamotani in se vsako leto opaža y Icmetijstvu planski izpad. Prav le dni je občinski plenum SZDL temeljito obravnaval kmetijska vprašanja. V šmarski občini je 39.998 hek- tarov kmetijskih površin in med temi je 17.761 hektarov gozdnih površin. Družbeni sektor zajema 7800 hektarov, medtem ko je 32.900 hektarov v zaseibni lastni- ni.Leta 1956 je bilo v občini vpi- sa 5-149 gospodarstev. Pričakovali bi, da s krepitvijo družbene po- sesti, ko je nekaj gospodarstev prešlo že v zadružno posest, Število zasebnih gospodarstev pa sorazmerno upada. Temu pa ni tako. Lansko leto so izabeležiili 6.166 gospodarstev, kar predstav- lja velik skok drobnolastniške po- sesti, ki ni ugodna za kmetijstvo v občini. Razkosane površine so slaba osnova za proizvodnjo, s ta- kim pojavom pa lle-ta še bolj slabi. Tu vodi tudi v strogo na- turalno proizvodnjo, ki vsekakor ni gosp>odarsko zanimiva. Vzporedno s tem ugotavljajo, da delazmožni ljudje odhajajo v industrijo, na gospodarstvih pa ostajajo starejši, za delo manj sposobni ljudje, kar spet hromi kmetijsko proizvodnjo. Nedvom- no se bodo morali lastniki zemlji- ških površin vendar že dokončno odločiti za delo na kmetiji ali za delo v industriji. Ob tem je zani- mivo še to, da je bilo v letu 1960 v šmarski občim 21.263 kmečkih prebivavcev ali 67 %, medtem ko jih je konec lanskega leta bilo samo še 56,6 % ali 17.598. V enem letu se je torej struktura prebi- valstva spremenila v korist ne- kmečkega za 11 %. Morda bi kdo sklepal, da je obetajoča sprememba v strukturi šmarskega prebivalstva zelo u- godna za razvoj kmetijske zadna- ge. Toda ta sprememba strukture gre največ na račun drobljenja posesti in tako ustvarja nov po- klic kmeta in delavca. V celoti so ponudili kmetijski zadrugi v šmarski občin samo 78 hektarov površin, in še to največ na ožjem abmočju okrog Šmarja pri Jel- šah, medtem ko je bila ponudba pri Rogaški Slatini s 3,93 hekta- rov najmanjša. Plenum SZDL je na široko ob- ravnaval še vrsto problemov in sprejel nekaj pomembnih skle- pov. Povezati je potrebno kmetij- sko proizvodnjo v načrtno celo- vitost. Akcijski program za ko- operacijo naj bo osinova zadruž- nega dela, ki naj bi zajelo take površine: 655 hektarov žitaric, 98 hektarov koruze, 147 hektarov de- telje, 70 hektarov ribeza; v živi- noreji pa 731 ton goveda in 849 ton svinine. Ekonomske enote kmetijske zadruge so obremenje- ne po specifičnosti proizvodnje posameznih območij. Družbene kmetijske organizacije naj bi z mehanizacijo močneje vplivale na celotno kmetijsko proizvodnjo. Kmetjske stroje je treba premeš- čati tja, kjer so najbolj potrebni, ne glede na to, iz katere ekonom- ske enote ali obrata so. Prav tako bodo morali preurediti tudi vete- rinarsko službo in jo posredno približati proizvodnji. Posebno skrb bodo posvetili še sadjarstvu, ki ima na šmarskem najlepše per- spektive. V okviru zadruge je po- trebno uveLiaviti enotno komer- cialno službo, ki bo skrbela za odvod kmetijskih proizvodov na tržišča. Smarska zadruga je ob- sežna in močna, zato ima ned- vomno dobre pogoje, da se uve- ljavlja kot kupec in prodajalec kmetijskih proizvodov na širših tržiščih. Ugotovili so tudi, da so občani premalo obveščeni o delu zadru- ge, o kmetijski politiki občine, za- to bo odslej potrebno več nepo- srednih stikov preko zadruge in političnih organizacij s kmeto- vavci. Pa ne samo to: kmetovavci naj čimbolj neposredno sodelujejo v načrtovanju kmetijske proiz- vodnje v občini. Plenum pa je občinskemu ljudskemu odboru tu- di predlagal, da izdatneje podpre izvrševanje praznih zakonitih predpisov v kmetijstvu, ki so predvideni glede na racionalno izkoriščanje zemljišč^, izvajanje agrotehničnih ukrepov, pobiranja skočnin in podobno. Vsekakor bo potrebno združiti vse sile v obči- ni, da bi učinkovito podkrepili kmetijsko proizvodnjo. s. Pričel se je tisti čas leta, ko je delo na prostem pravi užitek. Ni čudno zato, če so se v mnogih občinskih središčih in vaseh od- ločili, da polepšajo svojo bližnjo okolico. Tako kot ti-le na foto- grafiji, so tudi mnogi drugi prijeli v roke krampe in lopate. Za lep- šo podobo kraja, za boljše počutje! Niso vsi ljudje enaki Vrata majhne pisarne so se od- prla in stara ženica je stopila k okencu matičnega urada. »Prosim,.. . rekla mi je, naj grem sem .. da •..« Uslužbenka jo je prekinila: »Ne, to ni tukaj. Soba št. 1!« »Saj sem prišla ravno od tam,« ji je skušala pojasniti starka. Plaho je odprla vrata in izginila za njimi. Nekaj ljudi je stalo na ozkem hodniku. Stala sem v vrsti, da bi izpolnila obrazec odjavnice. Ne- nadoma iso se vrata odprla in starka se je vrnila. Začudeno sem jo pogledala. Starka je s solznimi očmi govorila, vendar nisem ra- zmnela drugih besed, kakor to, da ji uslužbenka noče izpolniti obrazca. Nič ne jokajte! Ni vredno ... bom pa jaz izpolnila,« sem jo sku- šala potolažiti. Vzela sem obrazec in njeno osebno legitimacijo, da bi Sii lahko pomagala pri izpol- njevanju. Stala je ob meni in ni- sem je razumela, kaj mi je pra- yila. Uboga starka, poleg tega, da ima za sabo že 70 let, še povrhu tega težko govori. ßila je VSa majhna in uboga. Njene roke so se tresle, po licu pa so polzele solze na prašna tla. Stisnila sem ji obrazca v roko. Starka je odšla, v meni pa je zra- sel srd in najraje bi zapustila urad. бе danes se sprašujem, kako je ^ogla mlada uslužbenka tako ne- ^amno odsloviti 70-letno starko? ! ^ako naj ženica, ki se ji tresejo f^ke, ki se ji pozna sled trpljenja let, ki ne razume besed na ob- razcu, izpolni naredbo uslužben- Razočarana sem. Toliko se JiTJ-dimo, da bi bili ljudje srečni. Oliko govorimo o medsebojni po- fï^oci. Trudimo se na vseh področ- '"1; vzgajamo mlade ljudi, toda • .¿ pomaga vse to, če se na hod- liku joče starka? Mlada usluž- ' ^emka jo je napodila ven, čeprav '^izpolnjevanje obrazcev v tem ' »ameru tudi njeno delo in je pia- ' Spet na rodnih tleh Spet so med nami in prihajajo še án še — naši izseljenci z vseh koncev sveta. Iz dalnih preko- morskih dežel jih vozijo k nam ladje in letala. Nekateri so po- tovali teden dni in še več, oni, ki so jih ipripeljalii reaktivci, pa komaj dan ali le nekaj ur. Pa so tu nasmejani in solzni v objemu s svojci, od katerih mnoge po- znajo le iz pLsem in fotografij — saj so \imes večinoma dolga desetletja — trideset, štirideset, petdeset in dostikrat tudi več let. Veseli Simo, da je л^а1ко leto med rojaki — obiskovavci večje šte- vilo tistih, ki so bili v zadnjih letih že večkrat pri nas. pa spet pridejo s svojimi zakonsikimi drugi, z otroki ali drugimi sorod- niki, da tudi oni vidijo in do-, žive srečanje z domačo deželo, ki je za vse vedno znova enako ganljivo, enkratno. Letos je samo iz ZDA in Kana- de pet potovalnih agencij napo- vedalo oibisik 22 skmiin ingoslo-. vaniskih izseljencev. Veliko je pa tudi število tistih, iki ne potujejo v skupinah. Ze v prvih mesecih letošinjega leta so obisikaili 81ол'е- niijo prvi izseljenci. Zlasti naše primorsike vasi ,so dobile kar le- po število obiskovavcev iz Ar- gentine in nekaj iz Avstralije. Posamezniki so prišli tudi iz dru- gih prekmorskih dežel — saj kje vse danes najdeš Slovenca! Od skupinskih obiskov pa bomo v le- tošnjem poletju sprejeli v Slove- niji kar 17 skupin iz ZDA. dve veliki skupini iz Francije, pose- ben vlalk pripelje izletniike iz Westfalije ter sikuoini iz Holan- dije in Belirije. Od slovenskih društev iz ZDA so organizirali lotos skupinske obisike Ameriška bratska zveza, ki je že v maju pripeljala v Slovenijo izletnike v dveh skupinah. Eno je vodil pu- ])licist Janko N. Rogelj, predsed- nik finančnega odbora te zveze, drugo pa glavmi tajnik zveze Frank Tomšič. Pravtako sta že prispeli prvi skupini Slovenske ženske zveze, naše največje žen- ske organizacije v ZDA. ki ima okrog 1 Î.000 članic in je lani sla- vila "S^-letnico. Sploh nas še po- sebno veseli, da med skupinami naših rojakov, ki prihajajo na obisk, vsako leto srečujemo tudi več mladih. Vedno znova nas ve- selo preseneča lepa slovenska go- vorica, iki so jo naši ljudje, kljub dolgemu številu let na tujem — ohranili čisto in pristno kaikor taikrat. ko so odhajali. In veseli nas, da so tudi mnogi njihovi otroci na tujem rojeni in vzgo- jeni — še prav pristni slovenske gore listi. Vsem — posebej še mladim — velja prisrčem pozdrav z željo, da bi jim bilo lepo pni nas — kjer koli bodo, doma pri svojcih ali na izletih ¡po naših krajih, med našimi ljudmi, ki se isikreno vesele vseh prijateljskih sre- čanj, posebej pa še z ljudmi na- še krvi. Dr. Alfonz Terseglav Nenadoma je umrl tovariš dr. Alfonz Terseglav, višji pravni re- ferent pri okrožnem sodišču v Celju. Pokojni se je rodil 2. de- cembra 1907 v Ljubljani in je tam tudi končal gimnazijo ter pravno fakulteto. Sodno prakso je oprav- ljal pri sodiščih v Ljubljani, od- vetniško pa pri znanem poborni- ku za pravičnejšo družbeno ure- ditev pri dr. Alešu Stanovniku na Jesenicah. Ko je leta 1937 položil odvetniški izpit, je odprl odvet- niško pisarno v Trebnjem na Do- lenjskem. Kot zaveden in socialno no čuteč Slovenec je bil med voj- no tesno povezan z osvobodilno fronto. Po osvoboditvi je posvetil svoje sposobnosti pravniški službi pri okrajih v Mariboru in Ptuju in je 1. 8. 1951 nastopil službo vi- sokokvalificiranega pravnega so- delavca pri okrožnem sodišču v Celju, kjer je uspešno sodeloval vse do svoje prerane smrti. Pokojni je bil odličen pravnik in človek velike izobrazbe ter srčne kulture. Težko ga bodo po- grešali vsi tisti, ki so iskali nje- govo pomoč. Kakor je bil med stanovskimi sodelavci najboljši tovariš, tako je bil priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Njegova izguba nam pomeni težak udarec. B. L. Lahko so nam za zgled Zadali so si odgovorno in te- žavno nalogo: v dveh mesecih bodo preuredili stadion, tako da bo sposoben sprejeti v goste naše vrhunsike atlete. Denarja nimajo na pretek in ker je v Velenju prostovoljno delo rodilo že mno- go uspehov, so tudi tokrat skle- nili kot eno izmed krajevnih de- lovnih akcij, da to na način ure- de. Dan za dnem prihaja najmanj dvajset mladincev, v glavnem u- čencev industrijsko-rudarske šo- le, ki pod strokovnim vodstvom opravljajo dela. Sedaj čistijo ste- zo. Pozneje pa bodo mešali leš z glino in to plast p>onovno nanašali ter tlačili. Urediti bodo morali še zaletišča za met kopja, skok v vi- šino in daljino ter met krogle. Prav tako pa doskočne jame. Po- trebno bo tudi mnogo voženj z-x leš in novo mešanico. Pri tem pa bodo STVD »Partizanu« priskoči- la na pomoč podjetja, ki imajo dovolj zdravega posluha za pro- stovoljne akcije mladine. Ob tem delu, ki mu moramo dati vse priznanje, bi ne bilo na- pak, če bi se spomnili člani kra- jevnih organizacij SZDL svojih obveznosti za delovne akcije kra- jevnega in občinskega značaja in si jemali to mladino za zgled. Celotne akcije, ki bodo po pred- videvanjih vredne okrog 22 mili- jonov, bodo šele ob svojem za- ključku dobile vrednost. To ne bi smeli pozabljati, kajti v nasprot- nem nas bo prehitela jesen. Upaj- mo, da bo delo vendarle steklo, saj so ravno te dni na občinskem od- boru SZDL zadolžili za vsak kra- jevni odbor SZDL po enega čla- na ki odgovarja za nadzor nad izvrševanjem zadnjih nalog. -ik V ŠTORAH KRAJEVNI KOMITE LJUDSKE MLADINE Pretekli petek je bila v štorah prva konferenca novoustanov- Ijenega komiteja Ljudiske mla- dine. Tisti, ki zasleduje delo coljsike občinske organizacije Ljudske mladine, se bo nad to vestjo prav gotovo začudil, saj o krajevnem komiteju v Štorah govorimo že delj časa. Vendar je dosedanji krajevni komite, kot pravijo na občinskem, delal le na papirju in se je bilo treba o nalogah in pomenu tega foruma še enkrat temeljito pogovoriti. Na konferenco je prišlo nad šest- deset mladincev in mladinik, ki so izvolili nov komite. Njegov predsednik je tovariš Rozman iz železarne v Štorah. Krajevni ko- mite bo koordiniral delo teren- skih in vaških organizacij Ljud- ske mladine svojega območja, bo ])a tudi v veliko pomoč občinske- mu komiteju, ki včasih kar težko najde neposreden stik z aktivi, ki jih v celjski občini ni malo. Plenum o izobraževanju Danes je bil v Narodnem do- mu plenum okrajnega komiteja Ljudske mladine Slovenije, na katerem so obširno govorili o na- logah mladinske organizacije na področju strokovnega izobraže- vanja na delovnih mestih. V zve- zi s tem so razpravljali o proble- mu premajhnih kapacitet sred- njih in strokovnih šol in o skrbi za tisto mladino, ki bo letos za- ključila oibvezno osemletno šo- lanje in se ne bo mogla vpisati T #ole druge stopnje. • Referat o teh vprašamjih je imela predsednica komisije za splošno in strokovno izobraže- vanje pri OK LMS tovarišica Nuša Fležar. raziprave pa so se udeležili skoraj vsi. ki so se ple- numa udeležili. Razen tega so člani okrajnega komiteja govo- rili še o nalogah Ljudske mla- dine pri vsebinski krepitA-i in širjenju organizacijske mreže klubov Organiizaeije združenih nartxloT. OBISK PRI AVTO-MOTO DRUSTVU -SLAVKA SLANDRA« V pomoč voznikom in vsem nam Pretekli mesec se je na celjskih ulicah spet pojavilo precej živoprelakiranih avto- mobilov, ki nosijo rumeno- rdeč trikotnik in napis «Au- iošoia«. Ko jih srečamo, ali kadar nas prehitijo, postoji- mo in z dokajšnjim razume^ vanjem opazujemo napet ob- raz kandidata, ki se trudi, da bi vozil točno po inštruktor- jevih navodilih. In prav o teh, o njegovem delu, načr- tih in nalogah zelo malo ve- mo. Obiskali smo Avto-moto društvo >^Slavko Blander-». Bilo je popoldne in v pisarno na Miklošičevi cesti so kar naprej hodili po informacije mopedisti, traktoristi, voz- niki avtomobilov in drugi. Ko so se vrata za kratek čas vendarle zaprla, smo dobili odgovor na prvo vprašanje — kako je s poučevanjem voznikov-amaterjev in kakš- na je pri tem vloga Avto- moto društva »Slavka Sland- ra-". »Že nekaj časa je šoferjem, ki nimajo za to potrebnega izpita tudi v celjskem okraju prepovedano poučevanje voz- nikov amaterjev. Prej je плт- reč lahko pri nas poučeval vsakdo, ki je imel vozniški izpit'-" je povedal tajnik društva tovariš Kohne. »S to prepovedjo pa so avto- moto društva prevzela tudi precej več nalog. Pri nas smo, računajoč s tem, da bo v avto-šole prihajalo zdaj več kandidatov za vozniške izpi- te, usposobili pet inštruktor- jev in иратпо, da bodo le-ti uspeli poučevati vse, ki bodo to želeli. Imamo tudi tri av- tomobile, ki jih uporablja- mo samo za poučevanje voz- nikov-amaterjev.-" »In kakšni so ti tečaji?-" »Tečaji obsegajo teoretični in praktični del — deset ur vožnje z motornim vozilom, za katerega . kategorijo bo voznik polagal vozniški izpit. Seveda pa instruktor lahko preveri, kdaj je kandidat »zrel« za vozniški izpit. Ce je njegovo znanje še toliko ne- gotovo, izpit za nekaj časa preložita. Lani smo imeli skoraj vsak mesec tečaj za voznike amaterje in smo v letu dni usposobili nad sto sedemdeset voznikov. Letos je zaključek prvega polletja pokazal, da bomo do konca leta to številko verjetno zvi- šali kljub temu' da je trenut- no nekoliko manj povpra- ševanja. Menimo, da je tudi to posledica prepovedi uva- žanja avtomobilov.-" »Slišali smo, da je avto- moto društvo »S. Slandra« skrbi tudi za prometno vzgo- jo. Kako je s tem?« smo se obrnili k učiteljiščniku, tova- rišu Jožetu Kakru, ki je prevzel skrb za vzgojo naj- mlajših. »Za prometno vzgojo na šo- lah smo usposobili pet uči- teljiščnikov ki jim je društ- vo omogočilo obiskovanje te- ■■ čaja za voznike osebnih avto- ■ mobilov. Stiriinosemdeset di- jakrv zadnjih letnikov pa je -, obiskovalo mopedski tečaj. To veliko akcijo smo pripra- vili zato, ker pričakujemo, da bo prihodnje leto promet- na vzgoja uvedena v osnov- ne šole kot obvezen učni predmet, tako kot je to pri- mer v sosednjih republikah. Avtomoto društvo »S. Slan- der« je vodilo v preteklem letu tri krožke — na osnovni šoli v Vojniku, na Polulah in na tretji osnovni šoli v Celju. V Vojniku je krožek obiskovalo 120 učencev na Polulah 78, na tretji osnovni šoli pa 37. Podatki kažejo, da se najmlajši zelo zanimajo za promet. In tako je tudi prav! Vsi ti otroci so polagali tudi izpit za drugo in tretjo stopnjo prometne značke. Ker so pri izpitih sodelovali tudi prometni miličniki, je bilo za najmlajše seveda vse še bolj slovesno. »Skrbimo zato,« je dejal tovariš Kaker, »da bi pro metno vzgojo podajali na čimbolj nazoren način. Imeli smo torej že deset opazovanj prometnih vozlišč, enajst predvajanj filmov in diafil- mov, razstavo prometnega krožka v Vojniku, uprizori- tev nesreč in dajanje prve pomoči ter še številne druge akcije, ki jih niti našteti ne morem. Te dni pa so se naši pionirji udeležili tudi za- ključka akcije za varnost prometa v Ljubljani, kjer so po principu oddaje »Pokaži, kaj znaš«, pokazali svoje zna- nje. In še en zanimiv poda- tek: že dalj časa se pogovar- jamo o tem, da bi pionirji mi- ličniki urejevali križišče pred pošto seveda pod nadzor- stvom. Morda bomo že čez čas v teh prizadevanjih uspeli.-^ Avto-moto društvo »Slan- der« pa ima poleg teh še šte- vilne druge naloge. Imajo šest dirkačev — povedali so nam, da sta najboljša tova- riša Alojz Arčan in Franc Gajšek — za svoje člane pri- pravljajo najrazličnejše spretnostne vožnje, skrbijo za predavanja o prometu, pripravljajo tečaje za mope- diste in menijo, da morajo imeti le-ti približno toliko znanja kot ostali vozniki mo- tornih vozil itd. Društvo ima veliko nalog in veliko prizadevnih ljudi. Celjani smo veseli njihovega dela! -гј ANKETA O MLADIH PROIZVAJAVCIH Okrajni komite Ljudske mla- diine Slovenije v Celju je te dni začel pripravljati gradivo za se- stavo obsežne ankete o delu, pro- blemih in željah mladih proizva- javcev. Anketa bo zajela pod- ročja življenja mladega človeka in bo prva obsežnejša analiza, ki jo bo okrajni komite izvedel z namenom, da zbere podatke o pogojih dela, izobrazbi, prostem času in informiramosti mlaidih delavcev. Anketo bodo izvedli v nekaterih večjih gospodariskih organizacijah in računajo, da jo bodo zaključili do konca prihod- njega meseca. Opomin 1749 »Star je že, pa še vedno opo- minja«, je dejal Jože Poljšak, ki vodi šolo v Bistrici ob Sotli že vrsto let. »Takih je precej tod, naokoli, kakor tam okoli Ptuja. To so kužna znamenja še iz ča- sov, ko so zaradi kuge umirali ljudje kot muhe. Poglejte, to je opomin iz 1749. leta. Otrokom še danes povemo, kako je moralo biti hudo, zato je potrebno skr- beti za čistočo, razvijati zdravst- veno službo, izvajati različna cepljenja, ki zaščitijo človeka. Da. star opomin je to. toda še danes učinkovit«, se je toplo na- smehnil, ko je opazoval kužno znamenje na Sreberniku ob cesti. Škoda pa je. da na šoli nimajo I)odrobnejših podatkov o tem. Prav gotovo ima vsako znamenje, vsak starinski spomenik svoj za- nimiv življenjepis. 'Še to: Љog- pomagaj« je iz tistih časov, pra- vijo ljudje! Ce človek kihne, mu danes rečemo na zdravje, nekoč so dejali: bogpomagaj! Zakaj? Kihanje je bilo prvo znamenje okužbe pri kugi in, seveda, nihče mu ni mogel takrat poma- gati! Danes je drugače ... Ölovek ni več talko nebogljen.« s. o CELJSKI TEDNIK STEV. 24. — 22. junija 1962 O problemih kulture in tiska 1 Potem, ko je kulturna proble- matika dobila tako rekoč svojo domovinsko ipravieo v razpravah družbeno poliitičnih forumov, je bila v iponedeljek tudi na dnev- nem redu plenuma oboinsikega, sindikalnega sveta v Celju. In kaikor v razipravah poprej, je tu- di tu — brez zamere izrazu — razkazala svoje obličje taksno, - kakršno dejanslko je, pravzaprav večno mlaldo, ker ga poživljajo • večno mladi — inamreč večno ne- rešeni problemi. Da ne bo kakš- nega nesiporazuma — problemi so sicer stari, toda njih reševa- nje ibi ilahko označili z izrazom — mlado. Morda nekoliko površen in ' morda tudi enostranski vtis je pač tak: v naši kulturi nič nove- ga. Uvodne misli profesorja Via-. da Novaka, upravnika celjske študijske knjižnice, so ta vitis vsaj podkrepile: V skladnem družbenem razvoju je kulturna dejavnost prav tako nepogreš-,. Ijivi del kot ostale družbene in gosipodarske dejavnosti. Pred- vsem so potrebni jasni pojmi o obsegu in družbenem pwmenu kulturnega dela. Razvita družba zahteva poleg amaterske tudi, poklicno kulturo, poleg prosto- voljnih združenj tudi drnžbeno- pravno sankcionirane kulturne zavode, v katerih delajo strokov- njaki. Pred drugo svetovno voj- no je bila vsa kulturna aktiv- nost v Cel i u navezana na prosto- voljne ljubiteljske sile, po osvo- boditvi pa je Celje med drugimi sadovi revolucije dobilo tudi vrsto poklicnih kulturnih usta- nov, za katerih razvoj skrbi na- ša 'socialistična družbena skup- nost. Za pravično presojo dejanske- ga kulturnega potenciala Celja pa je treba pogledati tudi to, kakšna je isikrb lokalne družbene skupnosti za materialne osnove in razvoj kulturne aktivnosti. Tu pa slika ni tako razveseljiva. Odločno premalo je, če se zado- voljimo z dejstvom, da te ustano- ve eksiistirajo in če jim zagoto- vijo samo redno minimalno pro- računsko vzdrževanje ali dota- cije. Treba jim je omogočiti, da ne bodo obsojene samo na vege- tiranje, ampak da ise bodo lahko organisko razvijale in opravljale svoje družbene naloge. Predvsem jim je treba zgraditi primerne stavbe, kajti zdaj se vse stiskajo v zasilnih in neprimernih pro- storih, zaradi česar je bistveno ohromijeno njihovo delo: arhiv, študijska knjižnica, glasbena šo- la, muzej, za zdaj še ljudska in zlasti pionirska knjižnica. Edina kulturna ustanova v Celju, ki ima dostojno streho, je gleda- lišče. In dalje: treba je okrepiti občinski sklad za kulturo, ker bo samo tako mogoče /ustvariti trden temelj za prehod od togih admi- nistrativno-proračuniskih okvi- rov, ki so financirali te zavode mehanično, k novim družbenim odnosom na osnovi spoštovanja kulturnega dela in njegove druž- bene vloge... S primerno zavze- tostjo lahko vsaj zdaj začnemo reševati zamujene probleme. Od- govorni predstavniki loka'lne družbe si ibodo morali vsaj zdaj vzeti nekaj časa in se poglobiti v sipecifično problematiko kultur- nih zavodov, vsaj toliko, da bodo pri delitvi narodnega dohodka pravienejši tudi do te, doslej še preveč zapostavljene panoge družbene dejavnosti. Važno je. da se družba končno energično in sistematično loti reševanja osnovnih materialnih pogojev, • tudi z investicijama, ki bodo šele omogočile normalno delo in raz- voj kulturnih zavodov. i Kaj bi moglo še prepričljive j e izraziti naš kulturni položaj? Ko- likokrat je bil že vsaj podolbno izražen? In vendar — s kolikšnim efektom? Bi bilo potrebno zato še kaj dodajati? V naši kulturi — status (fuo. Zato je prav. da je ta status prišel tudi ipred forum ob- činskega sindikalnega sveta, saj bo gotovo lahko zaistavil svoj vpliv, da bomo nazadnje v naši kulturi dosegli kakšen pozitiven premik. Enako koristna jel)ila tudi raz- prava o tovarniškem kakor lo- kalnem tisku. Ugotovila je dolo- čene slabosti, ki se jih sicer vsaj pri lokalnem tisku zavedamo in Iii jih želeli tudi odpraviti, ven- dar drži. da to ni iz'ključno v naši moči. Tudi tu bo potrebno, da bomo skupaj proučili določena viprašanja, še zlasti, ker ni vselej vse odvisno od prizadevanj po- sameznikov. dhr POTUJOČA KNJIGARNA. Takole se je ustavljal avtomobil po- tujoče knjigarne Mladinske knji ge ter privabljal vedno jiove in nove ljubitelje dobre knjige. Posnetek je iz Gornjega grada, kjer, kot vidimo, se ni ustavil zaman. Koncert, ki ga ni bilo (Prispevek h koncertni kroniki) Koncerta solistov radia Sarajevo v organizaciji tu- rističnega in olepševalnega društva mi bilo. Zgodilo se je še nekoliko slabše kakor z večerom kratkometražnega filma. V Celje je prišlo devet so- listov, organizator koncerta je poskribel za zadostno re- klamo, v dopoldanskih urah pred nastopom pa so prodali 10 (beri: deset) vstopnic! Ker ni kazalo, da bi pro- dali vsaj 50 vstopnic, je tu- ristično in olepševalno dru- štvo izplačalo solistom potne stroške in ti so se še isti dan vrnili. — Verjetno razoča- rani. Predstavljajte si, da bi nekje nastoipili, pa občinstvo ne pokaže nikalkršnega inte- resa. Turistično in olepševalno društvo je sicer prepričamo, da do koncerta ni prišlo po zaslugi slalbega vremena, ker si je pač navsezadnje z drugimi okoliščinami težko razlagati brezprimemo indo- lence, toda pri tem ne gre izključevati niti dejstva, da v Celju dostikrat kvalitetni kulturni dogodki niso delež- ni tistega zanimanja, ki bi opravičevalo govorice o tako imenovanem tretjem sre- dišču ... Dejstvo je namreč, da si to, kar ne uživa kakš- nega razvpitega slovesa, v Celju le s težavo utre pot, da pa po drugi strani, kakor je že znano, privabljajo ce- nene zadeve. Morda zato, ker je pač taksna naša men- taliteta, ker nismo vas, da bi se lahko pritoževali nad pomanjkanjem kulture, pa se nazadnje zadovoljimo . vsaj z občutkom, da jo ne- kaj sicer imamo, da pa nam ni neizogibno potrebna. Zal, toda danes lahko pač kul- turo nadomesti celo imita- cija tigra ali leva za zadnjim oknom avtomobila. Mar smo sami za to krivi ? oh Častni člani Delavskega odra Celje v počastitev 50-letnice delav- sko-prosvetne dejavnosti, ki jo bo letos praznovala celjska Svo- boda, je bila pretekli četrtek v Narodnem domu svečana seja upravnega odbora celjskega De- lavskega odra, na kateri so pode- lili imenovanja častnih članov najzaslužnejšim amaterskim gle- dališkim ustvarjavcem. Za čast- \ nega člana je bil imenovan tudi nestor celjskih gledališčnikov, * upravnik slovenskega ljudskega gledališča mag. Fedor Gradišnik; poleg njega pa so častne diplome prejeli še: Marica Frece-Zorkova, Gelca Sadarjeva, Bogdana Vreč- ko-Grobelnikova, Pavla Slugova, Gustav Grobelnik in Tone Zorko. S tem je celjski Delavski oder ob zaključku letošnje sezone iz- rekel zahvalo in priznanje tistim gledališkim delavcem, ki so dol- ga desetletja požrtvovalno in ne- sebično oblikovali našo amater- sko gledališko kulturo ter utirali pota njenim najžlahtnejšim pr- vinam. dhr K RAZPRAVI O VERIFIKACIJI Organizacija celjskih vajenskih šol V zvezi z javno razpravo o verifikaciji strokovnih izobraže- valnih ustanov na področju našega okraja smo se obrnili na zavod za prosvetno pedagoško službo v Celju. Zanimalo nas je predvsem, kako ta razprava poteka in kakšni so njeni rezultati. Kakor je pojasnil predstavnik zavoda tov. Veber, so doslej po razpoložljivih podatkih razpravljali o vprašanjih verifikacije — svet za delo, ravnatelji strokovnih šol, vodje izobraževalnih centrov v tovarni emajlirane posode, medtem ko je predvidena še razprava z di- rektorji večjih gospodarskih organizacij, in bi kazalo, da bi o ive- rifikaciji razpravljali tudi zbori proizvajavcev. Rezultatov pa zaenkrat še ni. Tisti, ki bi namreč morali preštudirati gradivo o verifikaciji sveta LRS za strokovno izobraževanje, prihajajo na posvetovanja nepripravljeni, iznašajo tu predvsem trenutne te- žave in iščejo pojasnil, ki bi jih z lahkoto našli v gradivu! Ker je namen javne razprave prav ta, da bi javna razprava to gradivo s konkretnimi pripombami dopolnila, se zdi takšen odnos docela neresen in pravzaprav nič drugega kakor nadaljevanje brezbriž- nosti do vprašanj strokovnega izobraževanja in s tem do vsega tistega, kar naj bi z reorganizacijo tega izobraževanja dosegli! Povsem drugačen interes kaže javna razprava na področju, strokovnega šolstva. Tu gre dejansko za to, ,da bo bodoča veri- fikacija uzakonila nekatera prizadevanja, ki so se v zadnjem času kazala v prilagajanju strokovnega izobraževanja sodobnejšim or- ganizacijskim oblikam. S tem v zvezi je že izdelan predlog reor- ganizacije celjskih vajenskih šol, ki ga je pripravil odbor za strokovno izobraževanje in šolstvo obrtno komunalne zbornice okraja Celje ob sodelovanju z zavodom iza prosvetno pedagoško službo. I Reorganizacija vajenskega si- stema predvideva prehod teh šol na poklicne šole, ki ibi ga opra- vili v- šolskem letu 1965/64. V vmesnem dbdòbju bo namreč po- trebno ustvariti tako materialne kakor kadrovske pogoje za veri- fikacijo. Pri tem je osrednji smo- ter, ki ga reorganizacija zasle- duje, strnitev učencev istih ali sorodnih poklicev v iste oddelke, pri čemer bo mogoče doseči kva- litetnejši pouk, večje povprečno število učencev v oddelkih, manj- še število oddelkov in s tem tudi racionalnejše trošenje sredstev. V preteklem šolskem letu je imelo šest vajenskih šol 73 od- delkov, ki jih je obiskovalo 1325 učencev, kar pomeni povprečno 18 učencev na oddelek. Poleg tega so bili v posameznih oddel- kih učenci raz ičnih poklicev, na primer, razni poklici kovinske stroke, razni poklici lesne stroke, krojači in šivilje oblačilne stro- ke itd. Po podatkih obrtno ko- munalne zbornice (bodo podjetja v naslednjem obdobju vključila mani vajencev, kakor so jih lani, zaradi česar bo koncentracija učencev toliko nujnejša. Zato bo že v prehodnem šolskem letu prilagoditi šolsko mrežo dejan- skemu stanju. Reorganizacija predvideva le en šolski center za obrtne pdklice z oddelki v Celju in Žalcu, medtem ko ibi šoliski center v Štorah zajel izoihraže- vanje nekaterih kovinarskih poklicev za potrebe industrije. Združitev obeh vajenskih šol v Celju s prikljuöitvijo oddelkov v Žalcu je nujna, ker bo s tem mogoče doseči večji pedagoški učinek, prihranjena ibodo znatna denarna sredstva in siproiščene šolske kajpacitete, ki jiih bodo lahko uporaibili za izobraževanje odraslih. Poleg itega ibodo učence določenih poklicev vključili v ustrezne šole v republiki. S predvideno reorgainizacijo strokovnega šolstva bi se zmanj- šalo število oddelkov od 76 na 46 in povečalo število učencev v od- delkih od 18 na 24. hkrati pa bi zmanjšali tudi število- učnega osebja, zlasti honorarnih preda- vateljev od 18 na 4. Poleg po- trebnih vsebinskih sprememb v strokovnem šolstvu, ki bi jih naj ta način dosegli, pa bi prihranili letno okrog 19 milijonov dinar- jev, ki bi jih lahko uporabili za investicije. dhr FILMI POKLICALI SO TUDI V-1 Jugoslovanski film, posvečen , enemu izmed najbrutalnejših do- godkov na našem ozemlju v dru- gi svetovni vojni: zverinskemu početju v Kragujevcu 1941. leta. Film, v katerem je nekaj avten- tičnih dokumentov, skuša priča- rati en sam detajl — vzdušje ene- ga samega gimnazijskega razre- da pred odhodom na morišče. Njegovi nosilci so dečki in dekli- ce med petnajstim in sedemnaj- stim letom — mladost, ki je kljub pritisku vojne skušala ži- veti svoje življenje. Med njimi je razrednik, resen in strog pro- fesor in oče, rodoljub, ki je v tistem trenutku skupaj s svoji- mi dijaki odšel v smrt... BELI ŠEJK Italijanski film, ki ga je zreži- ral F. Felini, med vidnejšimi igravci pa nastopa v njem Giuli- etta Mašina. Film je duhovita komedija, ka- tere osnovni motiv je lažna idea- lizacija junakov iz fotografskih romanov in filmskih stripov, ki jih proizvajajo bučne reklame, katerih namen je. da slepijo množice lahkovernih gledavcev . in čitavcev. Ta motiv se prepleta v zgodbi skromnega kandidata za občinskega pisarja, ki pripelje v Rim svojo lepo ženo. da hi jo predstavil rodbini in ji hkrati razkazal lepote velemesta. Nje- gova žena je namreč strastna Ijuibiteljica stripov in tako se še istega večera, ko iprideta v Rim. odpravi iskat junaka svojih sanj — iz Belega šejka. Ko ga ne naj- de v redakciji, se odpravi v mesto, kjer doživi vrsto nepri- jetnih zapletov, in se tako ne more vrniti pravočasno v hotel, kjer mož misli, da se kopa. Se- veda jo je ta odsotnost oibogatila za spoznanje, da so beli in drugi šejki v bistvu bedaki... SMRT PO MOJI KRIVDI Angleški detektivski film. Privatni detektiv je brez moči, da bi odkril neko gangstersko tolpo. Uspe mu sicer izvedeti ime gangsterja, ki tolpo vo- di, vendar nastopi težava v tem, ker ima detektiv sina, ki zboli in bi ga bilo treba prepeljati na dunajsko kliniko za ceno 5000 funtov. Ker je nemogoče do- biti toliko denarja, se hoče detektiv ubi- ti, kajti njegovo življenje je zavarovano za to vsoto, v zgodbo stopi neka barska pevka, ki je pripravljena prepeljati sina na Dunaj, medtem pa se detektiv znova hoče ubiti. Ker se ne more sam, stopi do vodje omenjene tolpe in ga poprosi, da mu pomaga. Ta mu obljubi »uslugo«, vendar pod pogojem, da ne bo vedel kdaj in kje ga bo doletela smrt. Takoj zatem pa detektiv dobi obvestilo, da mu je neki prijatelj poslal 25 tisoč dolar- jev kot zahvalo za usluge, narejene v času vojne. Zdaj bi seveda rad prepre- čil svojo smrt, toda intervencija je pre- pozna, kajti med tem so vodjo, ki je že izdal »smrtno povelje«, ubili. Posledica je, detektiv na vsakem koraku trepeta v strahu, da ga bo kdo ubil. Potem za- pusti London in se spozna z lepotico, ki je dobila nalogo, da ubije detektiva. Med njima se vname ljubezen, ki jo zaklju- čijo dramatični dogodki, v katerih so trije mrtvi . . . Deformacije Ce že govorimo o problemih strokovnega izobraževanja, je prav, da govorimo o njih pod različnimi zornimi koti. Zorni kot, ki obsega tehle nekaj podat- kov, je podoben zornemu kotu, kakršnega nam daje recimo dalj- nogled, če si na oko nastavimo večjo optiko in gledamo skozi manjšo — s tem se nam predmeti oddaljijo in postanejo slabo ali pa že skoraj nevidni. Podobno je namreč tudi s stro- kovnim izobraževanjem, če ga gledamo s pripomočki, ki ga zmanjšujejo, namesto da bi ga gledali kot predmet v njegovi naravni velikosti in pomenu. Gre predvsem za zelo staro pe- sem, ubrano na temo. da v pod- jetjih na primer ne čutijo potre- be po strokovnem izobraževanju, tam pa. kjer jo čuti io. in v tei oibliki jo čutijo skoraj vsepovsod, se ta izraža v docela negativnih elementih. Strokovno izobraže- vanje poiimujeio v glavnem kot nrizadevanje. ki naj članom ko- lektivov omogroči različne kvali- fikacijske stopnje, prekvalifika- ciie in drugo, pri čemer mora biti usoešnost vsalke stopnje in prekvalifikacije kronana s papir- natim aktom: tovariš je polkvali- ficiran nli kvalificiran ali viso- kokvalificiran, ker ima v rokah dokaz o tem v obliki papirja, ne pa zato. ker deiansko offraviта delo na no'sameTinih kvnüfikacij- sikih stopnjah. Ta logika pa gre še dalje in oravi recimo takole: dve kroiačici. ki delata v neki^m konfekoiisikem oWatu. zaslužita za svoje delo 50 dinarjev na uro: opravljata delo, za katerega je potrebna določena kvalifikacija. Toda ni dovolj, da opravljata to delo praktično. Ce namreč ho- četa zaslužiti 5 dinarjev na uro več, jima je kot dokaz za to, da dejansko opravljata to delo. po- trebna argumentacija v obliki papirnate kvalifikacije. Ker se obe odločita, da si to kvalifika- cijo priborita, pomeni, da jima pismeno potrdilo prinese po okrog 1200 dinarjev več na me- sec. To pa je seveda očiten ne- smisel iz preprostega razloga, ker jima omenjeni akt v ničemer ni pripomogel do boljše (ooklicne usposobljenosti ali do večje stro- kovne izobrazibe. Ni važno, ali je nekdo prišel do papirja, če pri tem njegova dopolnilna izobrazba ni prizadeta, se pravi, če pozna okoliščine svojega delovnega mesta in delovni postopek v ena- ki meri. kakor ga je noznal pred tem. Važna je usnosobljenost. ki se lahko zrcali odinole na delov- nem mestu. Druga takšna deformacija je v odnosu nekaterih podjetij do in- štruktorjev. V nekem modietíu so namestili konstruktorja, ki je obiskoval ustrezno šolo v Kranju in ki bi lahko pomagal strokovno nsnosabljati člane kolektiva na določenem delovnem mestu. To- da kaj kmalu so prišli do spo- znanja, da inštruktorja pravza- prav sploh ne potreibujejo, za- radi česar so ga postavili na novo službeno mesto. Ker imajo v pod- jetju opraviti s stroji, sledi iz te- ga zaključek — naj se pač vsak- do, ki s temi stroji dela. uspo- sablja sam; praktične izkušnje so najboljša šola (tudi, kar za- deva kakšne nesreče). Popolnoma točna je ugotovitev za oba primera: važne so investi- cije v stroje kakor investicije za kadre. Bliže duhu današnjega časa bi bilo, če bi na primer v konfekcijskem obratu namesto golih formalnih papirjev poskr- beli za dopolnilno izobraževanje svojih članov in če bi v drugem podjetju storili nekaj podob- nega. NAGRADE ZA NAJBOLJŠE NALOGE Komisija za poklicno usmerja- nje mladine pri zavodu za zapo- slovanje delavcev v Slov. Konji- cah je sklenila nagraditi 18 šol- skih nalog, ki so jih pisali učenci in učenke 8. razreda osnovnih šol na območju občine v »mesecu poklicnega usmerjanja«, to je v aprilu. Komisija se je odločila za knjižie nagrade, razdelili pa jih bodo te dni. S polic študijske knjižnice Morozov v. P.: Westlich von Woronesh. Berlin 1959. S. 23509. Nedović O.: Dikcija Beograd 1950. S. 225?:. Paternu B.: Estetske osnove Levstikove literarne kritike. Ljubljana 1952. S. 22604/2. Pravni priručnik o pravima i dužnosti- ma građana 2. izd. Beograd 1951. S. 22595. Rohracher H.: Einfuhrung in die Psy- chologie. 5. Auf. Wien-lnnsrubck 1958. S. 22608. Schleicher F.: Priručnik za građevinske inženjere. L Beograd 1950. S. 22525. Smelser M.: American Colonial and Revolutionary History. New York 1959. .S. 22507/71. Vaspitni rad n pretskolskim ustano- vama. Beograd 1959. SI 2ШЗ. Zapisek o Molièru Bil je to_ prvi Molière, ki smo ga gle- dali na našem odru, pa hkrati poslednja predstava tiste sezone, k,i smo ji mnogo- krat rekli, da je nesrečna in da ni naša, si-zonc, ko je naše gledališče brodilo po krizah najrazličnejših vrst in ki jih je tudi srečno prebrodilo. Soditi pa nam je le o umetniški kvaliteti in jo upošte- vati, kakor, da bi bila teatru edini atribut. Da so krize najrazličnejših umetniš- kih doktrin slovenskega ljudskega gle- dališča v Celju zares mimo, najzgovor- neje in najbolj zanesljivo priča prav zadnja premiera, stari ljubeznivi, večno živi in večno mladi Jan Baptiste Poque- lin-Molière, katerega komedija v petih dejanjih »Sola za žene« se nam je v pe- tek razkrila v vsej svoji renesančni pestro^ii, človečnosti, in svojski lepoti. In če lahko imenujemo Molièrovo predstavo za poanto letošnje »nesrečne sezonet, če lahko zmagoslavno rečemo: — Konec dober, vse dobro, je zares vse dobro in lepo. Sleherna pričakovanja novih začetkov v jeseni lahko zatega- delj nosijo optimistične barve. Režija Jura Kislingerja je gra- dila na stilizaciji, ki je bila ne- prisiljena in naravna in člove- škim karakterjem ni dala sile. Stilizacija je potrebna: danes Mo- lière prav gotovo ne bi prav in po naše zaživel, če bi ga igrali hi- storično verno, motila bi njegova močna poglobljenost v svoj čas, renesančna misel pa bi pri histo- ričnem posnetku bila vulgarno integrirana v svoj milje in bi zaradi tega zvenela našim ušesom tuje. Režiser je pokazal pri »бо1е za žene« dobršno mero pravega posluha in pravega okusa. Domi- selne scenske rešitve in žive, sa- me zase govoreče barve kostu- mov, so komedijo razgibavale in ji dajale novih, močnejših poetic-, nih poudarkov. Kislingerju v prid je treba pripisati tudi to, da ra- zen na dveh nebistvenih mestih njegova režija nikjer ni kazala pretirano burkaških ambicij.^ Z eno besedo: Kislingerjeva režija je brez dvoma ena njegovih naj- uspešnejših režij, prijetna s svo- jo barvitostjo in sijajno komiko, veliko vredna, ker je povsod za- htevala človeško polnih akterjev. Med igravci je bil spet najime- nitnejši JOŽE PRISTOV v vlogi starega licemerskega Amolfa. Komičnost je pri njem zrasla v pretresljivo človeške širine, v po- anti je izzvenela že kar tragično; pa je bilo nujno, da se ta smešni nesrečnik in licemerec na koncu čisto po človeško zlomi, da ta- krat, ko neha licemeriti, razkrije tudi svoje pravo bistvo, v jedru močno tragično. Pristovu je to razkritje v celoti uspelo, büo je neprisiljeno, spontano. Ce poleg tega moremo zapisati še to, da je bil izredno trden v interpreti- ranju verzov, pa nič rutinerski, moramo zapisati, da Jože Pristov raste v široko, vsestransko igrav- sko osebnost. Naivni ljubezenski par: Agneza (Vera Perova) in Horac (Stane Potisk) se je lepo ujel v izpoved- no zaključen, človeško poln in si- tuacij sko imenitno postavljen du- et, ki je Arnolfovemu licemer- stvu postavljal nasproti čisto dru- ge elemente: odkritost in mlado sproščenost. Perova in Potisk, oba zlasti dovršena v interpretaciji verzov, sta postavila dva nadvse ; simpatična in topla lika. / Sproščenost in domiselnost sta odlikovali tudi oba služabnika iz Arnolfove hiše, ki sta ju ponekod z nekoliko starimi izrazili dala Marija Goršičeva in Tone Šolar. Krizald Janeza Eržena je prav tako uspel: uspel v svoji hladni, posmehljivi didaktiki. Prav tako je bil posrečen Strnadov Notar, figura, akcentirana s smešnostjOi domiselna in sveža. Režiserjevim prizadevanjem sta varno sledila in ga pri konceptJ podpirala scenograf Vladimir Ri- ja vec in kostumografinja Mij3 Jarčeva, lektor pa je bil Jane2 2jTiavc. CELJSKI TEDNIK STEV. 24. — 22. junija 1962 DA ALI NE Nekaj o delu zavoda za upravljanje nepremič- nin in pripravljanje razstav v Celju Javnost je bila že večkrat in- iormirana, da je bil ustanovljen zavod za upravljanje nepremičnin in pripravljanje razstav v Celju. Namen zavoda je upravljanje in gospodarjenje s prostori SLP, s katerimi je doslej upravljal ob- činski ljudski odbor. Poleg te os- novne naloge pa naj bi zavod prirejal še razstave in opravljal druge vzporedne naloge. Trenutno ima zavod v uprav- ljanju 54 objektov splošnega ljud- skega premoženja in niso v druž- benem upravljanju. Zavod uprav- lja torej samo tiste objekte, ki ne spadajo v upravo hišnih svetov, tako. da zavod ne jemlje pravice hišnim svetom. Res je, da je za- vod v letošnjem letu v nekaterih primerih zvišal najemnine, in to pred izdajo predpisov o določitvi marže in ukrepov za stabilizacijo tržišča. Najemnine so v Celju da- nes sorazmerno najnižje v Slo- veniji, tako da znaša najvišja najemnina za poslovne lokale v središču mesta 600 dinarjev za m-, v Ljubljani za enak prostor 1600 dinarjev, v Kranju 1000 di- narjev, itd. Upravni odbor zavoda je za tiste poslovne lokale, ki so v njegovi upravi, sklenil, da se najemnine tam. kjer so izredno nizke, povišajo in tako vskladijo s povprečjem v Sloveniji. Do do- polnitve predpisov stanovanjske zakonodaje v letošnjem letu, se je določila višina najemnine pro- sto po dogovoru med najemnikorri in najemodajalcem. Po spreme- njenih predpisih pa izda pristojni, občinski ljudski odbor tarifo naj- nižjih najemnin. Najemnine nav- zgor niso omejene. Zavod za upravo nepremičnin in razstav je pri svojem poslova- nju ugotovil, da v številnih pri- merih podjetja oziroma najem- niki niso plačevali niti najnižjih najemnin in je bila tako družba oškodovana. Ko pa je zahteval plačilo zaostalih najemnin, so se posamezna podjetja pričela prito- ževati in se protivila poravnati zaostanek v najemninah. Tudi prevzem nacionaliziranih poslov- nih lokalov je izvršil v celoti še- le zavod in tudi rešil premoženj- sko pravna oziroma lastninska razmerja. Zaradi ukrepov za sta- bilizacijo tržišča je zavod opustil nadaljnje spreminjanje najemnin, razen v primerih, kjer so bile te najemnine nesorazmerne. Tudi občinski ljudski odbor, ki je na- nameraval v letošnjem letu spre- jeti predpis o najnižjih najemni- nah, ki pa bi bile vsekakor višje kot doslej, tega iz omenjenih razlogov ne bo storil, in bodo tako ostale najemnine na dosedanji vi- šini. Tisti del (ca. 75 %), ki se steka v stanovanjski isklad (ostalo pri- pada stanovanjskim skupnostim in hišnim svetom), je v celoti na- menjen za izgradnjo novih po- slovnih lokalov, katerih v Celju zelo primanjkuje. Delitev najemnin za poslovne prostore v upravi zavoda še ob- činski ljudski odbor ni dokončno rešil in zavod iz sredstev najem- nin dejansko vzdržuje poslovne lokale in stavbe. Del teh objek- tov je bil doslej zelo slabo vzdr- ževan in so ponekod potrebna večja popravila. Na zadnji seji občinskega ljud- skega odbora je bilo precej raz- prav o tem, ali je zavod potreben in koristen, vendar si odborniki niso bili enotni in zaradi tega je ljudski odbor imenoval odborni- ško komisijo, ki bo temeljito pro- učila delo in vlogo zavoda ter o tem poročala ljudskemu odboru. Ljudski odbor bo nato dokončno odločil, ali naj zavod še obstoja ali ne. K.B. Dr. RUDOLFU V SPOMIN Prebivavci Slovenskih Konjic in okoliških krajev minuli petek ni- so mogli verjeti, da jih je za ved- no zapustil njihov dolgoletni in požrtvovalni zdravnik dr. Ivo Ru- dolf. Komaj dober teden je mini- lo, ko je zadnjič opravljal svoje delo v zdravstvenem domu, v ka- terem je delal tudi v letih po upo- kojitvi. Nad 40 let je bil zdravnik v svojem domačem kraju in le okupator ga je za nekaj časa lo- ločil od domačinov. Pokojni dr. Rudolf se je rodil kot sin znane konjiške in narodno zavedne družine, njegov oče pa je bil odvetnik. Po zaključeni sred- nji šoli je študiral medicino na fakultetah v Gradcu in kasneje v Pragi. Po študiju je nastopil služ- bo v rojstnem kraju in jo oprav- ljal do svoje smrti. Res je bil že nekaj let upokojen, toda pri izvr- ševanju človekoljubnega dela ni poznal počitka. Kolikokrat je vstal sredi noči in odšel v najbolj oddaljene vasi v občini, v dolini, čez Konjiško goro, ali pa v raz- tresena pohorska naselja, če so ga od tam klicali k bolniku. Na ta način je prehodil vse kraje v bližnji in daljni konjiški okolici; poznal je vsako vas in menda že skoraj vsako družino. S svojo še- ga vost jo in domačnostjo je znal zdraviti tudi najtežje bolnike, saj jim je to prav tako potrebno kot dobra zdravila in pravi nasvet. Bil je res v pravem pomenu bese- de »ljudski zdravnik«. V srcih vseh tistih, ki so ga po- znali ne le kot zdravnika, temveč kot človeka, ki je napravil mnogo več od svoje redne dolžnosti, bo ostala vse dni iskrena hvaležnost. RAZVESELJIV USPEH Delavska univerza v Slov. Ko- njicah je pred kratkim zaključi- la knjigovodski in strojepisni te- čaj. Slušatelji obeh so ob za- ključku polagali izpite, na katerih so pokazali razveseljiv uspeh. Nova cesto, o mostova ? Ze predlanskim so z novo cesto povezali Kozjansko preko Viršta- nja z Obsoteljem, koder vodi no- va železniška proga. Cesta je ve- likega gospodarskega pomena po- sebno še za razvoj kmetijstva. Sadjarji in vinogradniki bodo ta- ko dosti laže spravljali svoje pri- delke v promet. Morda bi bilo prav. da bi avtobus iz Kozjega krenil proti Celju tudi preko Le- sičnega, Virštanja, Podčetrtka, Loke in tako tesneje zbližal te od- maknjene kraje s središčem. To- da mostova ... Samo dva bi bilo potrebno napraviti preko potočka, pa za to ni sredstev. Avtomobili že vozijo po novi cesti, mlekarski avto dnevno zbira mleko, toda vsi ti morajo zelo previdno čez debe- le, okrogle hlode, ki so pogrez- njeni globoko pod cestišče. Morda za mostišča ne bi bilo potrebno velikih naložb, vsekakor pa bi bi- le gosipodarsko opravičene. Delo bi bilo potrebno dokončno opra- viti, da bi cesta dejansko bila sposobna za nemoten promet! Laik na konferenci P * redsedujoči je vstal, vljudno pozdravil vse prisotne, goste (ka- terim so prisotni ploskali, kajti primerilo se je prvič, da so jih videli v svoji sredi) in dejal: — Tovariši! Zbrali smo se, da te- meljito pretresemo vse probleme izobraževanja. To bomo dosegli že zategadelj, ker je v tej dvo- rani zbran, da se tako izrazim, možganski trust... In trust je pričel z delom. Pre- mleval je probleme, da je bilo opaziti, kot da ni nikoli ničesar drugega počel, le konferiral je. Danes vem tudi, da bi bilo nesmi- selno realizirati zaključke posve- tovanja konferenc in najrazličnej- ših sej, saj bi v tem primeru po kratkem letu dni ostal brez pro- blemov, brez zaposlitve za trust... — Tovariši! Vsi moji predgo- vorniki so že načeli problem izo- braževanja, zato bi njihovim mi- slim docela potrdil. Ker pa vem, da je v njih toliko globine, tolik- šen odraz resničnosti, toliko pro- blemov, s katerimi se v praksi vsak dan srečujemo, bi jih še enkrat ponovil. Naslednje pol ure je minilo v znamenju, ki bi ga v koledarjih označili s simbolom vodnarja. Bi- lo je, kot da bi vodo cedil skozi redko sito — na situ ni ostalo ni- česar ... — Tovariši, zagotovo mi boste potrdili, da so problemi boleči, da bomo morali storiti vse, da jih od- pravimo. Sedaj bi hotel povedati še nekaj besed, ki so izraziti pri- meri iz .moje dolgoletne pro-kse. Moja skrb je strokovno izpopol- njevanje vajencev pekovske stro- ke. Nemara je najbolj žalostno. da naši ljudje ne vedo niti tega, da pišemo pravilno slovensko pe- kovska obrt ne pekarska ... To- variši, že leta govorim na foru- mih, da je v naši stroki premalo splošne izobrazbe. Prosim vas. da mi pritrdite in prav bi bilo, če bi bil to tudi eden od zaključkov današnjega posvetovanja. Moje globoko prepričanje je. da smo tem vprašanjem v preteklosti po- svetili premalo pozornosti! To, po- leg vsega ostalega, o čemer smo že govorili, je eden glavnih pro- blemov naše stroke, ki nujno kli- če po rešitvi. .. Tovariši, kontal sem. Poleg mene je sedel možic, ki je ves čas mencal. Dvignil je ro- ko. Ker ga predsednik ni takoj opazil, je držal roko toliko časa v zraku, da je tisti, ki je medtem govoril, zaključil. Dobil je besedo. — Tovariši, hm. Prav vesel sem, da sem med vami... Hm ... Zal se pa ne morem kosati z va- mi... hm ... čeprav me nekaj sili, da bi, hm, povedal tudi nekaj prav o ... hm ... problemU' ki ga je obdelal tovariš od pekovske ... hm... obrti. Hotel bi reči .. .hm, da morda pri izobrazbi upošteva- te tudi vsaj kakšno urico ... hm ... urico praktičnega pou- ka ... Tovariši! Ce ... hm .. .ni- mam prav, mi prosim ne zameri- te, ker... hm, nisem strokov- njak ... Dobro bi bilo po mojem mnenju, da bi vajencem poleg vsega ostalega znanja, ki ga ... hm... že imajo in ki ga še bodo imeli... posredujete tudi nekaj o načinu peke dobrega kruha ... hm. .., da bodo naši občani jedli prav tako dober kruh> kot ga je- do, denimo, ljubljanski... Le to- liko, tovariši! Se enkrat bi prosil, da mi ne zamerite, ker sem svojo misel izrazil tako nestrokovno ... hm... Pri vsem tem pa je še najbolj čudno to, da so temu majhnemu človekU' ki je pokazal izrazito laično pojmovanje, nekateri v dvorani celo pritrjevali... Smeh Zaprla so se vrata 20. junij. Konec šolskega leta. Spričevala razveseljujejo in ža- losti j o. Počitnice se zapeljivo sme-, jejo in vabijo dijake v svoje okri- lje. 75 dni poči'tka. 75 dni voženj, doživetij, pomoči materam. Dnevi veselja in sreče. Toda ali se je z vrati resnično zaprla šole za di- jake? Ali so res takšni, kot vedno pravimo? Aktovko za peč, pa haj d na potep! Morda ne vsi in ne vedno. Leto je za njimi, uspehi so v glavi in spričevalih; vtisi pa so še vedno dovolj močni, da so se štirje petošolci ustavili v parku in si razkazovali risbe, zvezke in spričevala. Listi se obračajo, na njih ocene; in v njih spomin na vloženi trud, na majhno potegav- ščino, veselje .in predvsem smeh. Zdrav in sproščen smeh, ki ga preveč radi zatiramo. Morda bo doma joj, vendar je takšen pomenek za Ivana, Mar- jetko, Sonjo in Anico prav tako važen kot naši pomenki o uspe- hih ali neuspehih, prav toliko bi- stven in pomemben kot naši po- govori o proizvodnji in storilnosti. -ik... Preteč popuščania Šoštanjiski komisiji za pravilno izvajanje delitve čistega lin osebnega dohodka še vedno ni uspelo, da bi od vseh gospodarskih organiza- cij dobila zahtevano doku- mentacijo. V mnogih prime- rih pa Je dokumentacija po- manjkljiva in nepopolna. Komisija je ugotovila, da so saomujpravni organi posvetili premalo loozornosti tem vprašanjem. Zato je apravi- čena sodba komisije, da je dosedanje delo komisij v podjetjih vse preveč for- malno in brez temeljitih ana'iz. Delavsiki sveti bi mo- rali obravnavati delitev či- stega dohodka na ipKxilagi ugotovitev zalkljuonega ra- čuna za leto 1961. Preveč revna dokumenta- cija še vedno onemogoča rodno delo komisije. Za od- pravo takšnega stanja je ko- misija že. pred časom skli- cala vse predstavnike gospo- darskih organizacij šoštanj- ske občine in jih s podaljša- nim trodnevnim rokom za- dolžila, da dostavijo zahte- vano in s strani delavskih svetov dobro ipreučeno do- kumentacijo. Ta rok je minil, vendar še doslej ne- katera podjetja niso v celoti tega izpolnila. V veliki zaigati se bo komi- sija znašla zaradi poipušča- nja, kajti čas hiti. Junij se že približuje h koncu, komi- sija pa šele pristopa k delu. Komisija pa ne bo imela lahkega dela. saj sodi šo- štanjska občina z nesoraz- merji pri delitvi in ostalimi napakami takoj za celjsko v okraju. -ik Spomini na Srbijo Središče KultuPbun.la med senjskimi rudniki je bila Ravna Reka. Ustanovila sta ga inženir Ficke iz Velenja in ka oliski župnik Ropret, Slovenec iz ptujske okolice. Sam sem videl žup- nika, ko se je skozi Ćuprijo vozil v kociji, sedeč poleg nemškega vojaškega komandanta, s pozlačenim kljukastim križcem v gumb- nici črne duhovniške suknje. Kultuiibund je opravljal politične in vohunske naloge Nje- govim članom so Nemci brezplačno delili ztvila in tekstil, kar je marsikoga pritegnilo. Dali so jim tudi vojaške uniforme in orožje. Tako so »folksdojčerji« prevzeli vso oblast v rudniku Ravna Reka. Pričeli so z ovajanjem komunistov in simpa izerjev NOB, tako da je mnogo teh pobegnilo v gozdove, izmed članov KP tudi rudarja Slovenca Grobler in Terle. Tu so izdelali nacrt za napad na Ravno Reko in razorožitev petokoloncev. V času, ko je bilo v Pomoravju ustanovljenih več partizanskih odredov, se je 30. julija v gozdu med Cuiprijo in Paracmom for- mirala tudi Paračineka - čuprijska ceta s prvotno 20 borci skoraj le delavci in študenti. V nekaj dneh je obšla vso okolico Cupnje, razoroževala žandarje in razne straže rušila industrijske in pro- metne naprave, uničevala občinske arhive, obračunavala s petoko- lonci in prirejala ljudska zborovanja. Pn tem je narasla na 118 borcev. . ^ .. . - .... , Nemci so odgovarjali z novimi aretacijami v Cupriji ш vaseh in ponovnim streljanjem žrtev. Artilerija je s topovi iz mesta strahovala okoliška naselja. ^^^^ • л- v , . , Partizani in Četniki so v poletju l^^^^^vedií se nekaj skupnih akcij proti okupatorju, preden se je Draza Mihajlovic jeseni nato povezal z njim. Tako so združeni »šumci« 12. avgusta napadli Ravno Reko in polovili petokolonce. Fickeja in Ropreta so ustre- lili, ostale pa posvarili pred nadaljnjo službo Nemcem. Prebatinali so Kastelica, doma z Dolenjskega, ki se je kot vohun vtihotaipil med >šumce«. Dan nato so Nemci blokirali Ravno Reko. Z njimi so se vrnili pobegli »folksdojčerji«. da so jim pokazali svoje nasprotnike. Na mestu so ustrelili 9 oseb. 10 pa odvedli s sabo, potem ko so požgali nekaj hiš rudarjev — partizanov. Deset dni pozneje so to ponovili v še večjem obsegu. Obakrat je bil z njimi Karlo Ferloger. uprav- nik ćuprijsikega kina. Ta Ferloger je tiste dni s skupino petokoloncev iz rudnika obiskal gostilno v bližnjem Jovcu. Tu so se predstavili kot parti- zani in vprašali, kdo izmed ostalih gostov bi jim hotel pomagati pri rušenju mostu čez Moravo. Takoj se je (ponudilo 10 kmetov. Te so takoj aretirali in odvedli. Skozi okna naše »lizbeglišike menze« smo mimo parka videli na zahodni breg Morave. Vsakih nekaj dni so Nemci tjakaj vodili na smrt obsojene delavce in kmete, povečini ujete partizane. Razvezali so jim roke. da so si mogli sami med vrbjem izkopati grobove. Stresle so nas salve, ki so pod njimi skupine ljudi iz- ginjale v jamah. Nekoč sta med kopanjem groba dva obsojenca pobegnila. Enega je ubil sovražni strel, drugi pa je srečno izginil v bližnji koruzi. Po opravljenem krvavem poslu so se vojaki vračali skozi mesto, zadirčno pojoč enoglasne koračnice. Ze prihodnje leto so na grobovih teh žrtev ob >zadušnicah« gorele sveče, ob njih pa so narekale žensike za tu pokopanimi svojci in preklinjale okupatorja. V vročem avgustu skoraj ni minil dan brez grozodejstva na- cistov. Mnogi med nami so s skrbjo gledali v jutrišnji dan. mla- dina pa se je pričela pripravljati na rešitev — na odhod v parti- zane. Naše gibanje izven hiš je bilo vse bolj omejeno: le še do 18. ure. vmes pa je nekatere dni bila razglašena popolna blokada, ko nihče ni smel zapustiti doma. Skupina ljudi na ulici je smela šteti največ tri osebe. Sredi avgusta so v Ćuprijo dospeli novi Slovenci, toda ti pod mogočno okupatorjevo za.ščito! To so bili pač folksdojčerski kul- turbundovci iz rudarske kolonije v Ravni Reki. ki so jih »šumci« od tam pregnali. Z otroki vred jih je bilo več kakor sto in govo- riti so znali le slovensko. Stanovali so v šoli, zdaj nemški kasarni. V hotelu so se imenitno hranili, pri tem pa so dobivali na osebo še po 50 din dnevnice. Nekaj teh je zašlo tudi v našo menzo. Vsa- kemu stiku z njimi smo se izognili, zdeli so se nam ogabno oku- ženi. Z njimi je bil že prej omenjeni Kastelic. Kot nekakšen vodja ravnoreških kulturbundovcev je ošabno nosil rdeč trak s kljuka- stim križcem na rokavu. Na ulici je srečal pregnanca Košutnika, svojega nekdanjega učitelja na celjski rudarski šoli, in se mu hvalil, kako lep položaj si je zdaj ustvaril. Ta ga je posvaril in odklonil vsak nadaljnji stik z njim, ki je bil stopil na tako sra- motno pot in bi družba z njim vsaikogar kompromitirala pred Srbi. Po vsem tem iSO mnogi domačini postali opreznejši, zadržanejši v odnosih z nami. Ugibali so: Ti so S ovenci in oni tam so Slovenci. Kateri so pravi? Kdo naj to razume? Nemara so tudi med onimi vohuni? Vse to je škodovalo našemu dobremu imenu v očeh marsikoga vsaj za nekaj časa. Ti naši »rojalki« so po nekaj tednih odšli »heim ins Reich«. A ne v domače zasavske rudnike, kamor so si želeli. Nemci so jih poslali v svoje vestfalske premogovnike, od koder so se po osvobo- ditvi večidel vrnili kot »žrtve, k/i jih je okupator pregnal iz do- movine v Rajhc. Zbiranje pomoravskih partizanov Julija 1941 СГЖ CELJSKI TEDNIK STEV. 24. — 22. jumja 1962 za mlade bravee Dragi mladi bravci ! Zadnje dni šolskega leta ste imeli prao gotovo precej učenja. Veste, to se je pozna- lo tudi v našem poštnem pre- dalu! Zdaj boste doa meseca prosti in razkropili se boste na vse strani. Pa smo se od- ločili, da bo med počitnicami rubrika za ^Mlade braoce« izšla samo enkrat. Toda ta- krat — upamo, da bo zelo zanimiva. Menimo namreč, da bi bilo prav, če bi med počitnicami obiskali nekaj naših najzvestejših sodelav- cev in vam vsem povedali, kako preživljajo te dni, ki ste jih vsi s tolikšnim ve- seljem pričakovali. Je prav tako? Zadnjič smo razpisali na- grade za prispevek »ßazmis- l janje ob našem velikem prazniku^, pa smo dobili sa- mo nekaj odgovorov na to vabilo. Odločili smo se, da bomo podelili samo dve na- gradi in to Mihaelu Ograjen- šku. Kale, Šempeter v Sa- vinjski dolini in pa Dragici Zupane, Laška vas 34, Štore — obema po pet sto dinarjev. Čestitamo! Dragi mladi prijatelji, že- limo, da bi vam letošnje mu- hasto vreme naklonilo čimveč sonca, da bi bile vaše počit- nice prijetne in polne doži- vetij in da bi se, ko se bomo jeseni spet srečali, prav tako lepo razumeli kot se sedaj. Toplo, toplo pozdravljeni! OBISK v ZEMUNU Komaj dobrih 14 dni je minilo, odkar smo se poslovili od svojih novih prija- teljev iz Zemuna, ki so bili pri nas na obisku. Sedaj smo jih obiskali mi. učenci osmih razredov I. osnovne šole v Celju. Dne Г. t. m. smo se v lepem jutru poslovili od Celja in z brzovlakom od- potovali proti jugu. Med Zagrebom in Beogradom nas je na dolgi ravnini po- zdravil dež, vendar smo v lepem vreme- nu prispeli na železniško postajo naše- ga glavnega mesta. Tam so nas že čaka- li mladi zemunski prijatelji s svojimi vzgojitelji. Ta sprejem je bil zares pri- srčen. Najprej smo se odpeljali z njimi v njihovo šolo v Zemun, nato pa smo se razšli po domovih, kjer so nam starši učencev izrekli dobrodošlico. Takoj smo se počutili kakor doma, saj so nam po- kazali toliko ljubeznivosti in prisrčnosti, ki jo poznajo le naši južni bratje. Vtreh dneh našega obiska smo si ogle- dali veliko zanimivosti. V Zemunu smo bili v tovarni čokolade »Nada Stark«. Mislim, da si tam nihče ni pokvaril že- lodca, kajti ponudili so nam čokolade, kolikor smo je hoteli . . . V Beogradu smo si poleg mesta ogle- dali še Titov, vojni in narodni muzej ter živalski vrt. Ko smo Se peljali čez prvo široko reko, smo v en glas zaklicali: »Donava«, toda naši tovariši so nas takoj popravili iv povedali, da je to šele Sava. Težko smo si predstavljali, da se vodica, ki pri skaklja z lepe Gorenjske, tako »odebeli« do Beograda. Donava je zares ogromna in mnogo tovora se prevaža po njej. Zvečer smo videli tudi prekrasen parnik, ves v raznobarvnih lučeh, na krovu pa pripravljeno plesišče in pogrnjene mize. Posebno presenečenje smo doživeli v. nedeljo, ko smo se z avtobusom peljali j na novo letališče v Sarčinu. Skozi vrata,' ki se avtomatsko odpirajo, smo prišli v mogočno avlo, vso obloženo z marmor- jem in steklom. Tam se srečujejo ljudje vsega sveta, ki potujejo z »železnimi ptiči«. V prvem nadstropju te mogočne stavbe so pisarne in restavracija. Zadaj za zgradbo sta dve stezi, kjer pristajajo letala. V bližini stez je visok kontrolni stolp, na vrhu katerega se neprestano vrti radar in išče zvezo s prihajajočimi letali. Vse to je napravilo na nas mogo- čen vtis. Poleg vsega lepega in novega, kar smo videli na tem izletu, je bilo najču- dovitejše prijateljstvo, ki smo ga še po- globili. Ob našem prihodu, v nedeljo zvečer, so nas prišli pozdravit poleg go- stiteljev tudi njihovi starši n vzgojite- lji zemunske osemletke »Goce Delcev«. Segli smo si v roke, se poslovili in vlak je z nami, polnimi novih vtisov, odbrzcl proti naši ožji domovini. Velikanje Franci REBUS VIDELA SEM TITA Vsaiko leto prirejamo za dan miladosti velike manifestacije in druge prireditve. Z njimi počasti- mo rojsitni dan tovariša Tita. Le- tos pa je ta jubilej še jK>sebno pomemben. Tovariš Tito namreč praznuje sedemdesetletnico. V vseh krajih naše domovine so se zato državljani, še posebej pa mladina, temeljito pripravili na ta veliki praznik. Številne dele- gacije so ]X)hitele v naše glavno mesito, da bi mu tam osebno če- stitale k rojstnemu dnevu. Druge so odipotovale v Kumrovec, kjer so priredili veliko različnih pri- reditev v počasititev rojstnega dne tega največjega moža Jugo- slavije. Še vedno se z veseljem spo- minjam dneva, ko sem tudi jaz prvič videla našega dragega mar- šala Tita. Bilo je leta 1960 proti koncu avgusta. Ta čas sem bila nekaj dni pri sorodnikih v Ljub- ljani in nekega lepega dne se je razširila novica, da se v Lju'b- Ijano pripeljeta tovariš Tito in etiopski cesar Heile Selasie. Ljubljana je kar naenkrat spre- menila svoj videz in na cestah se je kar gnetlo ljudi. Tudi jaz sem bila med njimi. Imela sem srečo, da sem stala prav na robu ploč- nika. Zaigrala je godlba in izza ovin- ka se je prikazal siprevod avto- mobilov. Tita sem videla čisto od blizu. Da bi bila še kdaj tako srečna! Dragica Zupane, Dobra dva meseca se zdaj pred šolskimi vrati ne bodo več zbirali pionirji in pionirke. Šele jeseni, ko bodo počitnice mimo, bodo šolska poslopja spet zaživela. Takrat se bodo v razrede vračali isti prijatelji in znanci, samo da bodo vsi za nekaj centimetrov večji. V spomin na letošnje šolsko leto smo fotografirali tudi te-le ko- renjake. So pionirji osnovne šole v Zrečah, ki so se ravnokar od- pravljali domov, ko smo prišli mimo. Ko pa so videli, da naravna- vam nanje fotoaparat, so stekli pred šolska vrata in mi zaklicali, naj jih tam »ovekovečim«. Naj bo po njihovem! Kaj niso prikupni? SPOMINEK Plašno je stegnila ročico, po- božala prikupno živalco za uho, aparat je šklocnil in nastal je tale prijetni spominek na po- čitnice. Ko bo deklica zra.sla, bo med spominke na otroška leta uvrstila tudi tole fotografijo. Takrat se bo nasmehnila svoji plašnosti, ker bo že velika in po- gumna.. Sedaj pa, ko je še tako majhna, da se še zmeraj rada zateče v varstvo očkovih rok, ji je osliček pognal malce strahu v noge. Toda kljub temu je še dolgo mislila nanj in ko se je vrnila domov, je vsem znancem najprej povedala, da se je sli- kala poleg oslička. In kako velik je bil! Mar ni to zares pogumno? Pripetilo se je lani Pomladansko sonce je pripe- kalo. Vračala sem se iz šole. Pot me je vodila mimo majhnega ribnika. Vriskanje otrok me je privabilo. Obstala sem na škarpi in z veseljem opazovala njihovo početje. Trije desetletni fantje so pluli po vodni površini. Splav so le za silo zbili skupaj. Nagibal se je na levo in desno. Za vesla so upo- rabljali stare metle in le s težavo so lovili ravnotežje. Nekaj časa so krožili po ribniku, nato pa so se vrnili nazaj v »pristanišče«. Prepričani, da bo tudi naša vož- nja tako srečna, smo se na splav podali še ostali. Komaj smo odrinili od brega, se je splav že začel nagibati. Ne- kaj otrok je še pravi čas skočilo na breg, ostali pa smo pluli na- prej. Prestrašili smo se in strah se je povečal, ko se je od splava nenadoma odtrgala deska. Stopi- la sem na rob splava in — joj — splav se je obrnil in vsi smo se znašli v vodi. Tisti, ki so znali plavati, so se hitro rešili, mene in še eno dekilco, pa je splav po- tisnil pod vodo. Na vso moč sera brcala in krilila z rokami, da bi se rešila. Voda se je poigravala z menoj in šele sošolka, ki me je zgrabila za šop las, me je po- tegnila iz nje. Pavla Kamenšek, Bukovžlak 48 Teharje UMRL JE Fran S. Finžgar Bilo je 3. junija zjutraj. Sede- la sem pri mizi in brala knjigo. Pred menoj je stal kup knjig, med njimi ttidi knjiga F. S. Fin- žgarja »-Iz mladih dni«. Bila sem vedra ob lepi knjigi. Toda to vedrino je skalila mama, fci je prišla in rekla: »Aîi veš, da je umrl pisatelj Fran Finž- gar ?-< Dvignila sem glavo iznad knji- ge: »Prosim? *< Mama mi je še enkrat poveda- la. Nisem ji verjela. Blodila sem od človeka do človeka in vsak mi je to potrdil. Kakor v sanjah sem sedla nazaj na stol. Zagleda- la sem se nekam v daljave. Sonce se je dvigalo iznad gora, trava se je svetila v tisočerih biserih rose in drevesa so stala ponosno ter nalahno migala z listi. Ljud- je so se vedri in nasmejani sre- čevali in si istiskali roke. Kaj res nihče ne ve, da je umrl sta- rosta slovenske književnosti, sem se spraševala. A glas v notra- njosti mi je govoril: »Seveda ve- do, toda zato bodo vseeno veseli. To ne prizadene vsakogar. Le najbližji in nekateri od ostalih sprejmejo to kot žalost.*' Da, to je res. Ce samo pomislimo, koli- ko otrok in tudi starejših se je v soboto, 2. junija veselo in brez- krbno smejalo, ko je umiral naš veliki mož, ki smo ga imenovali in ki ga še imenujemo »mojster besede^". Kako so nekateri ljudje sprejeli to žalostno novico češ, saj je dolgo živel. Kako so kruti taki ljudje! Toda glas v notranjo- sti mi je govoril: »Tudi ti boš pozabila na to in se smejala. »Se- veda se bom, toda ko se bom spomnila nanj, bom utihnila in se ga s hvaležnostjo spomnila, njega, ki nam je toliko lepega napisal. Res je dal vse, kar je imel, domovini. Mar je res moral umreti? Ze dolgo je v meni tlela skrita želja, da bi videla tega velikega moža, toda nisem imela priložnosti. Zdaj je umrl. Toda tu so njegove knjige. Bežno sem prelistala knji- ge Iz mladih dni. Gospod Hudo- urnik in druge. Toda pri vsaki besedi se je misel uustavljala in ponavljala: »Umrl je, umrl, umrl!« Nisem mogla več brati. Spet sem se zagledala v ljudi, ki so hiteli mimo. Zame živi in bo živel. Slava mu! Milena Smit, učnka V. d razrea III. os. šole v Celju NAŠ PRAZNIK Petindvajseti maj je rojstni dan maršala Tita. Ta dan pa je po- svečen tudi mladini, ki vesela praznuje svoj praznik. Seveda tudi na naši šoli nismo pozabili na ta dan. V šolo smo prišli ob trinajstih. V načrtu smo imeli, da bomo šli najprej na igrišče malo poskočit, ker pa je bilo vre- me precej slabo, smo ostali v šo- li in igrali šah. Menim, da je šah najlepša, najzanimivejša igra. Zatem smo poslušali radijsko šolo za nižjo stopnjo. Govoril je to- variš Tito — pionirčkom o tem, kako težki so bili boji z okupa- torji. Po radijski šoli smo imeli proslavo, pri kateri smo sodelo- vali tudi mi. Program je bil ču- dovit, vendar smo že vsi izred- no težko čakali, kdaj bo prišel čas, ko bomo odšli v zadružni dom gledat televizijski prenos parade iz Beograda. Tudi tam so imeli svečanost. Najprej so nasto- pili pionirji, zatem mladinci, ki so tovarišu Titu izročili štafetno palico. Praznik smo preživeli in ne bo- mo ga zlepa pozabili. Mihael Ograjenšek, Kale, Šempeter v Sav. dolini Mlljenko z Miljenkom sva se spoznala med prvomajskimi prazniki. Ko sem ga prvič zagledala, je bil v stričevi zidanici in je pravkar kr- mil svojega najboljšega prijatelja — hišnega stražarja kužka Lor- da. Prav nič zgovoren ni bil Mi- lj enko, morda zato, ker sem ga ogovorila slovensko, on pa še pre- majhen, da bi razumel naš jezik. Saj res, Miljenko je namreč do- ma v sosednji bratski republiki in tam sva se tudi srečala. Mnogo kasneje pa sva postala dobra prijatelja. Pokazal mi je toliko stvari, da si vseh niti za- pomnila nisem. Tako sva se skupaj nasmejala stričevi kozi, ki najra- je jé — cigarete! — opazovala sva mravlje, ki so lezle v hrib, se po- dila za Lordom okrog voglov in včasih bila kar preveč glasna. Ni- koli pa ne bom pozabila trenut- ka, ko me je Miljenko povabil na podstrešje. To je namreč prostor, kamor se zateče vedno, kadar želi biti sam. »Tetka, pridi!« mi je rekel. »Ne- kaj ti bom poikazaLc Stričeva zidanica je majhna. Samo tri prostore ima in pa pod- strešje seveda. Vanj se je treba povzpeli po lestvi, ki je prislo- njena ob zidanico. Zlezla sem za Miljenkom. Podstrešje je bilo niz- ko in udarila bi se bila v glavo, če me ne bi bil deček potegnil za roko in pokazal kup dišečega se- na, kamor je bil sedel. Sedla sem poleg. Najprej mi je. pokazal gnezdo, ki ga je napravil svoji muci — Maca jo imenuje. In res! Kmalu za nama je na ipodstrešje prišla tudi Maca. Miljenko jo je prijel za rep in jo hotel na vsak način spraviti v gnezdo. Muca pa ni ho- tela vanj, zbežala je Miljenku in lovila sta se po podstrešju. Molče sem ju opazovala. Končno jo je ujel in jo začel ljubkovati. Zah- tevna je bila njegova nežnost. Maca je morala biti popolnoma pri miru, sicer jo je dobila za uho, Miljenko pa jo ves čas ob- sipaval s poljubi in ji govoril ču- dovite besede. Potem jo je izpu- stil, se obrnil k meni in me vpra- šal, če imama rada mačke. Pritr- dila sem. Potegnil me je nekaj metrov naprej. Razgrnil je seno. sklonila sem se — in zagledala štiri čisto majhne, drobcene mu- ce. »Nihče, razen mene ne ve, kam je Maca skrila svoje mladiče,« mi je povedal. »Saj ne boš izdala stricu, kje so, kajne?« Potem mi je še naprej razkazo- val svoje zatočišče. Našla sva star pleten kovček dn v njem polno ropotije. Stari klobuki, zarjavele škarje, punčka brez nog in vse to je Miljenko božal s čudovito než- nostjo. Potem sva popolnoma na- rahlo dvignila še lino na strehi, vtaknila glave skoznjo in se raz- gledovala po vinogradu, ki se je kopal v soncu. »Miljenko!« je tedaj poklicala Ivančica, Miljenkova sestra. Mo- rala sva s podstrešja in Miljenku so v očeh ugasnili tisti veseli, na- vihani plamenčki. Komaj sem ga preprosila, da se je ustavil na le- stvi in sem lahko posnela foto- grafijo za spomin. Pa še to je storil samo zato, ker je tako že- lela tudi Ivančica. Ne bom pozabila Miljenka in njegovih majhnih skrivnosti in tako mi je bil všeč, da nisem n»- gla zdržati, da ne bi o njem pri- povedovala tildi vam. NAJLEPŠE V LETU • počitnice Ravno pravi čas sem še pritekla pred prvo osnovno šolo v Celju. Vrata so bila namreč že na stežaj odprta in ves pločnik je bil poln ve- selih šolarjev. Med njimi sta bila ijiidi Marko ni Jurček, ki sem ju vzela »na piko«:. Tako živahno sta o nečem razpravljala, da mi je bilo kar nerodno, da bi ju zmo- tila. Pa ni šlo drugače! Sto- pila sem k njima, jima po- vedala, da sem iz uredništva in da ju lepo prosim, naj mi posvetita nekaj trenutkov. Dečka sta se spogledala — malce nerodno jima je bilo — potem pa sta pokimala in kmalu za tem sem že zvedela njuni imeni, pa to, da hodita v tretji razred, da imata zelo rada svojo tovarišico in po- dobne zanimive podatke. "Veste, v šoli je zelo pri- jetno. Med poukom je zani- mivo, v odmoru pa veselo. Seveda pa se že zelo veselim počitnic, saj smo jih vsi vse leto tako težko pričakooali.< mi je povedal Marko. тКат pa pojdeš. zdaj. ko boš tako prost in brez .s^-rbi?< ■»Ne vem še točno! Mama pravi, naj bi šel vsaj za ne- kaj dni k stari mami na de- želo, očka pa se navdušuje za to. da bi vse počitnice skupaj lovila ribe. Še ne vem. katera bo obveljala!No. in kako bi ti raje?< »iVic ne bom povedal — nočem se nikomur zameriti.< me je navihano zavrnil mla- di mož. Zasmejali smo se. po- tem pa sem se obrnila k Jurčku: ^Pa ti. Jurček? Kakšne na- črte si skoval za počitnice? Na Triglav bom šel! Očka mi je obljubil, da me bo vzel s seboj. In tudi mamica naju bo spremljala.'. To bo pa res lepo! Zdaj mi pa povejta še. če vama м ] bo res prav nič dolg čas za tole prijetno šolsko zgradba in vse tisto, kar sta med le- '■ tom prijetnega doživela p njej?< Z odgovorom sta se malce obotavljala, nato pa sta skoraj v en glas pove- dala: Jo bova šla pa kdaj pa kdaj pogledat!« Mojima fantoma .че je že mudilo. Kaj bi ju bila zadr- ževala?! Stisnili smo si roke, si zaželeli vesele počitnice in že sta stekla. Pa srečno! Nista se še skrila za voga-^ lom. ko sem se že pogovar- jala z Mileno in Anico. Ker smo bile vse tri že »velika< in pametna dekleta — Milena in Anica imata namreč že obe po polnih osem let — smo se kaj hitro razklepetale. Oh. računati je tako težko, sem zvedela, najbolj prijetno pa je risati in to — z vodenimi barvicami! Ko sem jima po- vedala, da jaz tega nikoli ni- sem znala, sta mi naredili o tem dolgo predavanje in vse tri bi bile skoraj kmalu po- zabile na počitnice. Saj res — kam pa gresta na počitnice? sem se spom- nila. Obe greva na morje. Jaz grem k teti v Koper. Milena gre pa z mamico in očkom p Selce.' Kaj pa — plavati že znata?« Nekoliko zadrege, potem pa le priznata, da še ne. Obljubita pa. da se bosta naučili letos. Samo štiri izmed tisočih smo obiskali. Zaželeli smo jim vesele in čim daljše po- čitnice. Nič manj prisrčno pa želimo tudi vam. ki ste se ie dni za nekaj tednov poslovili od šolskih klopi. Da bi bile naše počitnice še lepše kot lanske, kajne?! -ij CELJSKI TEDNIK STEV. 24. — 22. juaija 1962 MILIJONI CRNIH KROGLIC Saano še ndkaj dni nas loči od začetka Obiral ne sezone borov- nic, ki jih je v našem okraju precej. Razen toga pa so neikate- ra iKidročja zelo kom;paktno na- ravno zasajena s tem dbkaj do- nosnim izvoznim in tudi sicer konjunkturnim sadežem. Spričo tega. da je letos za bo- rovnice razmeroma ugodna letima in amniti. da je letos zaradi' nenavadnega »ipodaljška« hlad- nejših dni tudi gotovo, da se bo obiralna sezona za borovnice zimanjšala na okoli dvajiset dni. Prav zaradi tega menijo ljudje, ki pripravljajo odkuip borovnic, da bodo morali zadružniki to slk.rajšano obdobje pqpolno izra- biti. Kajti bistveno bo, da začno že « prvim obiralnim dnem, če hočejo s tem dvigniti lastni za- služek. Obiranje borovnic je zelo po- memibno za predele, kjer kme- tijistvo isicer ne daje velikih pre- sežkov. Kajti s pravilno razipore- ditvijo dela doma na kmetiji, lahko domačija svoj zaslužek poveča tudi za daleč preko sto tîNoc dinarjev. S tega stališča je zanimiv pri- mer iz lanskega leta. Prav po- goste so v lanskoletnem seznamu obiravke. ki so na dan zaslužile po 2.000 dinarjev. Vsa družina — gre za dejanski primer — pa je lani v enem dnevu obrala kar 100 kilogramov borovnic — za kar so dobili zaradi različne kva- litete 8 tisoč dinarjev. To pa že ni malo. zlasti če še upoštevamo, da bi sicer le pri redkih delih ali ipa pri nobenem ne dosegli talko viLsoko- denarno protivred- nost za vložen trud. Zvcxleli smo tudi. da l>odo lotos veljale naslednje odkuipne cene: Borovnice JUS standarda l/a l>o- do odkujpovali po 100 dinarjev za kilogram. Gre jxredv^^sem za z roko obrane borovnice, ki jih obiiravci morajo oddati še isti dan in ki imorajo biti zrele, suhe ter morajo imeti značilno пагат- no meglico. Borovnice pa, ki bi zaradi zmečkainosti bile mokre ali bi imele kako drugo značilno hibo, bodo zadruge odkuipovale za in- dustrijisko predelavo, za kar pa bodo plačevali 40 dinarjev nižjo odkuipno ceno. To vsokak:or po- meni, da imajo Obijavci interes, da dobro in (i>azljivo obirajo, saj sicer precej izgubijo. Istočasno so objavili tudi cene za črni ribez in za gobe-lisičke. Za črni ribez bodo za l/a razred [>lačevali odkupno ceno 180 di- narjev, za *laibšo kakovost pa povpreono 160 dinarjev za kilo- gram. Zlasti zanimivo in sipodbudno pa je. da so kmetijsike zadruge opozorile kmetovavce. da bodo gobe-lisičke plačevale po 120 ozi- roma po 90 dinarjev. V prvi raz- red spadajo lisičke, ki imajo pre- mer do tri centimetre. Za kmeto- vavce pa je ta objava toliko po- membnejša, ker je sezona gob- lisičk v istem času kot obdobje borovnic in jih kmetovavci v gozdu lahko zbirajo isitočasno. - , • -mi. Škoda - nesporazum Pred kratkim je Celjaine v ob- robnih predelih po nepotrebnem razburil listek, ki so ga stano- vavcd dobili. Občina je pred ča- som sprejela odlok o prepovedi vzdrževanja drobne živine in še posebej o razmejitvi področja, kjer stanovavci lahiko redijo ku- re. Zdi se, da so nökateri ta dva pojma .pomešali, kajti razbur- janje je nastalo tudi v Novi vasi in v Solcah, kjer za to ni vzroka. Nekoliko pa je bilo vmes tudi nerodnosti, ker si reševanje tega problema pač ne moremo dru- gače predstavljati, kot da ga ob- ravnavamo in ukrepamo življenj- sko. Pripetilo pa se je prav po zaslugi nesporazuma nasprotno. Kajti kako sicer laliko pojmu- jemo dejstvo, da so pri eni hiši jedli vsak dan kure. samo da ne bi prišlo do prisilnega uničenja. Zlasti za Novo vas, in sicer del. ki leži vzhodno od Koprivnice (pod pokotjjališčem), ne velja odlok o prepovedi reje perutnine in je res vsako razburjanje od- več, ker nima osnove. Meja tod potoka izza Ingradovega naselja do ulice bratov Mravljakov in po njej do Koprivnice, nato po Koprivnici do Dečkove ceste. Štiristo glav Zanimiva pa je druga inačica problema. V istern času. ko so organi >javnih naprav« dokaj odločno zahtevali izvrševanje odloka v obrobnih predelih, ob- staja v središču mesta kar štiri- sto glav drobnice, ki je last zdravstvenega zavoda. Med njimi monski prašički, zajčki in tudi ovni. Ze pred letom so soisedni hišni sveti opozorili ustanovo, da to verjetno ni v skladu s tedaj veljavnimi predpisi. Dobili so vljuden odgovor, v katerem se jim ta zdravstvena ustanova oprošča in obljublja, da bo zadevo v enem mesecu uredila in drobnico preselila. Od tedaj je že skoraj leto in stanje je še vedno takšno, kot je bilo. Res je jasno in logično, da ta ustanova te živali za svoje delo potrebuje. Res pa je tudi, da je zlasti sedaj v ospredju načelo, da vsalk predpis (enaiko odlok) velja za vse in da je vsaika tole- rantnost lahko samo škodljiva. Šola Rečica ob Savinji dosegla prvo mesto Komisija za varnost prometa pri ObLÒ Mozirje je usmerila svojo dejavnost predvsem na de- lo s šolsko mladino. Na predlog komisije so vnesli v vseh 14 šo- lah v učni inačrt tudi predavanja o prometni vzgoji. Mimo tega so imeli člani AMD in občinske ko- misije za varnost prometa v zad- njem času še nad 20 raznih pre- davanj s področja prometne vzgo- je. Nagradnega natečaja »Za var- nost prometa« se je udeležilo pet šol. Tekmovanja v spretnosti in hitrostni vožnji s kolesom in sp>o- znavanju cestno-prometnih pred- pisov se je udeležilo nad 200 učencev. Na novo se je naučilo voziti kolo blizu 100 učencev. Pr- vo mesto je v tem nagradnem na- tečaju dosegel prometni krožek na osnovni šoli Rečica ob Savinji. Ta je izdelal tudi celotno serijo prometnih znakov za uporabo pri učenju. Še kratek posvet in stisk rok i>red začetkom dela In vendar Igre zo otroka Pred dneva smo prejeli odgovor na sestavdk našega bravea pod naslovom »Za otroka gre«. Oglasil se nam je oče, ki je skušal prikazati zadevo tako, češ da gre za spore med njegovo dru- žino in upraviteljem šole ter da ni bila posredi »sporna« maška- rada, na kateri sta obe njegovi mladoletni hčeri bili na zabavi čez dvanajsto uro ponoči. V svojem odgovoru trdi, da j y ta napaka samo učiteljev izgovor, da mu ni treba otroka v šoli vprašati in ugotoviti njegovo zna- nje. Priznava tudi da mu je to- varišica načelnica oddelka za splošne zadeve pri občinskem ljudskem odboru v Žalcu sveto- vala, da bi bilo škodljivo, če bi otroka pre.stav1jal na drugo šolo med letom. Oče pa trdi, da ga na Vranskem sprejmejo, če nikjer drugje, kar se je dejansko zgodi- lo?! Razen tega zatrjuje, da otrok zaradi tega postopka lahko dobi v šoli samo ukor in slabšo oceno iz vedenja in da ni pogojev, da bi otroci zaradi nesoglasij staršev in učitelja — oziroma upravnika — trpeli tudi v šoli in pri učnem uspehu. To je že res!? POJASNILO O tej zadevi smo se podrobno zanimali. Ugotovili smo, da je občinski ljudski odbor še pred časom spre- jel poseben odlok o teh zadevah, ker bi jih sicer le težko objektiv- no reševali. Med drugim odlok izrecno prepoveduje staršem — to pa je samo v njihovo korist — da bi otroke pustili na zabavah in v gostilnah čez določeno uro — vse- kakor pa na maškaradi čez dva- najsto uro ponoči! Odlok pred- videva tudi podrobne kazni, in sicer bi starši ipo odloku lahko bili kaznovani z okoli 7 tisoč di- narji, kaznovan pa bi bil lahko tudi prireditelj zabave, ki ni po- skrbel, da nedoletni otroci v pri- mernem času zapustijo zabavo, čeravno so v spremstvu staršev. Ze dejstvo, da upravitelj ni sprožil upravnega postopka in ta- ko materialno oškodoval starše, dokazuje, da jim ni imel namena škodovati — tako bi jim res naj- laže. Napravil pa je tisto, kar je bilo potrebno, koristno in najbolj umestno. Starše je opozoril, de- klica pa je bila kaznovana z uko- rom. Ob koncu se res lahko še en- krat vprašamo, kako je možno, da starši ne razumejo bistva stva- ri in da ne morejo umeti, da bi bilo samo za njihove otroke ko- ristno, če bi pravočasno zapustili maškarado. In ne nazadnje ali ne bo taka nesmislena reakcija star- šev na pravilno ravnanje vzgoji- teljev le-ta pripeljala do tega, da se bodo ob takih primerih u- nnaknili v ozadje — samo da bi imeli mir pred starši, čeravno bi jim starši za tako ravnanje marali biti samo hvaležni. Razen tega obstaja še drug pro- blem. Na Vranskem so deklico na izredno željo staršev le vpisali. O tem je odločal upravnik vranske šole. Zdi se, da je ravnal prehitro in nepremišljeno, in sicer v škodo vseh prosvetnih delavcev v obči- ni. Kajti gotovo so principi peda- goškega dela zlasti na vasi bist- venejši od še tako prepričljivega »prepričevanja«, ki pa nima osno- ve. Uredniš-tvo Odnos do podrejenih Tovariš urednik! P"ed dnevi sem kot kupec sto- pila v trgovino v Štorah. Bilo je precej ljudi, zato sem morala ne- • kaj časa čakati. V tem času je ' šef neusmiljeno zmerjal usluž- benke. Uporabljal je neprimerne izraze in tudi take, ki jih ne ka- že ponatisniti. Začudila sem se, da se je hudoval za malomarnost in nečistočo, ko je bila trgovina lepo pospravljena. Prodajalke pa so hitro stregle strankam, ker so hotele, da bi ljudje slišali čim manj tega zmerjanja, ki ne sodi nrti na sestanek kolektiva, če- ravno je jasno, da bi se o notra- niih proWemtih morali pomeniti na sestanku in ne pred stranka- mi. Menim, da bi v tem primeru uprava podjetja morala povedati, kaj misli? Anica, Store Še enkrat voda Tovariš urednik! V zadnji številki ste pravilno zajpisali o nenavadnem ukrepu, da morajo bolniki na vrelcih v Rogaški Slatini plačevati zjdra- vilno vodo. Ta članek je bil pra- Viilen, vendar je potrebno pri- pomniti še nekaj, kar prizadene nas domačine. Namreč ,tudi bolniki iz okolice Rogaške Slatine, ki jim je zdra- vilna voda predpisana za zdrav- ljenje, morajo plačevati vodo pni točilnici, čeravno imajo za to ustrezni recopt in kljub temu, da so alLtivni zavarovanci. To se nam zidi zelo čudno. Kajti v lekarni dObijo zavaro- vanci tudi zelo draga uvožena zdravila na recept zastonj, ozi- roma je plačnik zdravila zavod za socialno zavarovanje. Dokaj nelogično je, da potem plačujemo domače naravno zdravilo. Zdi se kot. da smo začeli sle- diti pri malem, pozabili ])a smo na morda nepotrebne iizdatke tam. kjer nastanejo velike visote, ki bi jih lahko prištedili. Istočasno sem prepričan, da ikxio merodajni odgovorili na oba dopisa, saj bi prebivavci ta- ko morda bili nekoliko bolje se- znanjeni o tem, kar bi koristilo enim 'm drugim. S. R., Rogaška Slatina Prvi topli dnevi... Razmeroma dolgo smo morali čakati na prve tople dneve. Do- mala vsi so se že jezili: tisti, ki radi zahajajo v gozdove in na- ravo in tudi tisti, ifci se radi udajajo vodi, zraiku in soncu. Toda že prva nedelja, ko je naj- primernejši (prosto) dan za ko- panje, je razočaral ene in druge. Kajti čeravno je bilo vreme zlasti zadnje dni v tednu lepo in toplo, se je v nedeljo skazilo in je »pokvarilo« vse načrte. Toda kljub temu so v nedeljo in tudi v naslednjih dneh bila vsa ko- pališča polna. Upanje pač ni za odipad ! Pojavile pa so se nevšečnosti. Zaradi nepratilnega Obveščanja radijske redakcije je radio ves čas poročal kar za štiri stopinje hladnejšo vodo. kot je v celjskem bazenu. Tudi to je mnoge odvr- nilo, češ saj se ne izplača na ko- panje, če je še voda tako mrzla. Tudi letos nameravajo v vsem okraju pripraviti začetniške pla- valne tečaje, za kar bo poskrbela okrajna športna zveza, hkrati pa bo usoosobila ustrezno število vaditeljev za te šole in vaditeljev. Toda to ni vsa nevšečnost. Bolj zanimivo je, da je letos bistveno padel »pritisk« na bifeje na ko- pališčih, čeravno so bifeji v pre- teklosti krili marsikatero izgubo (zaradi nizkih cen) kopališč. Istočasno pa je gotovo, da bo le- tos praktično nemogoče povečati vstoipnino za kopališče. VelenjčaJii pa so še vedno v težavnem položaju. Kajti jezero je sicer uradno primerno za ko- . panje — neuradno pa že skoraj ni. Razen toga je jezerce, ki je nastalo umetno, bolj turistična. zanimivost kot ustrezno kopa- lišče. Istočasno pa je potrebno pohvaliti ujpravo gostinskega- podjetja >Paka«, ki je v'ozilo^ precejšnja sredstva, da bi do se- zone preuredilo tudi restavracijo ob jezeru, ki zlasti ob nedeljah privabi vse polno gostov. Za starše otrok pa ibo morda zani'miv en podatek, iki jih rc^no oipozaria. da utstrezno poučijo «voje otroke. Pri-potilo se je pred dnevi. Fantje (še šolarji) so brcali žogo (»b novem popravljenem filtru za vodo pri celjskem bazenu. Zoga jim je ušla in razbila veliko in debelo okno. Fant je krivdo pri- znal. Tofla . . . Tako okensko steklo veliko stane. Zaradi tega bi bilo umestno, če bi starši otrokom povedali in jim loojasnili do česa lahko pripelje nepre- mišljena izibira nogometnega \ igrišča. Kajti okno bo treba tudi ï plačati. J, 'Vendar pa to še vse'e j ne po- ji meni, da ima kopališka uprava pravico projKivedati vsako igro * z žogo — zlasti, zakaj bi prepo- vedali igro z žogo v vodi. ko tam res ni nobene nevarnosti, da bi nastala gmotna škoda. No, in res. že prvi dnevi ko- ' panja prinašajo razen užitka ne- katerim tudi skrbi. Letos so moderne enodelne ko- palke za ženske, ki pa res na ko- pališču ne morejo veljati za skromno oblačilo. Razen tega je tudi zelo dvomljiva trditev, da je deklica v kopalkah skromno oblečena, ker bi le težko zago- varjali nasprotno trditev, da se deklice mora io konati v plesnih oblekah!? UTRINKA V zgornjesavinjski zadru- gi je bilo nekaj hude krvi, ker smo odkrito in jasno pi- sali o problemih in zmešnja- vi, ki je nastala zaradi ne- informiranosti zadružnikov v zvezi z akcijo o dodatnih sečnih dovoljenjih. Hrup pa se je kmalu polegel, kar je tudi prav in ker je končno obveljalo staro pravilo, da se poleže hitro vsak hrup, ki nima osnove in ki je ne- potreben. Dokaj zgovorno pa ga je zadušil in dokončal en sam zadružnik. Pripetilo se je pred nekaj dnevi. Zadružnik je iskal di- rektorja gozdnega gospo- darstva Nazarje inž. Koziča. Ker tovariša Koziča ni bilo doma, je svojo željo povedal drugemu uslužbencu in ga prosil, da jo vsekakor po- sredu ie tovarišu inženirju. Ta'fo'e je rk>vedal: »Pros-m Vas, povejte to- varišu inženirju, da se nje- mu in ítozdnemu gosoodar- stvu najlepše zahvaljujem. Namreč, odkar poslujem z zadrugo in tega je ¡precej preko deset let- se mi ni pri- neti'o, da bi delo bilo tako kvalitetno onravlieno. Razen tega pa se mi tudi ni pripe- tilo, da bi v petih dneh do- bil po pošti nakazan denar in na koncu ste še Vi plačali poštnino. Veste, naslednjič se sploh ne bom pogovarjal, kdo naj mi opravi posek. Se poffodba ni važna — mirno pridite, ker zdaj iz izkušnje vem, kaj je solidnost v po- slovanju!« * V zadnjem obdobju so v glavnem že določene marže za posamezne blagovne sku- pine v trgovini. Hkrati so tudi določene v absolutni vrednosti marže za kmetij- ske zadruge (razen, če le-te ne nastopajo kot proizvaja- vec ali soproizvajavec). Med tem je tudi določena marža za živino, in sicer 10 dinar- jev pri kilogramu. S tem je v pretežni večini onemogo- čena izredna akumulacija zadrugam pri živini in jih že ta ukrep sili k pospeše- vanju proizvodnega sodelo- vanja. Vendar pa je treba pripomniti, da kljub temu na trgu nismo zaznali ustrez- nega odmeva. V mesnicah se cena ni znižala. Bodimo odkriti, to pa je v končni konsekvenci namen vseh novih ukrepov. Za kmetijske proizvode pa še velia dopolnilo, da je po- trebno, da se cene, če ni* obiektivnih ovir. vrnejo na lanskoletno ustrezno sezon- sko obdobje. Namen ukrepa na vsekakor ni. da bi se pre- lila akumulacija iz zadruge k mesarskemu podjetju. In vendar je treba za Celje še neka i povedati. Celje rabi novo klavnico. To je problem, ki je v Celju r»ereč že domala desetief ie. Za to bo potreben denar. In res je morda posrečena za- misel, da z denarjem nega- tivnih razlik, ki so nastali 7. natanko določenimi mar- žami, zbere za gradnj.j podietje »Mesnina«. Vendnr .ie to po splošnih načelih in dokaj razumi iivo možno le tako. da Celjani vedo za kaj gre ter da se odvisna sred- stva loč'jo iz dohodka pod- klavnica v Celin ni samo za-i deva podjetja (oziroma eko-' jet ja. Ker končno osrednja' nomske enote) »Mesnine«, temveč vseh nrebivavcev v celiskem okraju. Gre ♦orel samo z4 iasnost, informiranost in čiste ra- čune. (E) CELJSKI TEDNIK STEV. 24. — 22. junija 1962 TELESNA VZC0JA IN ŠPORT Nerazumljiva neodgovornost Občinska zveza za telesno kuLtiiro v Celju je za minuli četrtek sklicala svoj prvi plenum; prvi plenum v času poldrugega leta obstoja. Zal do pomembnega posveta, na katerem bi razpravljali o (problematiki telesnovzgoj- nih organizacij na območju celjske oboine, pa tudi o ne- ikaterih vprašanjih finansi- ranja njihovega dela, ni prišlo, ker se je zbralo pre- malo ljudi, ki bi zajamčili vsaj mimimalno sklepčnost. Od 39-ölanskega upravnega odbora občiinsike zveze za te- lesno kulturo se je va'bilu odzvalo le sodem članov(!); nekoliko (bolj številčno so ibih zastoipainii predstavniki posameznih športnih in par- tizamskih društev. Izredno islaiba udeležba na prvem pleinumu občinske zveze za telesno kulturo, ki ga na- zadnje sploh ni bilo, daje misliti, da se izvoljeni člani v ta ok^bor ne zavedajo važ- nosti in odgovornosti, ki so jo siprejeli, na drugi strami pa je tudi delen odsev dela in uveljavljanja občinskega foruma za telesno vzgojoi Gre namreč za dejstvo, da se oibčinjska zveza za telesno . kulturo v Celju še ni uvelja- vila kot družbeno politična činitelj, ki naj usmerja in vodi celotno politiko telesno- vzgojnega udejstvovanja na ; svojem območju. Za takšno . pasivnost je v precejšnji ' meri krivo njeno vodstvo, ki se je omejilo saimo na or- ganjzaoijo nekaterih tekmo- vamj, na drugi strani pa iz- redno slaba pomoč, ki jo je občinska zveza doibila od ustreznih političnih forumov. To nerazumevanje političnih čin i tel j ev do dela občinske zveze za telesno kulturo je prišlo do izraza tudi ob na- meravanem plenumu, saj se pismenemu in osebnemu va- bilu za udeležbo ni odzval niti en predstavnik o'bčan- skega odbora socialistične zveze, ne občdnsikega komi- teja zveze komuinistov in prav tako ne občinskega ko- miteja ljudske mladine. Ta zadržanost je presenetila vse. saj navsezadnje potrju- je odnos nekaterih politič- nih forumov do dela. ki za- jema več tisoč mladih ljudi, do dela. ki ga po vsej pra- vici uvrščamo med pomemb- ne činitelje socialističme vzgoje in družbenega stan- darda. Bolj kot odsotnost pred- stavnikov katere koli orga- nizacije, je presenetila za- drž^-nost zastopnikov občin- skega komiteja ljudske mla- dine. Zakaj? Tudi športna in partizanska društva bi lahko imenovali mladinska. V njih močno prevladuje mladiima; in tako je prav. Zal. pa je v vodstvenih organih teh dru- štev premalo mladih ljudi. Zato bi bila pomoč ol>čin- skega komiteja ljudske mladine v Celju, pa tudii vseh mladinskih organizacij športnim in telesnovzgojnim društvom več kot potrebna. Pa ne samo društvom, tudi v delu občinske zveze za te- lesno kulturo bi se moral v večji meri kazati vpliv mla- dih ljudi, takih, ki bi se znali zoperstaviti nekaterim ekscesom, ki so značilni za nekatere panoge .športnega udejstvovanja v celjskem mestu. -mb PORAZ V JESENICAH V ostnem kolu spomladanskega dela prvenstvenega tekmovanja v slovenski košarkaški ligi so igravci Eleiktra iz Šoštanja utrpel.i že svoj četrti poraz. V soboto zvečer so namreč na Jesenicah izgubili tekmo s tamošnjim moštvom z rezultatom 71:67 ГЧ):29). Po tem kolu so Soštanjčani zdrknili ■ tretjega na četrto mesto; imajo pa osem točk t«r razliko т koših *97:443. Velenje - še kar naprej v vodstvu v predzadnjem kolu okrajne lige v koSarki za moške so bili doseženi na- slednji rezultati: 2KK Celje-Slov. Ko- njice 72:60, Rogaška SUtina-Soštan j 49:56, Prebold-Velenje 67:118. Zalec- Partizan Celje 69:'59. Po predzadnjem kolu še kar naprej rodijo igravci z Velenja, za nj¡m so člani celjskega železničarskega košar- kaškega khuba, ekipa iz Žalca itd. V zadnjem kolu bodo igrali: Prebold- 2ale>c, Soitanj-SloT. Konjice, Tartisaa Celje-Velenje ter Rog. Slatina-ZKK Ce- li« Mednarodna zmaga CELJSKIH ATLETOV CELJE : GRADEC 311:237 V sredo popoldne je bil na sta- dionu Borisa Kidriča v Celju tra- dicionalni dvoboj mestnih repre- zentanc Celja in Gradca v atle- tiki Kakor v moškem delu tek- movanja, tako so tudi članice celjskega atletskega kolektiva dosegle zasluženo in visoko zma- go. Zraven nekaterih odličnih re- zultatov je dvoboj dal tudi tri nove rekordne izide. Tako je Me- dvešek dospel pri skoku v višino z rezultatom 175 cm nov državni rekord za pionirje, Lubejeva pa pri skoku v daljino (5.57) nov državni rekord za mladinke. Ra- zen tega je Pikula, prav tako član AD Kladivarja, dosegel pri metu krogle nov celjski rekord z 15.26 metra. Končni rezultati: MOSKI — Celje : Gradec 180 : 151 točk. ŽENSKE — Celje : Gradec 131 : 86 točk. SKUPAJ — Celje : : Gradec 311 : 237 točk. Celje: Trbovlje 2:1 v nedeljo popoldne je bila na Glaziji zanimiva nogometna tekma med sta- rejšimi igravci iz Celja in Trbovelj. V obeh ekLpah so nastopili nogometaši, ki so zla.sti v letih pred vojno, pa tudi po njej navduševali številne ljubitelje te športne igre. Dvoboj se je končal z zasluženo zmago Celjanov 2:1. Svojo »prednost« so domačini izkazali tudi v letih, saj je seštevek let njihovih igravcev znašal 461. medtem, ko so ime- li gostje kar za 51 let mlajše raoStvo. PLANINSKI KOTIČEK Kam na izlet? Cemšeniška planina (1.200 m) nad Za- gorjem je Celjanom malo znana, pa čeprav je ena najlepših v Sloveniji. Zlasti lepa je proti koncu julija, ko s-o obširni travniki posuti z najrazličnejšimi cveticami, k jih je na drugih planinah težko najti. S prvim jutranjim vlakom, ali pa tudi z dopoldanskim motornim, se iz Celja odpeljemo do Zagorja, kjer imamo takoj avtobusno zvezo v Izlake. Izstopimo pri kmetijski zadrugK ali eno poetajo pred kopališčem, ter se po markirani poti po- damo v planino. Priporočljivo je, da po kakih petnajstih minutah hoje ne na- daljujemo po markaciji zasavske trans- verzale, ampak da zavijemo na levo navzdol ter krenemo med hišami proti idilični vasici Cemšenik, ki jo vidimo že od daleč, l.eži v vi'šini 750 metrov. V sla- bi uri hoje smo že v vasi, kjer so ne- davno odprli prav lepo šolo. V tamošnji cerkvi so grobnice grofov Ostrovrharjev. Na pokopališču pa najdemo nagrobni kamen pesnika naše znane pesmi »Otok bleski«, Kajetana lluebarja. Pesnik je umrl na gradu Gamberg, ki pa je danes v razvalinah ter ga vidimo iz vasi v s>meri Zagorja. Zanimivo je, da je bil ne- kaj časa lastnik tega mogočnega gradu tudi Valva.sor. Iz Cemšenika se pot do vrha planine pri rezervoarju vodovoda, ki ga je zgra- dilo čemšeniško gasivko društvo. Na nje- govem pročelju piše: »Pozuravljam te je- lenov rog, ko dom zapuščam tvoj in le planine <)kr4>g ter belo vas tn pod me- noj. Iz nedrij sivih te gore, poklicali na dan .so me. da žejo vsem gasila bom, pred ognjem Nas branila bom.« Od tod do planinskega zavetišča na Cemšeniski planini je še kako uro hoje, v zadnjem delu po serpentinah preko pianui^Kega travnika. Zavetišče na pla- nini oskrbuje zagorsko planinsko društ- vo. Poleg zavetišča je depandansa, tako da lahko na tej postojanki prenočuje oJcoli trideset Ijndi. üomov se vračamo preko Trojan, ki jih dosežemo po hoji na dobro marki- rani poti v slabih dveh urah. Tu poča- kamo na avtobus. Ta izlet pa lahko napravimo tudi ta- ko, d« se iz Celja najprej popeljemo ui> iiojiiu lu se iMi loa \zpncmi> navz- gor; najprej po cesti, nato pa po gozdni poti ÜO vrha. Ta pot je krajša in dosti lažja od one iz Izlak. Zato se pač v tem primeru vračamo v Celje iz planine pre- ko Izlak, kjer se poieti osvežimo v Ko- palMem bazenu, okrepčamo pa v kopa- lišč ni reslavruciji. Stanko Lorger — enkrat drugače Nogometaši Velenja že člani SGL? Četudi čaka nogometaše velenjskeg« Rudarja še povratna tekma v kvalifi kacijskem turnirju za vstop v sloven- sko con.sko ligo, pa lahko že zdaj za- pišemo, da so si 7. izdatno zmago v prvi tekmi proti Beli Krajini z Črnom- lja z rezultatom 9:1 (3:1) že več eli manj zagotovili prostor v družbi naj- brljših sioven.skih enajstoric. To toliko bolj, ker se bodo v consko ligo plasi- rala kar štiri nova moštva in to spričo nedeljskega sklepa Nogometne zveze Slovenije, po katerem se bo število ude- ležencev v tej 1'gi že jeseni povečalo od dvanajst na štirinajst. Po tej odlo- čitvi se bodo zmagovavei dvojnih sre- čanj v v.seh štirih primerih uvrstili med slovenske ligaše. Po rezultatih pr- vih tekem, .so si ta prostor med najbolj- šimi že skoraj zagotovili inariboTski Železničar, ki je v prvi tekmi v Len- davi premagal tamošnjo Nafto 3:2, nato Delamaris iz Izole, ki je v Tolminu premagal domače moštvo 4:0 ter velenj- ski Rudar, ki je na stadionu ob jezern odpravil Belo Krajino z visokim rezul- tatom 9:1. Nekoliko bolj trdo bo šlo ljubljanskemu Grafičarju, kj je v pr- vem srečanju premagal enajstorico Je- senic z minimalnim rezultatom 1:0. To so seveda ugibanja: odločitev bo padla šele v nedeljo. Toda, ne glede na to previdnost, se zdi, da je skoraj ne- mogoče: čeprav je žoga okrogla; da bi nogometaši iz Črnomlja premagali Ve- lenjčane še z višjim rezultatom, kot je bil dosežen minulo nedeljo v Velenju. ŠAHOVSKI DVOBOJ V šahovskem dvoboju Sloven- ske Konjice — Zreče na sedmih deskah so zmagali Konjičani z rezultatom 7:0. Za domače je to vsekakor lep uspeh, ker nekateri najboljši igralci niso nastopili. Mladinska reprezentanca trenira v Celjn Glede na to, da je prišlo v ožji izbor za sestavo republiške rokometne repre- zentnce mladincev, ki bo prve dm ju- lija nastopila na državnem prvenstvu \ Ohrdu, kar devet Celjanov, je ro- kometna zveza Slovenije določila Celje kot kraj za trening mladih rokometa- šev pred odhodom na dr/.avno prven- stvo. \odstv»,. teh priprav pa je zaupa- la znanemu rokouieineiuu delavcu v Celju Jožetu Kuzmi. 5 PRVIH MEST IN 2 REKORDA Na nedeljskem republiškem pr- vorstvu pionirjev in pionirk v atletiki so tudi najmlajši tekmo- valci celjskega Kladivarja pobrali kar lep izkupiček ne samo naj- boljših mest, ampak tudi novih rekordov. Tako je Kavalar z re- zultatom 52.79 m postavil nov dr- žavni rekord v metu kopja. Na seznam najboljših v državi se je vpisal tudi Medvešček pri skoku v višino s 170 cm. Izvrsten pa je bil še Pilih, ki je pri skoku ob palici premagal 310 cm. Med Pionirkami sta naslova re- publiških prvakinj osvojili Leb- nova v metu krogle (9.63 m) ter Korenčičeva pri skoku v višino s 140 cm. CELJSKI MLADINCI — REPUBLIŠKI PRVAKI Namesto zanimivega turnirja ? udeležbo najmanj petih moštev, se je republiško prvestvo v roko- metu za mladince končalo le v znamenj'a dvoboja med igravci celjskega Partizana ter moštvom iz Slovenjega Gradca. V tem spo- padu so zmagali Celjani z rezul- tatom 15:10 (8:3) in tako osvojili republiško lovoriko. CELJANI — PETI V nedeljo je bila zaključena re- publiška liga v rokometu za mo- ške. Člani celjskega železničar- skega kluba so se v zadnji tekmi srečali z moštvom Partizana iz Šentvida ter ga premagali z re- zultatom 27:16 (14:5). S to zmago so Celjani zasedli peto mesto v končni oceni. Sicer so v osemnaj- stih tekmah zbrali 18 točk ter dosegli razliko v golih 368:334. SINDIKALNO PRVENSTVO Sindikat Rudnika lignita Velenje je letos ponovno organiziral tekmovanje v nogometu, odbojki, namiznem teni- su in šahu. Ta tekmovanja so že tra- dicionalna in sedaj potekajo med po- sameznimi ekonomskimi enotami. v šahu vodi Jama-vzhod, ki ima v svojih vrstah nekaj rednih igravcev, včlanjenih v Šahovski sekciji, pri za- bijanju golov pa je na prvem mestu gradbeni obrat, ki je svoje nasprotni- ke obrnil kar z 8:0. Ekipe namiznega tenisa še čakajo, da bodo prostori v kulturnem domu tudi zanje prosti, od- bojkaši pa rešujejo svoje probleme ob veliki mreži in je vprašanje vodstva sporno, saj se F>otegujejo za najboljil naslov kar tri ekonomske enote: elek- trostrojna, jama-vzhod in gradbeni •bnV -tk Preteklo nedeljo je potekalo na Bledu 5. mednarodno ribiško teikraovanje v odlovu rib. Zibrani h je bilo 123 tekmovavcev in tekmovavL med katerimi je ekipa Celja (Vanovšek, Pere, Puh) zasedla tretje mesto s 187 ulovljenimi ribami (teža 19.25 kg). Po- sebno priznanje gre invalidu Vanovšku, saj si je s 130 riibami priboril prvo. mesto v koodkurenci posameznkkoT. Dvojni praznik Pred približno poldrugim mesecem so se v Celju za- prla vrata znane slaščičarne -RU-GO«. Ne bi zapisali teh vrstic, če ne bi bilo ime Ru- dolfa Goleža tesno povezano z narodnoosvobodilnim giba- njem. Pokojni heroj Miloš Zidanšek in mnogi danes še živeči nekdanji borci za svo- bodo, bi vedeli marsikaj r>o- vedati o slaščičarskem moj- stru, ki jim je pomagal z vsemi sredstvi. Zdaj ga je bolezen prisilila, da je stopil v zaslužen pokoj. Njegova strokovna sposob- nost mu je omogočila, da je vodil slaščičarska podjetja že od 1922. leta naprej v Brežicah, nato v Laškem in od 1937. leta dalje v Celju. Ko je bilo treba še v prod- vojni Jugoslaviji braniti slo- vensko narodno zavest, je bil vselej med prvimi, ki eo iz- polnjevali to dolžnost. Redek primer slovenskega obrtnika je dostojen zaklju- ček njegove obrtne dejav- nosti, ki je povezana t 40- letnico samostojnega dela. Temu častnemu dogodku pa se pridružuje še 40 letni jubi- lej njegov^a srečnega zako- na z Ijoibeznivo ženo Marijo, ki mu je vseskozi zvesto po- magala pri njegovem poklicu. S čestitkami k obôna ju- bilejema se poleg ožjiih so- rodnikov im prijateljev pri- družujejo mnogi Celjani in znanci. Njemu in njegovi družini želimo, da bi še vrs.to let užival zasl\iženi pokoj. J. K. GflMinfe prehivavêiva Rajenih: 21 dečkov im 25 deklic Poročili so se: Hus Branko, veterinar iz Brestanice in Prislan Cvetka, študentka agronomije iz Celja; Spur Franc, študent rudarske TŠ iz Kisovca in Jager Kristina, šivilja iz Ostrožnega; Jokan Frančišek, bolniški strežnik in Namar Ana, bolničarka, oba iz Celja; Gerdej Bogomir, železn. teh- nik iz Dolgih brd in Rodina Zofija, uslužbenka iz Debra; Tančak Mihael, tekstilni tehnilc in Govek Zdenka, knji- govodkinja, oba iz Dnge Rese; Racman Jožef, elektrotehnik in Pleteršek Erika, frizerska pomočnica, oba iz Celja; Pušnik Roman, vodovodni monter iz Blatnega vrha in jančič Cvetka, trg. pomočnica iz Rečice; Vrhovšek Karel, ključavničar in Kekec Julijana. oba iz Teharja; Kranjc Emil, finomehanik in Bezovnjak Marija, delavka, oba iz Celja. Umrli so: Ogrizek Anton, upokojenec iz Celja star "7 let: Plaznik Angela roj. Ključev šek, gospodinja iz Močilnega, stara 49 let Zgank Jožef, kmetovalec iz Dolenje vasi star 61 let; Cimerman Franc, preužitka iz Stopč, star 79 let; Drnjač Roman otrok iz Sevnice, star 3 dni; Felicija Mihael, delavec iz Stopnika, star 28 lei Fidler Neža, upokojenka iz Celja, star 78 let; Gorenc Vinko, inv. uiMvkojene iz Vrhovega star 59 let. PREUREJEN GOSTINSKI OBRAT NA FRANKOLOVEM Te dni so na Franfcolovem po- novno odprli gostilno v poslopju, v katerem dela tudi krajevni urad, samo to pot lepo in okusno preurejeno. Razen dveh prosto- rov s primerno opremo ter točilno mizo, so uredili tudi prijeten vrt. Upajmo, da bo nov obrat v sklopu celjiske »Ojstrice« izpolnil vsa pri- čakovanja solidne postrežbe in a tem priix)mogel k ugledu turistič- nega razvoja tega kraja. KRONIKA NESREČ Amalija Vrhovšek iz Loke pri 2usm je padla in si zlomila nogo. — Pri^ pad cu si je pretresel možgane in pošk« doval roko Franc Perger iz Parižel pri Braslovčah. — Ivan (isenek i Vojnika je padel z mopedom in se po škodoval. - Franc Cimerman iz Stop pri Grobelnem je padel in si poškodc val Eljučnico. — Tudi Agata Jazbinše! iz Kranjčicc pri Šenljurju je padla i si zlomila ključnico. — Marijan Planin Sek je na Teharjih padel s češnje; dc bil je notranje poškodbe ter poškodb na nogi. - Dvajsetletna Ljubica Ke stajnšek iz Gotovelj se je pri del opekla z vrelo vodo. — Kondrad Bev iz Huma ob Sotli je padel in si zlomi nogo. — Pri padcu s kolesom si je rc ko zlomil Franc Cater iz Borovelj pi Braslovčah. — Friderik Kulman iz Celj je padel in si poškodoval nogo. — Pi delu v gozdu s je no>go poškodoval Ga brijcl BrezovSek iz Zabukovice. — An drej Najžar iz Kasaz pri Petrovčah j padel in s zlomil nogo. ALKOHOL največji sovražnik varnosti premeta v tem, ko smo v dosedanjih prispevkih pod naslovom promet- ne kronike obravnavali zlasti ne- katere tehnične pogoje, ki vpliva- jo na varnost prometa na naših cestah in smo pri tem op>ozorili na ureditev kolesarskih stez, na ne- varnosti, ki jih lahko ix)vzročajo vprege, traktorji, pa tudi slabo pregledni ovinki, neprimerni in dotrajam mostovi, ozke ceste in podobno, pa naj velja današnji sestavek predvsem nekaterim ko- ristnikom teh cest, tistim, ki lah- ko zaradi neupoštevanja cestno prometnih predpisov ali drugih, čisto subjektivnih okolnosti, prav tako povzročajo težke nesreče. Četudi se je število prometnih nesreč v primerjavi z znatnim porastom števila motornih vozil prej zmanjšalo kot povečalo, pre- cej zaslug za to so imeli preven- tivni ukrepi varnostnih organov, zlasti pa prometne Ljudske mi- lice pa so vzroki prometnih ne- sreč še zmeraj zelo zaskrbljujoči. Ce namreč analiziramo vzroke prometnih nesreč, vidimo, da je vi- njenost še vedno na prvem mestu njenih povzročiteljev. Poostreni ukrepi zoper vinjene voznike so sicer ali določene rezultate, toda še zmeraj ne takšne, da bi lahko rekli, da se je stanje izboljšalo. Lani je bilo na cestah celjskega okraja 385 prometnih nesreč, ki so v 24-ih primerih zahtevale snortne žrtve. Od teh pa je zaradi vinjenosti in zatorej po lastni krivdi izgubilo življenje kar de- set ljudi. Alkohol je še zmeraj največji sovraižnik varnosti pro- meta na cestah. Zato bi biJo prav, če bi tudi sodniki za prekrške ter redna sodišča izrekala ostrejše kazni zoper tiste, ki zaradi uži- vanja alkoholnih pijač ogrožajo svoja in druga življenja na cestah. Skratka, kaj nam pomagajo ko- lesarske eteze. dobro urejeni o- vinki, lepo vzdrževane ceste ii podobno, če se pa po njih vozi ji tudi ljudje, ki pri pitju alkohol nih pijač ne poznajo prave mere Nadaljnji vzroki prometnih ne sreč so še prevelika hitrost, ne upoštevanja prednosti v križiščili nepravilno prehitevanje ter sre ča vanje, nenakazovanje spre membe 'smeri vožnje, neu pošte va nje prometnih znakov, utrujenos voznikov, vzporedne vožnje kole sarjev, nepravilna hoja pešcev p vozišču itd. Skratka, gre za vzro ke, katerih število bi lahko izdat no zmanjšali, zlasti še, če bi ^ akciji za večjo varnost prometi na cestah, ki pa ni kampanjska ampak stalna, sodelovali tudi vs koristniki cest, od voznikov mo tornih vozil do kolesarjev in peš cev. Slab most ovira promet Do nedavnega je bil znak s pre povedjo nad 1 tono prevoza če Dravinjo v Ločah nameščen til pred samim mostom iz obeh sme ri. Posebna komisijo, ki so j( ogledala njegovo ogrodje v pre teki em tednu, pa je odredila, di se te table postavijo tudi v Slov Konjicah oziiroma v Poljčanah Potniki, ki se vozijo z avtobuson na Progi Poljčane—Zreče moraj ( v Ločah presedati, medtem kf avtobus iz Lendave za Ljubljan< vozi ipreko Pragerskega in Bi- strice. Seveda je oviran tudi to vomi promet. Kako dolgo bo t( trajalo je težko reči, ker ni tre nutno na razpolago sredstev zj temeljito jxapravilo mostu. CEI^SKI TEDNIK STEV. 24. — 22. junija 1962 Občinska zveza DPM bo tudi letos organizirala DNEVNO LETOVANJE »NA GRICKU« in to 2 izmeni v j lui j u in 2 iz- meni v avgustu. Pionirji naj oddajo prijave na šolah. Za vodstvo skupin sprejme 16 vzgojiteljev in več upravnikov Za vzgojitelje — vodiče se lahko prijavijo študentje, ter dijaki zadnjih letnikov srednjih šol, za upravnike pa pro- svetni delavci. Pismene prijave z navedbo izmene, v katerih bi lahko sodelovali, oddajte do 25. junija v pisarni Razla- gova 3 (tov. Smauc), kjer dobite tudi podrobne informacije. Ugoden nakup pohištva Lesno industrijski kombinat SAVINJA CELJE Prodaja na drobno vsem interesentom razno komadno pohištvo izvozne kvalitete Ležalne stole od 1350 din navzgor Mize od 1000 din navzgor Omarice in stole ter razne druge izdelke po itovamiških cenah. Prodaja se vrši ob delavnikih od 8. do 12. ure v prodajnem oddelku podjetja. LIK Savinja — Mariborska cesta 116 RAZPIS Stanovanjski sklad Žalec dopolnjuje objavljen razpis za prodajo stanovanj v stolpiču I. in II. v Žalcu na zazidalni enoti soseska DOM I. Žalec, kii je bil objavljen v »Celjskem tedniku« št. 5 z dne 2. II. 1962. DOPOLNILNI NATEČAJ za odprodajo stanovanj zasebnikom v stolpiču I. in II. v Žalcu, in sicer: 1. trosobna stanovanja tipa A 67,94 m* po 4,329.000 din 2. dvosobna stanovanja tipa B 44,72 m* po 2,857.000 din 3. dvosobna stanovanja tipa C 48,06 m^ po 3,070.000 din 4. enosobna stanovanja tipa D 28,80 m^ po 1,872.000 din pod naslednjimi pogoji: Kupec stanovanja mora vplačati takoj, oziroma do vse- litve 20 % od predračunske vrednosti stanovanja, člani Zveze borcev NOV ter invalidi ZVVI pa vplačajo 10 % od predra- čunske vrednosti stanovanja, ostanek pa bo sklad kreditiral na 30 let po 2 % letni obrestni meri, članom ZB NOV in ZVVI pa na dobo 40 let po 2 % letni obrestni meri. Кцрес mora vplačati za stanovanje tipa A 865.800 din tipa B 571.400 din tipa C 614.000 din tipa D 374.400 din Clan ZB in ZVVI pa: 432.900 din 285.700 din 307.000 din 187.200 din Stanovanja tipa A in C so z ložo. Vsa stanovanja so opremljena z električnimi štedilniki ter navadnimi, bojler j i ter ogrevana s centralno kurjavo. Razlika, ki bi nastala v vrednosti stanovanja med pred- računsko in dogotovitveno gre v breme kupca stanovanja, vendar bo to razliko stanovanjski sklad kreditiral, po zgoraj navedenih p>ogojih. Poleg navedenih je za odprodajo še eno stanovanje v 9-stanovanjskem bloku v Preboldu s 64 m* za predračunsko vrednost 3,300.000 din. Stanovanje ni opremljeno z električnim štedilnikom in ni ogrevano s centralno kurjavo. Prodajni pogoji: 20 % vplačilo do vselitve to je 660.000 din, razliko pa kreditira stanovanjski sklad za dobo 30 let po 2 % letnih obrestih. Stanovanjem pripadajo nujne pritikline v kleti, skupna pralnica in sušilnica. Del stanovanj bo dokončan januarja 1963, del pa maja 1963. V ceni stanovanja je vračunan komunalni prispevek, prispevek za vodovodni in elefctro priključek itd. Vse potrebne informacije dobijo interesenti v pisarni Stanovanjskega sklada Žalec. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih raz- merij pri Kmetijski zadrugi Celje — Ekonomski enoti Celje razpisuje delovno mesto pomočnika v trgovini (kmetijski apoteki) Pogoj: za razpisano delovno mesto se zahteva nižja kme- tijska šola ali kakšna druga podobna pred izobrazba. Nastop službe takoj. Plača se ureja po pravilniku o na- grajevanju. Rok za vlaganje ponudb je 30. 6. 1962 na KZ Celje — EE Celje. Razpisna komisija pri okrožnem sodišću v Celju razpisuje za Okrožno sodišče v Celju 2 mesti strojepisk POGOJI: dovršena nižja ijimnazija ali njej ustrezna šolska izobrazba. Kandidati, ki ise botlo prijavili, pa doslej še nimajo strojepisnega izpita, bodo morali opraviti za sprejem v službo preizkusni izpit. Plaća po zakonu o javnih usluibencih. Prošnje, kolkovane s 50 din in življeajepisom je vložiti najkasneje do 15. julija 1%2 pri predsedništvu okrožnega sodišča v Colju. Presenečenje mladih Dramska skupina DPD »Svobo- da« Zagrad nas je zopet presene- tila z zelo uspelo predstavo »Dne- vi naše sreče« v režiji zelo mla- dega režiserja F. Pi veča in še mlajših igravcev. Režiserslio in igravsko dobro izdelano predstavo je mogoče motilo edino nekoliko manjših propustov. Vse te sla- bosti pa Je pretehtalo dejstvo, da je mladi režiser z mladimi igrav- oi nax>ravil predstavno, ki ni zado- voljila samo publike, temveč tudi sladokusce, saj so se tudi člani občinskega sveta Svobod in PD Celje, sosvet za dramsko delo po- hvalno izrazili o predstavi. Razpis Osnovna šola Zttlec Komisija za štipendije razpisuje zu šoi.sko leto 1962-65 naslednje štipendije 6 štipendij /.a učiteljišče 2 štipendiji zu VPS-kemija 2 ištipendiji za VPS-univ.-rušMna 2 štipendiji za VPS-univ.-zg, ze 2 šfipendiji za VPS-defektologija v 2 štipendiji za VPŠ-univ.-slovenščina 2 štipendiji za VPS-univ.-biologija 2 štipendiji za VPS-univ.-angleški jezik 2 štipendiji za VPS-glasba 2 štipetdiji za VPS-univ.-ma, fizika 1 štipendija za študij psihologije 1 štipendija za študij pedagogike Prošnje je treiba vložiti do 1. julija 1962. Informacije v tajništvu šole 2alec. TEKSTILNA TOVARNA -JUTEKS« ŽALEC razpisuje delovno mesto ključavničarja Kandidat mora imeti In- dustrijsko sto- vanje v Šentjurju pri Celju. Sobota, 25. junija 1962 ob 16. uri: Molie- re: SOLA ZA ZENE. Gostovanje v Ve- lenju. Ob 20. uri: Moliere: SOLA ZA ZENE. Gostovanje v Velenju. Nedelja, 24. junija 1962 ob 15,50. uri: .Moliere: SOLA ZA ZENE. Izven. Ob 20. uri: Marcel Franck: SRECA NA UPANJE. Gostovanje v Dobrni. Torek, 26. junija 1962 ob 20. uri: Marcel Franck: SRECA NA UPANJE, (n^sto- vanje v Mozirju. Sreda, 27. junija 1%2 ob 20. uri: Moliere: SOLA ZA ZE.\E. Gostovanje v Šmarju pri Jelšah. KINO KINO »UNION< 22 . 6. 62. — 25 . 6. 62. »S. O. S. Pacifik« angk.ški film 26. 6. 62. — 50. 6. 62. >DEKLE S KOVČ- KOM« italijanski VV film KINO >.METROPOL< 25. 6. 62. - 26 . 6 . 62 »NUJEN POZIV«, angleški film 27. 6. 62 - 50. 6. 62. >BELI SEJK« ita- lijanski film LETNI KINO 25. 6. 62, - 25 . 6 . 62. »PRILOŽNOSTNI NAS.MEHi amer, barvni Csc film 26. 6. 62. - 29. 6. 62. »PREPOVEDAN PLANET«, amer, barvni Csc film KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAV. DOLINI 25. 6. 62. — 24. 6. 62 »MARATONSKA BITKA«, ital. fr. barvni Csc film 27 6. 62 - 28. 6. 62. »MARTIN V OBLA- KIH, domači film RAZPISI »GOSTILNA PRI BAZENU« Prebold raz- pisuje mesto honorarnega računovod- je. Zaposlitev traja vsak dan po 2 uri. Osebni dohodek se izplačuje v okviru Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Okrajna zveza ribiških družin Celje išče honorarnega blagajnika. Informacije Celje, Razlagova 1. Podjetje Javne naprave Celje. Razpi- suje delovno mesto VISOKO KVALIFI- CIRANEGA SOFERJA-MEHANIKA ka- tegorije C Novo družiasko stanoTanje bo zajo- terljea« z novim letom. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujem Dr. Mikcc-u za skrbno zdravljenje moje težke bo- lezni in da mi je s tem rešil življenje. Pogelšek Marija — Jožeiov hrib IZLETI PO JUGOSLAVIJI 1. 6-dnevni izlet v OHRID — potova- nje z avionom, prijave do zaključneg« števila prijavljencev. 2. 7-dnevni izlet v DUBROVNIK - , kombinirani vlak, ladja in avtobus, ' prijave do 15. junija 1962. Devetdnevno potovanje po Jugosla- viji odhodi vsak ponedeljek v juniju, juliju, avgustu in septembru. Prijave sprejemamo najkasneje 14 dni pred začetkom potovanja. 4. 4-dnevni izlet v ĐERDAP, prljavt do zaključnega števila. PRI OMENJENIH IZLETIH SE KO- RISTI OBJAVA K-15. IZLETI V INOZEMSTVO 1. Za člane planinskega in turistič- nega društva avtobusno potovanje v SVICO, preko AVSTRIJE, v povratku preko SEVERNE ITALIJE, prijave do 15. julija 1962. 2. Tradicionalno potovanje po ITA- LIJI: FIRENCE, RIM. NAPOLI, POM- PEJI, prijave do 10. julija 1962. 3. Za člane turističnih in planinskih društev 6-dnevno potovanje z avtobu- som po avstrijskih in italijanskih DO- LOMITIH, prijave do 10. julija 1962. 5. 3-dnevno potovanje v ASIAGO — prijave do zaključnega števila. ZAHTEVAJTE ZA VSE IZLETE PROGRAME v NASI POSLOVALNI- CI! Potniki v Inozemstvo. — Pri nas do- bite najhitreje vse vrste voznih kari za inozemstvo — vlak. ladja, avion Prav tako Vam najhitreje posredu- jemo nabavo vseh tujih viz preko na- ših filijal v Zagrebu. Beo^rradu. idt. Pred vsakim potovanjem obiščite Kompas — Celje in prepričali se boste o naši solidnosti! Udeležujte se Kompasovih kvalitet- nih potovanj po domovini in drugih evropskih državah. Obiščite poslo- valnico Kompas — Celje, Tomšičev trg 1. Telefon 23-50 — nudimo Vam vse turistične informacije brezplačno. Kompasov oddelek za letni oddih Vam postreže z vsemi cenami hotelskih In privatnih uslug širom Jugoslavije In tujine. Od 25. maja dalje v prodaji novi vozni redi. Turistično podjetje Kompas — Celje Tomšičev trg 1, telefon 23-50 ZAHVALE Ob grenki izgubi dragega moža, očeta in starega očeta OGRIZEK ANTONA izražamo globoko hvaležnost vsem, ki so z nami sočustvovali in nam v naj- težjih trenutkih pomagtiii. Iskrena hva- la kolektivu Tovarne emajlirane posode, sostanovalcem, društvu upokojencev in zvezi vojnih invalidov, vsem govorni- kom, godbi ter č. duhovščini. Zahvalju- jemo se vsem, ki vo mu izkazali posled- njo čast, ga .spremljali na njegovi zadnji poti ter obsuli njegov grob z venci in cvetjem. Neutolažljiva žena, hčerke in sin. FRODAM SF..ST-OKENSK1 KOZOLEC in veliko palmo prodam, Maršič Helena, Braslov- če. NOV RADIO APARAT nRIGLAV« z gramofonom ugodno prodam. Naslov v upravi lista. ENOSTANOVANJSKO HIŠICO v Celju prodam. Naslov v uprav lista. KOMPLETNO OKNO 140x180 primerno za verando prodam. Selce 18, Celje. E.NODRUZLNSKO IIISO z vrtom 700 m', ena soba takoj vseljiva, [¡rodam. Osta- lo po dogovoru. .Naslov v upravi lista. SAMSKO SOBO vseljivo večjo, s pri- tiklinami, shrambo in vrtom prodam v Velenju. Kos ( clje - Oblakova 24. NSU PRIMO 150 ccm — 4500 km, pro- dam. Fekonje Ljudski magazin, Celje. (;RADBENI MATERIAL ZA .GARAŽO, vključno z vsem jiotrebnim prodam. Po- nudbe poslati na upravo lista pod »Ga- raža«. STIRISOBNO KOMFORTNO stanovanje vseljivo prodam. .Adamič H. Celje — Stanetova 21. PUCH 175, opremljen, odlično ohranji'n prodam. Rezar, Dolenja vas 20 Pre- bold. STANOVANJA Iščem prazno sobo v mestu. Nudim na- grado" 40.000 din. Naslov v upravi lista. Zensiki srednjih let nudim opremljeno sobo za ptrmoč v gospodinjstvu. Gre- zelj Jožica, Opekarska 5, Celje. RAZNO t> Zgubila se je moška ročna ura »Darwil« na poti od Prebolda do Gomil.skega. Pošti-negB najditelja prosim, da jo vr- ue uu naslov Re/ar Franc, Dolenja ▼m 20, Prebold, proti nagradi. POSEBNO OBVESTILO! V mesecu juniju, juliju in avgusta organiziramo vsako nedelje enodnevne izlete v znane letovi.ške kraje Slovenije. PROGRAM IZLETOV ZA MESEC JUNIJ 24. junija: v CRIKVENICO in SELCE CENA: 5.500 din Izletniki lahko koristijo legitimacije K-15 za znižano vožnjo s 75 odstotnim popustom. ZAHTEVAJTE PROGRAME V POSLO- VALNICI. Prijave sprejemamo v poslovalnici Celje, Titov trg 5, tel. 28-41 (nasproti avtobusne postaje) in v poslovalnica Ve- lenje, Šaleška 14/d do vsakega petka do 19 ure. POTUJTE Z UDOBNIMr TURISTIČNI- MI AVTOBUSI. KI VAM JIH NUDI IZ- LETNIK - AVTOBUSNI PROMET CELJE. IZLETNIK Celje KUPI?:! MALO KOMFORTNO VSELJIVO STA- NOVAN.IE v Celju kupim. Naslov т upravi lista. Uredništvo Celje, Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon 25-23 in 25-24 — uprava Celje, Trg V. kongresa 5 — poštni predal 152 — telefon 25-75 in 20-89 — tekoči račun pri Narodni banki Celje: 60>-ll-l-656 izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna 400 četrtletna 200 din — Inozemstvo 2400 — posamezna številka 20 di- narjev — Rokopisov ne vračamo ■ — sprejem oglasov, razpisov in objav do vsake srede do 12. ure v oglasnem oddelku Trg V. ков- gre.sa Informacije o oglasih, razpisih io objavah dobite le т upravi Celjskega tednika PRI NAS IN PO SVETU Pred Dnevom'borca: reportaža iz slavnih cfni KCB v BOMBNIKU NAO GRAZ IN SEGEOIN O naprednem mladincu, funkcionarju SKOJ in prvoborcu JOŽETU B02ICU-PINU je bilo do sedaj le malo napisanega, čeravno ga je prav dobro poznala generacija mladine, 'ki je do- raščala v letih pred drugo svetovno vojno. Na osnovi zbranih podatkov, s katerimi razpolaga občin- ski odbor Zveze borcev v Celju, bomo skušali v reportažnem zapisu posredovati odlomke iz kratkega revolucionarnega ziv- ilen ja tega junaškega vzornika mladine v tistih usodnih dneh. Jože Božič je bil star komaj leto dni, ko se je po končani iprvi svetovini vojni s starši, preselil v Celje. Njegov oče je bil zidar, ki je bil idostikrat brez dela, toda kljuib temu je želel, da bi sini imel lepše življenje in ga je šo- lal. Jože je končal gimnazijo v Celju, potem pa se je vipiisal v srednjo tehniško šolo v Ljublja- ni. Y Ljubljani je napreden do- zorevajoči mladenič iprišel v družbo z naprednimi marksistič- no usmerjenimi tovariši. Najbrž je bil že v Ljubljani sprejet v SKOJ, kajti po vrnitvi v Celje, kjer se je zaposlil v Westnovi tovarni, je že deloval kot s(ko- jevski funikcionar, kot predava- telj lin športnik. Njegovo predvojno delovanje je bilo podobno aktivnosti vseh tedanjih pripadnikov SKOJ. Po letu Í9~i7. ko se je Komumistična partija okrepila in začela pri- pravljati množice za boj proti fašizmu, .so bili skojevoi še po- sebno aktivni. Volanjevali so se v različne^ naipredno in nacional- no usmerjene mladinske organi- zacije ter društva. Jože Božič je imel velik ugled in vpliv na mla- dino v skavtski organizaciji. Ni sicer točno ugotovi iouo. toda lo- že Božič je moral že pred vojno postati član Partije, ker ie bila praksa, da so bili vodilni funkci- onarji SKOJ mlajši člani KP J. Leta 1939 je Jože Božič odšel na odsluženje vojaškega roka. Kot strojni tehnik je bil sprejet v pilotsiko šolo in ipostal rezervni poidip'oročnik. Po odsluženju vo- iaškega raka se ni vrnil v Celje. Zaiooslil se je v tovarni motorjev v Rakovici. Brez dvoma je Jože tudi v ju- goslovausiki vojski deloA^al kot komunist. Partija je v tistem času posvečala veliko pozornost, delovanju v vojslki, zlasti med napredno in nacionalino usmerje- nim nižjim oficirskim kadrom. Partija je svoje člane usmerjala k intenzivneinu učenju vojaških ved, da bi v danem trenutku imela siposobne vojaške A4>ditelje. Ti mladi ljudje so. bili jedro mlad iine. ki se je pod vodstvom Partije in SKOJ tajno urila v vojaških sipretnostih. ki je zbi- rala orožje za boj proti fašizmu, kajti bilo je več kakor jasno, da ])rofašiistiione vlade staro Jugo- slavije z Goringovim prijateljem knezoTn Pavlom na čelu. nimajo namena braniti jugoslovanskili; narodov pred sovražniki. Na žalost v podatkih manjkajo fragmenti o delovanju Jožeta Bo- žiča v času. ko je delal v Rako- vici. Toda brez dvoma tudii tam Uli ])il politično neaktiven. To do- kazujejo dogodki, ki so se z ve- liko naglico odvijali v tistih uscrinih dneh v aprilu in maju 1941. leta. Sramotni zlom kraljeve vojske in izdajstvo v vrhovih predapril- sike oborožene sile je imel tudi številne svetle izjeme. Ni dvoma, da je talke izjeme povzročilo prav delo Partije z množičnim giba- njem odpora iproti fašizmu v Na- rodni fronti. Podiporočniik kraljevega letal- .stva Jože Božič je iz delavnic v Rakovici odhitel na vojaško le- tališče. V pilotsko kabino bomlb- nika ni sedel iz vdanosti kralju in vladi, temveč kot sin delov- nega ljudstva, ki mu je grozil najhujši sovražnik. Kot kapljica v morje so učin- kovali ogorčeni iposikusi posameiz- nikov. da bi Nemci in Italijani ne imeli prelahkega plena v Ju- goslaviji. V tej zmedi in vesteh o splošnem porazu in razsul u so kot upanje in olajšanje krožile tudi vesti o posameznih uspehih jugoislovanskega orožja. Jože Bo- žjič je v svojem bomibniku zasta- relega tiipa poletel nad sovraž- nika. Sodeloval jo v eskadri, ki sj- je v toči protiletalskega top- ništva in med roji hitrih »Mes- sorschmiedov« izsilila pot do Craza v Avsitriji in odvrgla tovor ibomlb. Bil je v eskadri. ki je usipešno bomlbandirala kon- centracijisiki položaj sovražnih čet v Segedimi na Madžarskem. Tu je pogumno eskadrilo zadela težka katastrofa. Edino Jože Bo- žič se ie s svojim boTnbnikom vrnil v bazo. J'UíToslovansikim veljakom ie gorelo pod podplati. Simovič. orcflsednik vlade -enodnevnice« in lotalisiki general je potegnil letala iz boja in skrbe' le še za io. da reši vlado, kralja m za- klade na varno. Jože Božič bi moral leteti v Kairo. Tega po- velja ni več hotel izpolniti. Ni bilo v korist ljudstva. Vedel je, da odslej letalsikesa podiporoč- nika ni več. da se bo začel dru- gačen iboj . .. Prebijal se je' srečno proti domu... (konec prihodujič) i^evo: Jože Božič-Pino v uniformi letalskega podporočnika bivše ju- goslovanske vojske. Desno: motiv iz Gradca, ki je bil cilj eskadrile jugoslovanskih bombnikov. Mala punčka je prilezla iz vode . .. Kdo ve ali so kapljice na njenih ličkih res prava voda, ali pa so morda solzice, ker se je z jokom upirala mami, ki jo je nesla v bazen? Sicer pa bo sonce posušile te kapljice, da ga bo le dovolj. Da, to je najvažnejše! Napoleonovci v Piranu Ne. to ni pustni Siprevod. Po- snetek je star komaj kakšnih šti- rinajst dni. Poslal nam ga je ili- juk srednje ipomorvske šole v Pi- ranu Milan Jagodic (razoglav .strelce v sredini) z ust rez ivo ob- razložitvijo. Jugoslaviija je pbstala v zad- njih letih »eldorado« za filmar je z vsega sveta. Vzrck za to niso samo lepote naših krajev, nedo- taknjen ost naših starinskih mest. Privlačna je menda predvisem ugodna »finančna klima« uri nas. saj so gotovo usluge naših film- skih podjetij, naših statistov, igravcev in podobnih cikip do vv prosilavljene konjenice, пкч! naj- cenejšimi v Evropi. Kot je mnogim Ljubljančanom, zlasti pa študenitom. snemanje pri filmu« postal priložnostni za- služek, tako se podobne inrilož- nosti pogosto nudiijo ljudem v naših obmorskih krajih. Pred nedaA^nim so v Piranu posneli Italijani nekaj kadrov za novo »zgodovinsko mojstro- vino«, za film »Fra Dijabolo«. Videli smo že vse polno taikih mojstrovin od pračarja Davida, preko bojev s Huni, antičnih mi- tolo.šikih junakov, pa do Teodor, Kleoipater m Luc reci j. »Lra Dijabolo je film o bojih z Napoleonovimi vojsikami iz ča- sov, ki jih je na slovenskem oipe- val Valentin Vodnik v svoji »oživljeni llirijÌ4<. Internacional- na zasedba je postala visoka mo- da. V filmu luislapajo poleg Ita- lijanov še hrancozi. Američaini, Nemci in bojda tudi Jugoslovani. Slednji so kajpada »zasedli« epi- zodne vloge in vloge statistov v množičnih scenah. Tu so spet naši nepogrešljivi konji z jezdeci vred. Režiser je moral imeti pred- stavo o že zelo izčrpani frameoski soldatesiki. če je za Napoleonove p(!Šee oblekel fante iz pomorske rol(!. ki šele na urah .predvojaške vzigoje dobivajo prve lekcije iz vojaških ved. No. fantje si tega ni.so gnali k srcu. saj so dobili v dnevih snemanja tisočaka na dan. Za .spomin (kajti kdo ve, če bodo film kdaj videli) so si pri- ^ oščili tole sceno na svoje roke. Kdo ve. če ni bolj dinamična in pristna od onih. ki so se izcimile v glavi režiserja te najnovejše »zgodovinske mojstrovine . od tu in tam .. . Čebele pred sodiščem v Nikšiču v Crni Gori ima so- dišče opravka s slučajem, ki je močno podoben tistemu »Jazbecu pred sodiščem«. Kmet Danilo Božovič je tožil kmetijsko zadrugo iz Danolov- grada za plačilo škode, ki so jo povzročile čebele iz imenovane zadruge. Ko je nekega dne peljal čez polje vprežni voz, se je roj čebel lotil kmetovega konja. Konj je bil tako hudo opikan, da je po- ginil. Sodnik ima težave, kako naj razsodi, kajti upravnik zadru- ge se sipretno izmika krivdi svojih čebel, ko pravi: — Konja bi lahko napadel tudi roj divjih čebel. Kdo bi bil potem kriv? — Oslovsko srečo Za svojevrstno prometno nesre- čo z razmeroma blagim izidom na železniški postaji v Čitluku so trije krivi: lastnica osla, stroje- vodja, predvsem pa trmasti siv- ček sam. Pri prehodu čez železniški tir se je oslu prostor med tiri zdel najbolj primeren kraj za ugajanje trme. Lastnica si je prizadevala, toda morda ne dovolj, strojevodja pa ni dobro pazil in je treščil v žival ter jo rinil pred sabo kak- šnih petdeset metrov. K sreči se oslu pri srečanju z železnim ko- njem ni nič pripetilo. Razsula se je samo moka, ki jo je tovoril. Izdofavka mačjega rodu v vasi Punt v Istri je mačka, ki dela izjemo mačjemu rodu. Mačke so sicer znane kot čiste, ki se po svoje neprestano umivajo. Toda v vodo prostovoljno ne gredo. Mačka iz hiše Ane Ritoša pa se rada ko- pa v morju, vrh tega pa je izvr- sten ribič. Ob vsakem kopanju si privošči ribjo »pečenko«. Akrobat iz naših logov Ne samo sijajno izvedena akro- batska točka v programu pred dnevi gostujočega varietea »Color« temveč tudi napoved konferansjea me je vzpodbudila, da sem odli- čen par obiskal. Zakaj? Ime Rup- nik je tako naše, da je bilo treba pomisliti, če ni »naše gore list«? In res! Močnejša polovica akro- batskega para Aleksander Rup- nik se mi je predstavil z gladko slovenščino, medtem ko je nežna polovica Elvira Rupnik po rodu Čehinja iz slovite akrobatske družine »Kolorado«. Razumljivo, da me je zanimalo, kako da je na Polzeli rojeni Rup- nik eden izmed redkih Slovencev v akrobatskem poklicu? Po vojni se je kot sin oficirja pogosto se- lil. V Os jeku je igral nogomet in končal gimnazijo. Služil je vojsko v odredu JLA v sestavu sil OZN na Sinaju in se navduševal za študij na visoki fizkulturni šoli. Potem je slučaj nanesed, da je spoznal Elviro iz »dinastije« akro- batov. Zaročenec umetnice ni stal dolgo ob strani. Zamikalo ga je. On je prevzel njen poklic, ona pa njegovo ime . .. Akrobatski par Rupnik si je iz- delal repertoar in pred tremi leti začel z velikim uspehom nastopa- ti. Tri leta sta zakonca skoraj neprekinjeno na odrskih deskah, na parketih zabavišč pod snopi žarometov. Dobila sta številne ponudbe iz inozemstva: iz Šved- ske, Svice, Bolgarije, Izraela, ZAR in držav Bližnjega vzhoda. Vse kaže, da je življenjski cilj na- šega Polzelana zapečaten. Kdor doseže v tem poklicu svetovni razred, se ne pomišlja več. Videli smo, kako s polno spret- nostjo, eleganco in humorjem iz- vaja svojo zahtevno točko »punč- ka in nosač«. Kakor da je res punčka iz cunj, tako ravna s svo- jo boljšo polovico. Vprašal sem ga. Ce mu soproga le kdaj ne uide iz rok in trešči ob trda tla? Pa je hudomušno odvrnil: — Po treh letih trdega dela in zakonskega življenja bi lo bilo le še zakamuflirano maščevanje so- proga. — SANKANJE no puščavskem pesku Gradbeniki pravijo, da je treba hišo graditi iz priročnega mate- riala. Kaže, da se tudi športne panoge rojevajo iz podobnih po- bud. Smučanje in sankanje se je preselilo iz snežnih poljan na vo- do, in kot vidimo na sliki, tudi na peščena prostranstva. Skoraj ni treba ugibati, kje se je ta šport »rodil«. V Ameriki so področja, ki so skoraj do pike po- dobna afriškim puščavam. Tako puščavo rmajo tudi na polotoku Floridi. Kaj naj bi počeli s pešče- nimi prostranstvi? Kar precej. V pesek vrtajo luknje in iščejo naf- to, zato so tu tudi ljudje. Sem pri- hajajo snemati filmarji, vsi siku- paj pa so se ogreli za svoj e vrste* šport. Sankanje po pesku je moč- no podobno smučanju na vodi, le da čoln zamenjuje puščavski jeep. Pravokotna plošča iz plastične mase drsi z veliko hitrostjo po razgretem pesku čez ravnine in gričevje. Zanimivo, pa vendar spet samo za bogate ljudi... Upajmo, da si kdo ne izmisli kaj podobnega še za travo. Za- mislimo si trop takih športnikov na sončnih travnikih — in obup kmetovavcev?!