Maja vaafc četrtek in s poKniae vred al! T Mariboru a poMjanlgm m dom za cel« leto 25 am., ggii«:» 12-5« di3.,čeW tete •SO din. Izven jtigesjiavjjjC 41 din. Naročnina te poSfje M upravništv® ,9iowa»-CoapodMi«1 y Wa-{fora, Koroška oesta 5. Krat se doposflja db odpoved!. Naročnina se pla čuje v naprej. «Uefon interurban št. 143. Uredništvo je v Maribor«, Koroška cesta št. 3. Rokopisi se ne vračajo. Uprav niitvo sprejema----fahrr_ inserate tn reklamacijo. Gene inseratom po dotfo-voru. Za večkratna oglu« primeren popust Nettprk reklamacije so postato« proste. Čekovni račun pošte««* urada Ljubljana št. 10 4*3 Telefon interurban š(. ltS Posamezna številka stane 1 din. Poštnina plačana v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO 42 številka, MARIBOR, dne 4 oktobra 1923 57, letnik. Mariborski Orel — 15 iet. Zdi se mi, kakor ba bilo včeraj . . . Tako hitro so minula leta. V soboto, 1. avgusta 1908, smo se zbrali fantje in možje v Mariboru k ustanovitvi Orla. Bil sem tistikrat še doma pri svojih dragih starših. Mariborčani so me povabili na ustanovni zbor orlovskega odseka. Z nepozabnim prijateljem iz mladih dni Francetom Sekolom iz Jarenine sva zbrala kakih 10 mladeničev iz mariborske okolice, ki so se udeležili zbora. Malo nas je bilo. Imenoma naštejem ustanovitelje: dr. Karel Ver-stovšek, dr. Anton Korošec, Fr. Jerič, Fr. Rakovič, Fr. Leskovar, Josip Praprotnik, Rudolf Simonič, Jos. šiš-ka, Fr. Kumrec, I. Zorko, A. Ham in še nekateri drugi. Polovica teh se je že odpočila v hladnem grobu. Malo nas je sicer bilo ob ustanovitvi, a navdušenje t& orlovsko organizacijo je rodilo uspeh. Orel se je v Mariboru takoj udomačil. V letih 1908 do 1914 se je razvil do one veličine, da je prekašal celo starega Sokola. Ustanovitelji in nadaljnji voditelji Orla so bili sami idealni možje in fantje. Narodna ideja, združena s krščansko zavestjo, je prepojila ne samo orlovske vrste, ampak kvas teh idej se je polagoma razširil tudi med ostalo naše ljudstvo v Mariboru ter bližnji in širni okolici. Naglašam posebej, da je mariborski Orel s paznim očesom zasledoval veliko narodno borbo, ki jo je bil naš slovenski rod med Muro in Dravo. Smelo trdim, da gre mariborskemu Orlu nemala zasluga, da se je okoli leta 1910 začelo v narodnem oziru na ozemlju med Muro in Dravo obračati na bolje. Ljudsko štetje je leta 1910 na tem teritoriju izpadlo vsled krepkega sodelovanja naših mladinskih in izobraževalnih organizacij zelo ugodno. Mladi, čili Orli in po njih narodno navdušena kmetska in delavska mladina je šla na tihem od hiše do hiše in prosila ter rotila vsakega posameznika, naj se vpiše pri ljudskem štetju za Slovenca. Naši Orli se niso zadovoljili samo s Slovenskimi goricami, šli so na veliko narodno delo celo tje v slovenske vasi severovzhodno od Radgone. Uspeh je bil velik. Vso delo Sudmarke in Schul-vereina je bilo uničeno. Vse naše občine so izkazale o-gromno slovensko večino. Sam sem sodeloval tedaj z Orli in člani Mladeniš-kih zvez pri tem velikem nacionalnem delu. švigali smo od hiše do hiše. Naših mladih bojevnikov ni zadrževal ne dež, ne sneg, ne mraz, ne grožnje. Da je mednarodna komisija v Parizu pri klop ila jemlje med Muro in Dravo Jugoslaviji, se imamo zahvaliti srečnemu dejstvu, ker je ljudsko štetje izkazovalo leta 1910 slovensko večino. Zgodovinsko dejstvo je, da ako ne bi naša krščanska mladinska in prosvetna organizacija razvila med narodom na meji tako živahne delavnosti v prospeh nacijonalne probude, danes ne bi bil naš ne Maribor ne lepe Slovenske gorice in Dravska dolina. Ti Orel mariborski, ki slaviš 6. in 7. oktobra svoje 151etno zmagoslavje, bodi ponosen, ker si sodeloval pri velikem osvobodilnem delu naše lepe zemlje in našega Maribora. Ko gledamo z radostjo nazaj na uspehe našega Orla, moramo ob loletnici pogledali v bodočnost. Orel, čaka te velika naloga. Naloga, da zbereš v našem Mariboru in okolici do-\ bro, pošteno mladino v svoje vrste. Naloga, da širiš krščansko idejo in mladeniško žilavost med mlade naše roje. Izobrazbo na vseh poljih širi in podžigaj! Borba te čaka! Hudi boji so pred nami! Krščanstvo : in slovenstvo bo potrebovalo krepke pomoči in podpore ; orlovstva. Sprejmi Orel mariborski moje in mojih tovarišev iskrene čestitke k dosedanjim uspehom, ob enem pa željo, da bo tvoja 201etnica kronana z novimi lavorika-mi za krščanstvo in slovenstvo. Prijatelji, prijateljice! Dne 7. oktobra prihitite vsi v naš Maribor, da sijajno proslavimo 151etnico našega Orla. Na svidenje! Bog živi mariborskega Orla! Franjo Žebot. V Beogradu, 24. sept. 192o. Splošna nezadovoljnost v Slo- veniji. (Iz govora poslanca g. Vlado Pušenjaka povodom skupščinske razprave o clvanajstinah za oktober, november in december.) Pričakovali smo, da nam bo g. finančni minister predložil reden proračun v pre'res in razpravo. Mesto tega nam je pa znova preložil (fvana jsline za tri mesce. Pri tej priliki moram ponovno povdarjati naše stališče, ki zahteva, da naj se državno gospodarstvo vrši na podlagi rednega proračuna in da naj bodo dvanajstine le izjeme, ki se dovolijo le v izrednih slučajih. Namen dvanajstin - posebno izkoriščanje naših krajev. G. finančni minister navaja v uvodu k zakonu o dvanajstinah za mesce oktober, november in december razloge, ki so bili merodajni zato, da ni mogel predložili pravočasno proračuna. Ti razlogi ne drže. Mi vemo prav dobro, da se je predložil pred letom dni sestavljeni proračun. Ako je bil ta proračun pomanjkljiv, kakor to trdi g. finančni minister, potem je bilo dovolj časa, da se ta pomanjkljivi proračun popravi. Da se ni predložil redni proračun, zato so meroda jni čisto drugi razlogi. Prvi razlog je ta, da se je proračun tako znatno povišal, da znaša nad 10 milijard 400 milijonov din., torej je povišan v primeri s prejšnjim proračunom za okroglo 50%. Drugi razlog jc ta, da so se črtali pri finančnem ministrstvu razni krediti in razne postavke, ki so namenjene za razne prečanske kraje. Mi vemo, da bodo prečanski kraji glede raznih potreb še na slabšem nego zdaj. Glavni razlog, da se proračun tako dolgo ni predložil, je pa dejstvo, da se je ves način preračunavanja izpremenil. Dosedaj je večina ministrstev preračunavala tako, da so bili budžeti (proračuni) ministrstev razdeljeni na posamezne pokrajine. V novem proračunu se pa hoče ta razdelitev na pokrajine opustiti in cel budžet centralizirati. S tem centraliziran jem se ne bodo upoštevale gospodarske razmere posameznih pokrajin, ne razne potrebe, kakor tudi ne razni zakoni, ki še-danes obstoje v posameznih pokrajinah. S tem centralizira njem budžeta bo trpel ves pregled, obenem je pa tudi napaka ta, da budžet prav nič ne ureja, kako naj se razdelijo krediti na posamezne pokrajine in da vlada prav nič ne bo primorana se ozirati na potrebe in želje posameznih pokrajin. Govornik dokazuje, kakd se kršijo temeljna načela zakona o državnem računovodstvu, kako prikrito, samovoljno in neuspešno se gospodari na državnih napravah in v ustanovah, kako dela uprava na vseh krajih dolgove, potem pa preide na razna krivična bremena. Kuluk. Vidimo, da se prav pridno predpisujejo in pobirajo doklade na zemljiški davek in druge neposredne davke. Vidimo, da se kljub temu, da je vlada dala izjavo, da se kuluk ne bo izvajal v pokrajinah, ki kuluka nočejo, sili občine, da sestavijo seznamke obvezancev za opravljanje kuluka, določijo takse za one, ki ne bodo delali kuluka in razdelijo ceste v posamezne oddelke. Pri izvajanjih teh odredb se je vzdignilo vse slovensko ljudstvo, v Sloveniji je vse brez razlike strank proti tej srednjeveški napravi. Mislim, da je dolžnost vlade, da vpo-števa veliko razburjenje ljudstva, opusti izvajanje kuluka v Sloveniji ter ukine vse one predpise, s katerimi zahteva od občin, da sestavijo seznamke obvezancev za kuluk, da določijo takse za one, ki ne bodo delali ku-luha in da razdeli ceste v posamezne oddelke. Oficirske plače. V tem zakonskem načrtu pozdravljamo predlog, da se vendar že enkrat dajo sredstva za oživotvorjenje službene pragmatike za uradnike in da se dajo sredstva za zboljšanje materi jelnega položaja žandarmerije. Povdarjati pa moram to, da so krediti za oficirje zadosti preveliki in da se ni vpoštevalo našega načela in našega predloga, da se naj plače oficirjev izenačijo s plačami ostalih državnih nameščencev. Januš Goleč: Ne kliči vraga! Moja rojstna župnija je dobila novega župnika, stari je stopil v pokoj, a ostal v fari. Kakor žalibog po drugod, je bilo za mojih mladostnih dni tudi pri nas veliko moških faranov, ki so med pridigo in službo božjo podpirali cerkvene zidove od zunaj — mesto svoj dušni blagor znotraj cerkve. Ta vse graje vredna razvada postajanja zunaj cerkve je grizla ter pekla novega gospoda župnika in sklenil jo je odpraviti na lep in miren način. Stari gospod §e daroval neko nedeljo pozno daritev, naši moški grešniki so zopet skrbeli od zunaj, da se cerkev ne bi kam nagnila. Kar naenkrat so se odpahnila z ropotom velika cerkvena vrata, v cerkev je privrel cel trop moških --od zunaj je donel v mogočnem glasu: Miserere — Vse se je začudeno ozrlo po hramu božjem, gledalo prestrašene — ravnokar došle moške postave, ki so se drenjale proti glavnemu oltarju---od zunaj pa nam je udarjal na ušesa svečani--pogrebni miserere ---. Stari gospod jc odmaševal in še le po končani sveti maši smo zvedeli, da jc novi gospod župnik oblekel korok, črno šlolo in s škropilnikom ter mrtvaškimi bukvami napodil v cerkev nepotrebne in pohujšljive zunanje podpornike cerkve. Vsi so poiskali zavetje pred blagoslovljeno vodo in mrtvaškimi molitvami v cerkvi, le rajni Koferc ni bežal, ampak dopustil, da ga je gospod poškropil z usodepolno blagoslovljeno vodo in mu zabil v neposlušno uho nekaj stihov iz pretresljivega miserere--- Moji bogaboječi župljani so odobravali ta korak novega gospoda župnika; a vsak se je z nekakim strahom spomnil zakrknjenega Koferca,- ki ni pokazal strahu ne pred blagoslovljeno vodo, ne pred miserere-- Kdo za Boga milega je bil ta Koferc, bo vprašal vsakdo? Skoro gotovo je bil moj rojak, a se je v mla- dosti klatil nekod po tujini in ko se je vrnil v domovi-j no, si je kupil majhen vinogradič in si postavil kočuro. i Bil je na dolgo potegnjene postave in suh, gotovo mu ni nosil neimenovani del človeškega telesa četrt kile mesa. i Imel je navado, da je vedno žvečil tobak in vsaj jaz ga nisem videl nikdar brez «čika« v ustih. Pehal se ni \ skozi življenje s težkim poljskim delom, ampak so ga le klicali radi v vinograde in sadonosnike, kjer je z uspehom cepljaval trtne ter sadne divjake. Svoj vinogradič je imel vzorno obdelan, kozo pri bajti in ob obilnih prostih urah se je podil po šumah za tiči, vevericami, jazbece je izkurjeval iz lukenj in polhe je znal loviti kot nikdo drugi v fari. Glede javnega življenja in politike je veljal med domačini kot modrijaš, ki se je šolal v tujini, v verskem oziru je bil svobodomiseln in v svoji moški dobi gotovo nikdar ni videl v obraz domačega farnega patrona sv. Miklavža. Osovražen ni bil, ker ni bil pretepač, a ravno radi njegovega brezverske-ga značaja ni nikdo sklepal z njim posebnega prijateljstva. Posestniki kostanjevih gozdov so ga imeli precej na piki, ker je brez vprašanj rezil po šumah mlade kostanjiče ler pletel iz njih prav lične bičnike, ali kakor pri nas pravimo: gajžnjake. Te bičnike je prodajal v večjih množinah po sejmih iti sicer za seksar komad. Najbrž je pri tej kupčiji dobro zaslužil, ker se je je držal prav do svoje nesrečne smrti. Mladi gospodarji in fantje gizdalini so ga celo imeli v čislih, ker je znal gladko briti in lase striči brez stopnjic. Opravil je celo nedeljsko preobleko na glavi ter po obrazu za šlirjačo ali «pakel« tobaka. Kar se tiče moje osebe, moram priznati, da sva si bila debra, sem rad poslušal j njegove kvante o tičjih gnezdih, jazbečevih luknjah in j enkrat me je vzel seboj na polšji lov. Še danes se spominjam živo, kako sva šla precej : daleč proti Kozjem v mogočen gozd, kjer so rastli sami ; bogzna koliko let stari kostanji, ki so bili precej štor-nati. Koferc si je odrezal kolec, udrihal z njim po kostanjih in pazljivo poslušal. Pregledal je kostanj od ■ spodaj do prvih vej, zopet udarit po njem s kolcem, povohal pri spodnji luknji, pljunil, da mu je brlizg-nila rujava slina na daleč skozi zobe in zagodel: «Poba, tu pa bo nekaj.« Odrezal mi je dolgo ter vitko šibo in si začel na moje začudenje slačiti hlače. Zgornjo odprtino hlačnice je trdno zvezal s špago in se spustil v plezanje po deblu navzgor v samih gatah. Ko se je potegnil do prvih vej, se je na dolgo zagledal v okroglo luknjo. Pljunil je z drevesa, pognal celo čik iz ust, nastavil ne-za vezan i del hlačnice na luknjo in mi zapovedal: «Sedaj pa porini, poba, šibo v spodnjo luknjo in štoraj po njej kolikor moreš.« Storil sem, kakor mi je bilo naročeno, pogledoval na kvišku in zapazil, da je pri vsakem sunku s šibo iz štora nekaj frknilo v hlačnico. Štoral in štoral sem, Koferc se je muzal med vejami v gatah in menil: «Pri moj duš, kaj jih je.« Dregal sem kakih deset minul po štorastem deblu in Koferc je zadovoljen menil: «Enajst jih imam, ne bo več, lahko nehaš.« Odmaknil je hlačnico od luknje jo tudi spodaj trdno zavezal, se spustil na tla, zagrabil hlače za prazno hlačnico in: lop, lop, s polno hlačnico po deblu. Iz zavezane hlačnice, ki je padala po štoru je bil čuti obupni cvil, a Koferc je neusmiljeno udrihal po kostanju, dokler je sploh kaj čvekalo iz hlač. Nato je odvezal hlačnico ter izsul iz nje lepih, debelih — — 11 polhov --. Na ta preprosti način sva jili nalovila tistokrat 30, nakar se je Koferc oblekel in me poučil, češ: «Pri moj duš, lako lovim polhe jaz po dnevu.« Tak je bil torej že rajni Koferc v glavnih obrisih po telesu, duši ter zanimanju. Ko sem še bil dijak-gimnazijec, smo nosili tedaj domišljavi fantalini dolge.kodre. Zmigovali smo z glavami kot konji, ker so nam silili predolgi lasje z glave po licu. Moj oče je bil v bolj mlajših letih nepopisno hud na dolge lase in na ono zmigavanje z glavo. Krediti za — centralizem. Sudžetni rezervni krediti znašajo po budžetu za 1. 1922-23 81,000.000 din. V naknadnih kreditih znašajo ti krediti ponovno 40,000.000 din., sedaj se pa zahteva v te namene zopet tri milijone dinarjev. Vsi ti krediti so nekak dispozicijski fond vlade. Iz teh kreditov podpira vlada ona stremljenja, ki imajo za cilj očvrstiti centralizem in omogočiti sedanji režim. Vidimo, da se nahajajo ti krediti v budžetu pod lepimi naslovi in sicer se pravi, da so ti krediti namenjeni za nezadostno predvidene, prihodnje izvanredne in malenkostne potrebe. Vidimo pa, da so to le lepi naslovi, resnično so pa ti re-aervni krediti samo dispozicijski fond vlade, s katerimi vlada razpolaga, kakor se ji poljubi. Mi vidimo, da se iz teh kreditov ni za Slovenijo dalo niti jedne pare. Vidimo, da se celo obljube, da se bo iz teh kreditov dalo nekaj za potrebe naših krajev, ne drže. Policijski in vojaški krediti. Drug nepotreben in pretiran kredit je kredit za zaupne posle policije. V te namene je dovoljeno v budžetu dva milijona dinarjev, v naknadnih kreditih zopet 2 milijona, sedaj se pa ponovno zahteva še 717.500 dinarjev. Ta kredit je potreben, ker to povdarja gospod notranji minister, za razne namene v pokrajinah na jugu naše države. Mislim, da bi bil ta kredit popolnoma odveč, ako bi bila v južnih pokrajinah naše države boljša uprava, ako bi vlada poslala tja vestne uradnike, ki imajo zadostno kvalifikacijo in dovolj takta za občevanje z ljudstvom in ki poznajo razmere v teh pokrajinah. Prav tako nepotreben je kredit za ministrstvo vojne ■n mornarice. V proračunu kakor tudi v naknadnih kreditih je za to ministrstvo dovoljena svota približno 1 in pol milijarde dinarjev. Sedaj se pa zahtevajo zopet krediti za razne nabave in druge vojne s vrhe. Najbolj značilno je to, da se 'fcopet zahteva kredit za vzdrževanje pograničnih trup (obmejnih čet). Lansko leto sta bila gospod vonji minister in minister notranjih eadev mnenja, da so te pogranične trupe nepotrebne. — Doseglo se je celo, da se je za likvidacijo teh pograničnih trup dovolil lep znesek 27 milijonov dinarjev. Sedaj pa gospod vojni minister ponovno zahteva, da se mu da 14 in pol milijona dinarjev za vzdrževanje teh čet. Pripomnim, da bi bile naše meje zavarovane mnogo bolj, če bi se zboljšala uprava, zboljsala naša notranja in zunanja politika, kakor pa s tem, da se tja postavljajo pogranične trupe, ki svoji nalogi nikakor niso kos. Eno leto se likvidira, a drugo leto na novo ustanavlja. Zapostavljanje prečanskih krajev. Glede zgradb. Ministru gradjevin je ponovno določen kredit 74 mi lijonov dinarjev. Mi vidimo, da ta kredit ni zadosten in da ga bo treba znatno povišati. Vidimo nadalje, da iz tega kredita je določeno mnogo premalo za prečanske Itraje. Za Slovenijo na primer je določena samo malenkostna svota 2 milijona osemtisoč dinarjev. . Ob prirodnih nesrečah. f Vse časopisje je poročalo o velikih elementarnih 1 «nezgodah, ki so zadele lansko leto naše pokrajine. Znane so nam velike povodnji in mnogo slučajev toče v »asi državi. Če pa vzamemo v roke ta zakon, vidimo, da so je samo za niški ukrug dala podpora 1 milijon dinarjev za škodo, ki je nastala tam vsled povodnji. Za vse druge nezgode, ki so se pripetile v Sloveniji, na pri- < met- v okraju Gornji Grad, kjer je Savinja napravila mnogo škode in je bila tudi ocenjena, kakor v niškem okrožju, ni določen niti vinar. i Prav tako tudi ni določen noben vinar za škode v drugih krajih, ki so bile tudi ocenjene in so bili cenil-j ni spisi predloženi ministrstvu poljoprivrede i voda. Vse te škode v Sloveniji znašajo 20 milijonov dinarjev, j toda vlada ni storila nobenega koraka, da bi se dala podporo težko oškodovanim kmetom in da bi se jim j omogočilo, da si zopet urede svoja posestva. (Ivan Ve-senjak: Koruza, namenjena za podporo pasivnim krajem. je dražja, nego pri trgovcih.) Zapostavljanje naših uradnikov. Te zapostavitve so vedno večje. Prišli smo že tako daleč, da kmalu ne bomo imeli nobenega vodilnega uradnika, ki bi bil domačin, ampak povsod same Srbi-jance. Mi vidimo, da so pri vseh železniških direkcijah, tako v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani, kakor v Subotici nastavljeni na vodilnih mestih sami Srbijanci, čeprav imamo dovoljno število sposobnih strokovnjakov, ki so svojčas služili v centralnih uradih. Toda ti ne najdejo milosti v očeh naše vlade in so določeni, da igrajo podrejeno vlogo in da služijo samo na podrejenih mestih. Mi vidimo, da se sistem, ki smo ga prej občutili v našem proračunu, podaljšuje, vidimo, da se iste krivice, ki so se nam godile prej, v naši državi podaljšujejo. — Zapostavljanje naše trgovine in obrti. Nadalje vidimo, da se pri razdelitvi sredstev za trgovino in obrt zapostavljajo prečanski kraji, osobito Slovenija. Pri podelitvi kreditov Narodne banke za trgovske s vrhe se je naše veletrgovce tako malo upoštevalo, da je to naravnost sramota. Državna hipotekama banka, za katero jamči cela država in katera dobiva rav no vsled tega jamstva visoke kredite v inozemstvu, ta banka se ne ozira prav nič na prošnje za dovoljenje kre ditov iz prečanskih krajev. Ta državna hipotekama banka, ki je po zakonu iz meseca aprila lanskega leta postala banka za celo državo, bi morala imeti upravni odbor, v katerem bi 5 članov morala izvoliti narodna skupščina. Preteklo je pa že 1 in pol leta, kar se je sprejel ta zakon, toda dosedaj vlada še ni imela česa, da stavi na dnevni red predlog, da se izvoli odbor petih članov za državno hipotekarno banko, ki bi vodil kontrolo in imel vpogled v to, kako se s sredstvi pri državni hipotekami banki gospodari. Slovenske bolnišnice. Neštetokrat so bolnice v Sloveniji zahtevale, da se jim dajo krediti, da se razširijo in izpopolnijo. Tako na primer je nujno potrebna izpopolnitev bolnice v Mariboru in sicer radi tega, ker se mi ne moremo več posluževati bolnic v Gradcu in v Celovcu. Te bolnice leže izven mej naše države in zato je potrebno, da se izpopolni bolnica v Mariboru da služi v nadomestilo za bolnice v Gradcu in Celovcu, v katere so prej hodili težko bolni ljudje, osobito taki, ki so potrebovali pomoči zdravnikov-špecijalistov. Zanimivo je tudi to, kako si zamišlja gospod fin. minister pokritje izvanrednih izdatkov, ki jih predvideva zakon o dvanajstinah za mesec oktober, november in december. Kot prvi način pokritja navaja on «uštede« — prihranke, ki jih misli doseči na podlagi lanskega proračuna. O prihrankih pravzaprav ni mogoče govoriti, ker ti prihranki ne pomenijo nič drugega nego to, da se ne bo izplačala cela vrsta izdatkov, ki bi se morali izplačati na podlagi lanskega proračuna. Redukcija invalidov. Nadaljne prihranke misli doseči potom redukcije. Toda tukaj vidimo, da je pot, katero je uvedel, nepra- vdna. On je začel reducirati invalide in sicer hoče v Sloveniji reducirati 30 odstot. invalidov brez ozira na to, ali so invalidi ali ne in ali jim je mogoče odvzeti tisto malenkostno podporo, ki jo dobivajo sedaj. Krat-komalo hoče reducirati 30 odstot. invalidov. Nadalje hoče ukiniti oddelek za socijalno politiko v Sloveniji, kar smatramo mi za nevaren poizkus, Ker še vedno vsi čutimo posledice vojnih razmer. Povdarjal sem že, da i smo tudi mi pristaši redukcije, toda ta redukcija se , mora izvršiti tam, kjer se res dajo doseči znatni prihranki, ne sme se pa reducirati naših invalidov in oddelka socijalne politike v Sloveniji, ker je to jako nevarno. Drugi vir dohodkov, ki jih navaja gospod finančni minister so višji dohodki, kakor so pa proračunjeni. — Povdariti moramo, da se gospod finančni minister tukaj ne vara, kajti vse pokrajine izkazujejo višje dohodke, nego so proračunjeni. Navesti hočemo, koliko znašajo ti višji dohodki v Sloveniji. i Koliko plačuje Slovenija? V Sloveniji so bili proračunjeni državni dohodki iz neposrednih davkov na 44,400.000 dinarejv. idačalo se je pa na teh davkih v desetih mescih, torej niti v celem letu 73,300.000 D. Na špecijalni trošarini je bilo določeno po proračunu 2,500.000 D, plačalo se je pa v desetih mesecih 12,300.000 D. Takse so bile proračunane na 45,700.000 D, a vplačalo se je v desetih mescih 63 milijonov D. Monopoli so bili proračunjeni s 149 milijoni D, a vplačalo se je 175.300.000 D. Samo dohodki saobračaja so nekoliko manjši. Ti dohodki so bili proračunjeni na 74,700.000 D, v desetih mescih pa znašajo 37,800.000 D. Toda nobenega dvoma ni, da bodo ti dohodki do konca leta dosegli svoto, ki je določena v proračunu. Manjši dohodki se kažejo edino pri nepremičnem premoženju. Nepremično premoženje, to so državna posestva, ne nesejo toliko, kolikor je proračunjeno. Dohodki iz državnih nepremičnih posestev so proračunjeni na 53,600.000, toda v 10 mescih so donesli samo 33,900.000 D. Vidimo pa, da je krivda državnih organov, ki gospodarijo na teh posestvih, da se ne bo dosegla svota, ki je določena v proračunu. Razni dohodki v Sloveniji so proračunjeni na 5,700.000, a v 10 mescih znašajo 9,200.000 D. Če mi vse seštejemo, vidimo, da bi imela Slovenija po proračunu dati na specijalnih dohodkih 342 milijonov 700.000 D, dala je pa v desetih mescih 404 milijone 800.000 D, tako, da je Slovenija v desetih mescih plačala na specijalnih dohodkih 62,000.000 D več, kakor se je zahtevalo po proračunu. Medklic: Nazaj pa ne dobi nič. Kar se tiče pokritja teh izdatkov, ki ga hoče gospod finačni minister doseči v obliki prihrankov ter višjih dohodkov, bi omenil, da je to pokritje preveč splošno. Označeno ni s točnimi številkami. Edino sigurno pokritje, na katero more gospod finančni minister kolikor toliko računati, so doklade na neposredne davke, katere doklade so sklenjene z zakonom o dvanajstinah za julij, avgust in september, med tem ko pokritje na podlagi povišanih taks — kar moramo izrecno povdariti — ne pride v poštev, ker zakon o povišanju taks še ni predložen narodni skupščini. Zapostavljanje prečanov na eni strani, na drugi strani pa pretirano obremenjevanje prečanskih krajev in brezsrčno navijanje davčnega vijaka, postopanje napram Hrvatom in Slovencem v vseh ozirih, osobito pa v gospodarskem oziru nas sili, da delamo za našo finančno samostojnost in da ne odnehamo, dokler te finančne f Če sem prinesel domov na počitnice dolge grive, je že koj drugi dan poklical Koferca, ki mi je za «pakel« tobaka, nekaj pijače in prigrizka otrebil glavo čisto v tik na takozvani: balinc. Bil sem še najbrž v nižjih razredih gimnazije, ko je rekel oče koj pri nastopu velikih počitnic: «Jutri naj pride Kolere in ga naj obalinca.« Mati je bila pa meni aterarumljivcga mnenja in rekla: «Kaj ga bo balincal brezverni Koferc, saj ga je ugriznil sam rlodej v nogo in bi še fanta obsenčili kaki g/A duhovi, ako bi mu trebil glavo ta potegon.« Kijub maternim pomislekom je prišel Koferc. Oče je naluusil škarje na šivanki, stara dekla Roza me je ogrnila s smrdljivim predpasnikom in Koferc je pričel svoje delo. To Koferčevo striženje je trajalo več nego pol ure, ker je vmes vedno govoril in pljuval po tleh •no gnusno bago. Vrat me je že bolel na vse pretege in po možganih so mi poplesavale materine besede: Kofer-oa je ugriznil vrag v nogo. Nisem se ga upal vprašati, kako je bilo s tem zlodjevim ugrizom. Koferc sam pa je povedal med striženjem očetu: -mo ga že opetovano zavrnili ter sporočili tudi uredništvu, da ga ne maramo. Odkrito izjavljamo, da lista ne maramo čatati, ker ne maramo čitati nesramne verske gonje in zabavljanja čez naše poslance, katerega je list vedno poln. Ko bi socijalpatrijoti pogledali malo natančneje svojo stranko in njene voditelje, pa ne napadali de-magoško naše stranke. Imajo krasne zglede nesebičnih ljudi v svojih Kristanih, stranko imajo raztrgano na štiri delce, kateri se med seboj napadajo, potem pa si še upajo v svojem glasilu blatiti naše nesebične poslance in njhovo delovanje. Radovedni smo in zahtevamo, da se nam objasni, kdo ta list za nas plačuje, ker mi ga ne bomo nikoli plačali. Odločno smo proti usiljevanju tega lista, pa bomo prihodnjič, če ne bo list ustavljen, malo več izpregovorili o tem, kar se med ljudmi govori, tudi o našem županu in nerednem uradovanju na občini v Grižah. Blagoslovitev novih zvonov pri Sv. Lenartu nad Laškem. Dne 16. septembra smo tukaj obhajali slovesnost blagoslovljenja dveh novih bronastih zvonov, katera smo prejeli po poldrugoletnem čakanju od zvono-livarne Buhl v Mariboru. Zvonova je blagoslovil laški dekan, g. dr. Franc Kruljc ob asistenci petih gg. duhovnikov. O pomenu zvonov je kaj lepo govoril v slavnostnem govoru gospod Franc časi, duh. svetnik in župnik v Trbovljah, nekdanji tukajšnji dušni pastir. Med sv. mašo na prostem in med celo slovesnostjo je neumorno igrala železničarska godba iz Zidanega mosta. Slavnosti se je udeležilo ogromno ljudi od blizu in daleč. Prertma smrt dekliške cvetke. Od Sv. Petra pod Sv. gorami poročajo žalostno novico: V bolnici v Brežicah je po kratki, a trpljenja polni bolezni dne 23. m. m. preminula vrla članica tukajšnjega Ivat. prosvetnega društva, komaj v 20. letu svoje starosti, Terezija Veho-var. Angelj smrti je utrgal cvetko življenja, da jo presadi v boljšo, trpljenja in tuge prosto večnost. Ohranili pa bomo hvaležen spomin na njo s tem, da bomo skušali postati takšni, kot nam je ona v svojem krasnem govoru o izobrazbi srca še komaj pred dveini mesci govorila na prvem društvenem izletu na Sv. gorah. Nepozaben ji spomin! Spavaj mirno in na svidenje nad zvezdami! Smrt občespoštovane gospe v Rimskih toplicah. V sredo, dne 26. sept., smo spremili k večnemu počitku občespoštovano gospo Marijo Gaberšek, soprogo cerkvenega kl jučarja. Ranjka je bila vzor krščanske matere, nepozabna dobrotnica revnih dijakov in vneta podpornica lurške cerkve. Veličasten pogreb je dokazal, kako priljubljena je bila Gozni kar jeva mama. N. v m. p.! Doživel je celih 105 let. Te dni je zatisnil oči najstarejši človek v Bački Kosla Josič. Doma je bil v bački vasi Tusija in ni bil nikoli bolan v življenju, a zadnja bolezen v človeškem življenju — smrt — ga je le kljub več nego stoletnemu zdravju zagrabila in preselila v večnost. Milijonar — roparski moriicc. V Szatmaru so zaprli bogatega trgovca-milijonarja Jakoba Reinitza. Vse se je čudilo, da si je stekel Reinitz tako ogromno bogastvo v par letih. Še bolj pa je bilo sumljivo dejstvo, da je v treh letih umrlo nagloma šest Reinitzovih kom-panjonov. Policija je Reinitza strogo nadzirala, pa nazadnje se ji je posrečilo odkriti, ha kak strašen način je prišel Reinitz do bogastva. On je svoje kompanjone zvabil v kako oddaljeno mesto, češ, da bodo napravili dobro kupčijo, sam pa se-je preoblekel ter se odpeljal za kompanjonom v dotično mesto, kjer se mu je predstavil kot bogat trgovec, ki hoče skleniti dobro kupčijo. Zvabil je kompanjona v svoje samotno stanovanje, ki ga je imel nalašč za ta namen najetega v tem mestu, potem pa ga je ubil, oropal in zakopal v vrtu. Nato se je vrnil v Szatmar, kakor da je prišel iz kupčijskega potovanja, ter si vzel novega kompanjona, s, katerim je črez par mescev isto napravil. Izjava. Bivši poslanec Urek je pred mesec dni napadel Ivana Ureka (p. d. Lenarta) iz Globokega, češ, da mu je urednik g. Goiec v Mariboru v neki gostilni povedal, da je Ivan Urek (pd. Lenart) kriv ali vsaj so-kriv napadov v «Slov. Gospodarju« na Ureka. — Kot urednik «Gospodarja« izjavljam, da nisem nikdar sedel z Urekom v kaki mariborski gostilni, da Ivana Ureka (Lenarta) niti ne poznam, in sploh nisem Ureku »ikeli kaj zinil o pisavi v «Gospodarju«. Ako je biv- Si.OVKNSK) GOSPODAR. ši poslanec Urek zgoraj omenjeno trosil po Globokem, si je zadevo izmislil. Januš Goleč. Slovo. Vsled nujne selitve nisem se mogel posloviti od vseh dobrih Pohorcev, mojih blagih dobrotnikov, znancev prijateljev, zato storim to pot. Bog Vam plačaj, Bog Vam daj srečo, Bog Vas živi! — Zagažen Ivan, šolski voditelj, Planina pri Črnomlju. Najdeno. Našla se je denarnica. Dobi se Ruška cesta št. 5, II, vrata 8. «Naš dom« št. 9—10. Vendar enkrat! Naročniki so že popraševali po njem; v listnici upravništva dabijo odgovor, zakaj ni mogel redno iziti: ker še mnogo naročnikov ni plačalo naročnine! Ta številka prinaša iz državoznanstva članek: «Pravosodje«, ki ga je napisal dolgoletni sodnik dr. H. «Brežiški kot« prav zanimivo popisuje naš znanec Justin, ki nam je v «Našem domu« že mnogo lepega napisal. Tugomer Samov je okrasil «Naš dom« z dvema mičnima pesmicama in staro-krščansko povestjo «Tarcizij.« «Pod vaško lipo« je u-vrščen posebno globok članek «Angel s kelihom.« Dekliški vrtec prinaša govorček «Versko življenje v naših društvih.« Obširno, jedrnato in-prijetno sestavljeno je poročilo o V. kat. shodu v Ljubljani. — Prihodnji dve številki «Našega doma« izideti redno: 1. nov. in 1. dec. Pripravljena imamo že dva uvodna članka: V. Korošec.: «Zunanja politika« in vseučiliščni profesor dr. Rožman: «Cerkev in država.« — S prihodnjim letom bo «Naš dom« povzdignjen v glasilo «Slov. kršč.-soc. zveze za Štajersko v Mariboru.« Ako bo dovolj redno plačujočih naročnikov, bo morebiti mogel izhajati v nekoliko večji obliki; a obljubiti ne moremo nič. Na-ročujte ga pridno, pa bo vedno lepši in obsežnejši! Tudi na Kranjsko se prihodnje leto poda! . Gospodarstvo. STANJE VINOGRADOV. V Jugoslaviji se je trgatev v južnih deželah že pričela. Množina je zaostala za pričakovanjem, in tudi glede kakovosti se nade niso povsem izpolnile. Radi lega so cene lanskim vinom narastle za 30—50 odstot. in vinski trg je zopet nekoliko oživel. Povsod se opaža neenako zorenje grozdja vsled slabega vremena ob času cveta in sedanjo jesensko vreme tudi ni ugodno za tvorbo sladkorja. V Banatu, kjer je delj časa pritiskala suša, kažejo mošti 15—17 stop. sladkorja. Precej grozdja se izvaža po Donavi v Požun in Prago. Toča je uničila velik del vinogradov in tudi kiseljak (črvi) je naredil mestoma 30 do 40 odstot. škode. Cene starim vinom so znatno poskočile. D očim se je prej dobilo navadno blago 6—8 K, stane danes 12 do 14 kron. Na Hrvatskem je tudi poletno slabo vreme kaj neugodno vplivalo na vinograde in zorenje je zakasnilo za 3—4 tedne. Peronospora in oidij sta povzročila mnogo škode. V okolici Zagreba in Varaždina stanejo navadna 6—7 odstotna vina 16—20 K. Glasom vladne odredbe se radi slabega zorenja grozdja ne sme začeti z bi a t vi jo pred Mihelijevem — 29. septembrom. V Dalmaciji so že pričeli z bratvo. Suša je slabo vplivala na razvoj grozdja. Starih zalog ni več za veletrgovino, ker sta Francija in Italija precej izvozili. Vinske cene so radi tega precej visoke in stanejo lanska rdeča boljša vina 30-—34 K. V Sloveniji se pričakuje povprečno 30—40 odstot. lanske bratve. Kmetje, ki so imeli 10—12 polovnjakov, računajo, da bodo dobili letos samo 3—4 polovnjake. Z bratvijo se pri poličkaj ugodnem vremenu ne bo začelo pred Terezijinem, to je 15. oktobrom. Zelena gniloba je začela nastopati pri nekaterih vrstah. Vinske cene so tudi v Sloveniji poskočile za 3—4 K pri litru. Boljšo in sortirano blago se plačuje tudi po 26—30 K. Posebno se išče letnik 1921, kateri pa je že zelo redek. 12 do 13 odstot. vina se plačuje po 50 K in še višje. V splošnem se opaža glasom poročil, da bo letošnja vinska letina Jugoslavije radi slabega vremena precej zaostala, tako glede množine kakor tudi kakovosti za normalnim vinskim letom in da so se začele vsled tega dvigati cene starih vin. Tudi za Nemško Avstrijo, Madžarsko in Čehoslovaško velja isto. Stara vina se iščejo. UMNA UPORABA GROZDJA. Vinogradništvo spada k tistim kmetijsko-gospo-darskim panogam,ki jih gojimo z največjim rizikom ali nevarnostjo, da dobimo letni primanjkljaj. Visoki obdelovalni stroški vinogradov in ravnotakšne cene vinogradniškega materijala so povzročili našemu vinogradniku že v predvojni dobi mnogo težkih misli in modrovanj. Nova politična grupacija povojne Evrope s svojim carinskim razmejevanjem pa je ustvarila položaj, ki je spravil naše vinarstvo popolnoma iz ravnotežja. Ta težavni položaj vinogradnikov ima svoj izvor po največ v izpremembi celokupnega prometa.. V naši državi imamo vinorodne kraje, ki so konsumirali poprej svoje pridelke izključno v nevinorodnih krajih sosedne Avstrije, kamor jih sedaj izvažati ne morejo. So pa tudi nekatere države, ki zabranjujejo točenje alkoholnih pijač in s tem naravnost omejujejo pridelovanje vina. V očigled teh okolnosti je nastal vinski problem ali takoimenovana vinska kriza, ki nas sili, da krenemo na polju vinogradništva na povsem nova pota, ako se vprašanje izvoza ne reši drugače. Opravičeno smemo trdili, da se v nekaterih vinorodnih krajih ne izplača več vseh velikih količin žlahtnega grozdja predelovati v vino. Ker je torej vina ponekod čez neobhodno potrebo in «a ne moremo izvoziti, je treba misliti, dali bi ne bilo 4. «ktobra 1923. j pametnejše, ako bi vsega grozdja ne sprešali v vin», temveč ga uporabili surovega ali konserviranega v tej ali oni obliki. Na Francoskem vživajo mnogo surovega grozdja, katerega shranjujejo v posebnih hladnih prostorih, kjer ga je mogoče obvarovati pred gnitjem d* pozne spomladi. V kleteh pri 2 do 3 stop. C ohranim« grozdje do polovice leta zdravo in sveže, kakor bi bi)« ravnokar odrezano od trte. V Grčiji in Italiji sušij» grozdje ter narejajo iz njega cvebe ali rozine, ki jih pri nas drago kupujemo. Tu nastane vprašanje, dali bi kaj takega ne bilo na mestu tudi pri nas, na primer v ljutomerskem vinarskem predelu, v Hercegovini, Dalmaciji itd. V novejšem času so začeli prirejati iz grozdja raa-ne grozdne konserve, sirupe in mezge. Na Francoske» vkuhavajo grozdje za trgovske svrhe v prav izvrstna mezge s pomočjo brezzračnih kotlov (vakuumov), v katerih se kuha grozdje ločeno od vsakršnega zračnega vpliva. Mezgam in sirupom dodajo na umeten način razne dišave in ^barvne snovi, kakor jih zažele posamezni odjemalci in konzumenti. Te mezge razredču-jejo z nekoliko vode in napravljajo tako iz njih vsakovrstne okusne in sladke pijače, ki zlasti v vročem poletnem času prav dobro teknejo in osvežujejo človefka telo. Kakor znano, vsebuje grozdje 20 in še več odstotkov sladkorja, katerega je prav lahko izvleči in napraviti iz njega sladkor, kakršen služi v prehrano. V koliki meri bi človeškemu rodu v socialnem oziru koristil tisti prevdaren mož, ki bi vsaj eno desetino grozdnega sladkorja, ki ga povre letno v alkohol, privedel v prid ljudski prehrani ,se niti približno ne da povedati. Vsekakor bi koristil več, nego vsi žganjefabrikanti celega sveta. Najzanimivejši so poskusi, ki so dovedli do tegg, da vino destiliramo, to se pravi, da potom segrevanja izločamo iz njega alkohol in ga porabimo za pogon stia jev, Vinogradniki, ki pridelujejo mnogo žlahtnih vi», bi naj zahtevali, da se dovoli izvoz samo za tista viha, ki bi jih posebna komisija ali kemično preizkuševali-šče spoznalo za to kot sposobna. Vsa ostala vina, ki bi po okusu in sestavini ne odgovarjala danim zahtevana, pa bi se naj porabila za destilacijo. Alkohol, pomešan s petrolejem v razmerju 70:30 služi kol izbomo sredstt» za pogon strojev. Omnejeni način uporabe vina bi naj oblasti priporočale vsem tistim vinogradnikom, ki pridelajo slaba vina. Pri destilaciji vina v alkohol dobimo tudi večje ali manjše množine svežega vinskega kamna, iz katerega se proizvaja vinska kislina. Mi smo pošiljali vinski hn men dosedaj v druge države za cen denar. Tam so ga predelali v vinsko kislino, katero smo zelo drago nazaj kupovali. V južnih vinorodni državah ne pridelajo vsled drugačne sestavine svojih vin toliko vinskega kamna, kakor pri nas, kljub temu pa imajo tvornice za rafini-ranje vinskega kamna. Ali bi ne mogli opraviti tega posla sami. Mar nismo sposobni zato? Pridelovanje grozdja je bilo pri nas dosedaj osredotočeno samo na to, kako bi producirali čim več vina. Nikdo ni računal s tem, da utegne priti čas, ko bod« preveč te žlahtne kapljice. In ta čas je prišel pri nas, kakor tudi v drugih vinorodnih državah. Nas je na Sel nepripravljene, toda drugod so vinogradniki že na tem, da preustrojijo preobilico grozdja na druge načine, kakor dosedaj. Iznašli so torej nov način izkoriščanja svojih vinogradov. Oni ne gledajo več, kako bi pridelali čim več vina, temveč, kako bi grozdje uporabili na drug koristnejši način. Proizvodi vinoreje, ki so vsled zastoja v vinskem prometu pri nas prišli ob veljavo, s» postali tam surovina za novo vinarsko industrijo. Kakor iz sadja ne napravljamo edino le sadjevca, marveč izdelujemo iz njega razne sadne konserve, ki služijo človeštvu v prehrano, prav tako tudi v pridelovanju grozdja stremimo posihdob za tem, da ga ne predelamo samo v vino, temveč tudi v druge hranljive ha človeški družbi koristne izdelke. S tem bomo ublažiM dve krizi obenem, vinsko in prehranjevalno. Dokler vsled pomanjkanja strojev in strokovnega znanja ne moremo izdelovati konzerv, pa bodi naša naloga, da zainteresiramo vse sloje za večjo uporabo surovega grozdja, čegar shranjevanje bi ne bilo združen» s prevelikimi stroški. Prodaja surovega grozdja bi I« danes ne bila slaba, če pogledamo na trg in pomislimo, da je za en liter mošta, ki velja 20 kron potrebno 1.4 d» 1.5 kg grozdja, ki ga sicer prodamo po 30 K 1 kg. Vekoslav Štampar,. kletar, Ptuj. Prosta kuha vinskih droži. Naši poslanci Žebot, dr. Hohnjec, Vesenjak, Bedjanič, Falež, Kranjc, Pušenjak, Sušnik i. dr. so izročili dne 26. sept. finančnemu ministru naslednjo spomenico: Našim vinogradarjem se j« zadal hud udarec z T 10 člen 109 trošarinskega pravilnika, ki določa, da se odslej smatra vinske drože kot tvarino, iz koje se dela konjak. Dosedaj je bilo nesporno in zakonito dovoljeno, da so vinogradniki smeli trošarine prosto, kuhati iz vinskih droži žganje. A delegacija ministrstva financ v Ljubljani je z odlokom z dna 2. avgusta 1923 št. B III 2-28 ex 1923 odredila, da s« vinske drože pri vinogradnikih ne smejo več prosto kuhati, ampak da morajo plačati neznosno visoko trošarino. Ta nova razlaga, ki se naslanja na omenjeni pravilnik, pa je napačna. Pravilnik govori o «vinski drozgi« (Weinmaische), a ne o «vinskih drožah.« Drozga j« zmečkano in neizprešano gro_zdje, ki je določeno za kuhanje konjaka. Take drozge pri nas v Sloveniji sploh nihče ne pripravlja. Pač pa gre tu za vinske drože, t« je ona roba, ki se pri mladem vinu po vrenju sesede na dnu soda, kot odpadek, in sestoji iz peska, blata in 4. »ktofci-a 1MM. SLOV SNS« GOSPODAR. ! ■- Strani. « nekaj ostankov trde sestavine jagod. Ta roba ni za drugo uporabo, nego da se iz nje dobi malo žganja ali pa se vrže proč. Predlagamo, da se trošarinski pravilnik v toliko popravi in pojasni, da se vpostavi dosedanje stanje ter se te vinske drože proglasijo kot snov, iz katere se sme prosto kuhati žganje. Obenem predlagamo, da se prej omenjeni odlok delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 2. 8. 1923 B III 2-28 ex 1923, lakoj razveljavi in se s tem zopet dovoli vinogradnikom iz vinskih drož trošarineprosta žganjekuha. Beograd, dne 26. sept. 1923. — Finančni minister je izjavil, da bo v novem pravilniku odredil prosto žganjekuho za vinske drože.—-Vinogradniki, počakajte s kuhanjem žganja! Vodstvo Čebelarske podružnice za Maribor in okolico vabi vse'člane k mesečnemu zborovanju, ki se vrši v nedeljo, dne 7. 1. m. ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Balona na Pobrežju. Vobljeni so osobito novi člani, ki so pristopili v zadnjem času. Kmetijska podružnica na Frankoloven» priredi poučni shod v nedeljo, dne 7. t. m., ob pol 9. uri zjutraj v Društvenem domu. Predavanje bo imel potovalni učitelj g. Zupane o živinoreji. Kmetje pa tudi drugi se vabijo, da se obilno udeležijo. Živinorejski odsek podružnice Kmetijske družbe v Št. Jurju ob juž. žel. priredi dne 8. oktobra 1923 ob devetih dopoldne na zgornjem delu zadružnega pašnika v spodnjem delu premovanje v redovnik vpisanih krav in mlade živine ter plemenski sejm. Premovale se bodo le krave članov odseka in nad 9 mesecev stari bikeci in telice. Biki se bodo prignali ie na ogled. Na plemenski sejm priženejo živino predvsem člani, nečlanom pa se bode, ako prodajo, odtegnilo 2 odstot. prodajne svote v prid odseku. Ta sejm se vrši v spodbudo in pouk živinorejcev v ožjem in širšem okolišu, zato so poleg domačih živinorejcev na to prireditev povabljeni vsi, ki se zanimajo za napredek živinoreje, zlasti okrajni odbori in odbori živinorejskih in bikorejskih društev. MISANJE in oskrbovanje perutnine ob tem času. Misanje imenujemo naravno menjavo perja, to je dogodek v življenju perutnine in sploh ptičev, ob katerem se polagoma odlaga in z novim nadomešča perje, ki je bilo ob ča'su plemenitve na višku lepote in popolnosti, postalo pa je pozneje bledo in brez prave barve. Vsled vpliva svetlobe, zraka in prahu, dežja itd se obrabi in začne sušiti staro perje, katero izpodriva novo, postopno rastoče. Ta menjava perja odrasle perutnine, ki se kaže bistveno drugače kakor zamenjava puha pri piščancih v drugem mescu življenja, se vrši različno po pasmah, starosti, nesnosti, valjenju, vzreji, hrani in vremenu. Čeprav nastopa misanje v splošnem koncem poletja in začetkom jeseni ter traja navadno 6 do 8 tednov včasih pa celo do zime, vendar moramo nanj vplivati pravočasno s posebnim krmljenjem, oskrbovanjem itd. Misanje takorekoč pretrese ves ustroj telesa, naprava novega perja vpliva na cel notranji življenski razvoj, zahteva nenavadno veliko redilnih snovi in se vrši ob celo živahnem dotoku krvi k mešičkom perja; kakšno veliko nalogo stavi obnovitev perja na život perutnine in koliko izrednega zahteva misanje od moči živali, c tem se moramo prepričali pri opazovanju s krvjo napolnjenega posameznega mladega peresnega tuta. Nikako čudo ni torej, da misanje perutnino tako izredno prevzame in da jo spremljajo znamenja bolezni in katerih se kaj rado izcimi prehlan jenje, ako je v tem času, ko je posebno občutljiva, ne oskrbujemo z zadostnim zavetjem proti mrazu in mokroti, ter s prikladno hrano. Čim silovitejši je potek misanja, čim kasneje se to prične in čim manj zadoščamo potrebam perutnine, tem večja je nevarnost za njo, tem občut-nejša pa je tudi naša škoda vsled zakasnitve zopetnega neSenja jajc. Zaradi tega je predvsem potreba, skrbeli za pravo in zadostno hrano, ki mora imeti v sebi vse one snovi, j katere zahteva v tem času živalsko telo. Perutnina, ki se misi, potrebuje za tvorilev novega ; perja, katero obstoja bistveno iz dušičnatih snovi, zlasti ; pa iz rogovine, predvsem beljakovin oziroma mesnatih \ snovi ali živalske hrane, razun tega pa kremenčeve kis- ; line in apna.-Slednje navedene rudninske snovi dobiva ' v pesku in drobnih kamenčkov kakor tudi v žitu j (zrnju). Živalskih snovi pa si ne more lahko najti, ker v poznem letnem času miza narave — kakor nam je • znano — za njo ni več tako bogato obložena, z različnimi črvi in drugim mrčesom, kakor je bila spomladi in poleti. Da torej perutnina ni primorana jemali si iz last- j nega telesa snovi, ki jih potrebuje za novo perje, vsled česar shujšala, oslabela in poslala dovzetna za bolezni, I ali pa celo obolela, se le počasi operiia in začela pozno nesti, za to mora biti prva skrb gospodinje, dajati ji zadostne in izdatne hrane. Ob pravilni in dobri hrani zadostuje dnevno dvakratno krmljenje in sicer zjutraj in proti večeru; ob času misanja pa naj se uvrsti še tretje krmljenje, ki naj se vrši opoldne. Za zajulrek je dati živalim na primer kuhanega, dobro zmečkanega krompirja zmešanega s pšeničnimi otrobi in sicer toliko, da se najedo do sitega. V posebno posodo pa naj se jim nalrese zmeltih kosti aii ribje moke, da to zobljejo kolikor in kadar se jim zljubi; opoldne dobe isto hrano zmešano z odpadki ali ostanki iz kuhinje, za večerjo pa jim je dati dovoljno množino zrnja (koruze ali turšice, ovsa, pšenice, ječmena itd.) Naj bi ne šla baš v tem izrednem času nobena pernata žival na večer k počitku brez polne golše! i Gnilih ali smrdečih, torej pokvarjenih odpadkov ni dati živalim, ker povzročajo kaj radi drisko, vsled česar opešajo še bolj in včasih celo poginejo; zelenjave pa, zlasti salate, katero perutnina izredno rada je, naj se ji daje, kolikor le hoče. Svežo pitno vodo, v kateri je na en liter raztopljene 1 do2 g železne galice, naj ima perutnina stalno na razpolago. Poleg pravilnega krmljenja je posebne važnosti, da se obrani žival za časa misanja tudi vetra in dežja, zlasti še tedaj, ako se je toliko omisila, da je skoraj gola, ker je — kakor že omenjeno — živalsko telo takrat oslabljeno in zoper prelilajenje mnogo bolj občutljivo, kakor pa spomladi in poleti. Ako je tedaj vreme vetrovno in mrzlo, pustimo živali podnevi raje v kokošin-jaku ali pa na prostoru za brskanje. Zelo škodljiv je prepih, katerega nikakor ne smemo pustiti v hlevu za perutnino. V zakurjene prostore naj da le res prehla-jene živali, nikakor pa ne druge perutnine, ker bi se lam samo razvadila in omehkužila. Nadalje je posebno gledati na snago, kajti nesnaga je vzrok in ognjišče vseh povzročevalcev bolezni. Snaga pa naj se ne omejuje le na hrano, ampak obsega naj tudi posode za krmljenje, kokošinjak, kopališče, izlet in tako dal je. Kokošinjak je že pred misanjem pobeliti in na novo nastlati. Pozabiti se ne sme na obelitev tudi vseh lesenih delov zlasti pa sedežev, kjer živali prenočujejo. Jako umestno je, dodali apnenemu beležil nekoliko raz-kužilnega sredstva, na primer, bacilola, salola, karbol-ne kisline itd., da se golazen, ki se morebiti nahaja v kokošinjaku, temeljito zatre. Skrbeti moramo tudi za to, da ima perutnina na razpolago kopališče iz peska ali sviža, ki naj je na prostem toda v zavetju pred prepihom in mokroto ali pa v hlevu samem, ker se živali ravno ob času misanja kopajo kaj rade in mnogo, da si odpravijo nadležno odmrlo perje. Kopališče zamoremo napraviti v primernem, nizkem zaboju. Ako je misanje slabo in počasno, tedaj se je zamo-re pospeševati na ta način, da se dotično žival zapre za nekoliko dni v temen prostor, toda krmiti se jo mora res dobro. Tudi se ji lahko populi močna letalna peresa, paziti pa je pri tem na to, da se ne izpuli preveč peres naenkrat in izbere le posamezna taka, ki so že odmrla. Le z izdatnim krmljenjem in dobro oskrbo brao dosegli, da kokoši preveč ne oslabe, misanje hitro pre-stoje in kmalu prično nesti, v nasprotnem slučaju pa preteče pač mnogo tednov, preden postane telo zopet toliko črvsto, da bi moglo proizvajati jajca. Prav brezsrčno in skrajno neusmiljeno se pa mora imenovali ono ravnanje z ubogimi kokoškami, ko se jim odtrguje celo prepotrebno hrano zaradi tega, ker na pol gole, sestradane in premrle nesli ne morejo. Franc Pirnat, drž. viš. živinozdravnik. SADITE SADNO DREVJE! Po Slovenskem imamo še prostora za milijone sad nega drevja. Nekateri kraji, posebno okolica Maribora in Slovenske gorice, so spoznali že davno važnost sa-djereje, zato vidimo tam krasne sadonosnike v vrstah, ki so prinesli lastnikom že milijonske dobičke. Največ zaslug tu ima pač vinarska šola, ki je iz svojih drevesnic oddala že na stotisoče sadnega drevja. Po drugih krajih vidimo še pa malo kaj in še to po večini mlajše nasade. To se mora spremeniti tudi tukaj. Celo Slovenijo moramo z izjemo njiv spremeniti v en sam gaj sadnega drevja. Saj je vendar sadjereja pri nas do-bičkanosna kot nobena druga panoga. In naše sadje, kak sloves uživa na svetovnem trgu. Sadje naših južnih pokrajin se ne more niti primerjati z našim. Tam doli ima najfinejše sadje okus kakor repa. Zato znajo tam doli naše sadje tudi ceniti in ga je lansko leto bilo mogoče prodajali po 10 din. 1 kg. Celo v London in Pariz je romalo naše svetoznano sadje. Koliko ga je šlo na Grško, Italijo in Egipt, to znajo samo naši trgovci. Pred vojno je bila Nemčija naš priznan odjemalec kljub velikanski množini sadja, ki ga sama pridela doma. Tudi v bodoče smo lahko trdno prepričani, da bo konzum našega sadja rastel kar najbolj mogoče. V Nem čiji predelajo neverjetne množine sadja v sadne sokove ali marmelado. Naši fantje, ki so pri vojakih dobivali neko predpodobo od marmelade, vejo, da je zraven kruha ista prav dobra. Nemec samega kruha sploh ne je, mora ga mazati s čimur koli. Nemška kultura je spravila gospodarstvo na tako visoko stopnjo, da je to tudi mogoče. Tudi pri nas mora priti tako, naš delaven in žilav narod to tudi v polni meri zasluži. Treba mu je sam onekaj več naobrazbe in prav lahko bo to doseči pri naši priznani marljivosti. Prvi korak k temu napravimo, ako mi vsak količkaj poraben kotiček posadimo s sadnim drevjem. Tudi neprimerna zemlja se da prav dobro zasaditi. V kameniti, prodnati ali peščeni zemlji sadimo drevje v globoke jame, katere smo izpolnili prej z dobro prstjo in sadimo tudi precej visoko, da se korenine razprostirajo bolj po površju. Na vsak način je mogoče doseči na laki zemlji še precejšnje uspehe posebno z Bobovcem. Veliko res ne zraste lam drevo, ker ga suša mnogokrat zadrži, zato pa sadimo bolj gosto. V močvirnih zemljah sadimo na kupe. Zasadimo vsak količkaj poraben prostorček, vsak travnik; trava bo vsled tega še lepša in mnogokrat nam bo dalo sadje več dohodka kot trava. Na delo za prospeh slovenskega kmetskega stanu! • » SADITE PRAVE VRSTE! ho se je začelo pri nas sadje bolj ceniti, ustanovila j« Kmetijska družba in veliko drugih kcrperaeij in društev lastne drevesnice. Tudi privatniki s® »meii mnogo drevesnic. Nekateri so sadili kar vse poprek, nikdo ni vprašal, kakšno sorto, da je Ie kaj dobil. Večina naprednih sadjarjev je pa začela na vso moč razširjati in saditi: Harbertovo reneto, Zlato parmea», Rambour ali Kanadko itd., skoro same najfinejše vrste. Te vrste so dosegle višek finosti in so zato degeneriral« v trpežnosti drevesa in rasti. Zalo imamo danes tolik* rakavih dreves, toliko pokvek in toliko bolehnega i« krniežljavega drevja v naših sadonosnikih. Zgodilo se je celo, da so se ljudje začeli bati drevja iz drevesnic, češ, da je to krivo. Desetletja je trajalo, predno se je tem vrstam v glavnem odpovedalo in se jih sadi danes samo še v najboljše lege. Danes, ko imamo že večje in mogočne nasade od Bobovca, Mašancelja in Baumano-ve renete, danes spoznamo, da je mogoče z drevjem k drevesnic doseči boljše uspehe, kakor z onimi od gozdnih divjakov. Vzeti se mora samo pravo sorto. In kake neki ne bi. Saj je. gozdni divjak zraste! vendar tudi ix peške, samo da so raznesle le peške živali, tiče aH narava. Če pa peške sam sejem, ali ne vzgojim lahko ravno takega divjaka? In drevje iz drevesnic, ali ni tudi iz pešk? Iles je mogoče tam gozdni divjak desetkrat prehiteti z umnim obdelovanjem in gnojem, ali zat« nima nič slabše rasti, nasprotno, še boljšo in trpežnej-šo. Glavno je sajenje primernih vrst. Zato se je leta 1920 sestala v Ljubljani sadjarska enketa, da določi nekaj najboljših vrst, ki naj bi jih razmnoževali v velikem. To so določili v glavnem: Mašancelj, Bobovee, Baumanovo reneto, Cesarjevič, Londonski pepinek i« Charlamovski. To so sorte, ki jih ne moremo skoro prekositi z nobeno drugo. V vsakem oziru, v rasti drevja, v rodovitnosti, trpežnosti itd. so nepresegljive. Imam« tudi mnogo domačih sort brez imena, ki so vsega uva-ževanja vredna. Dobro je tudi le razmnoževati, pomisliti pa moramo, da bo pri nas sadna trgovina enkrat izredno razvita in trgovina bo zahtevala sorte z iwe-nom. Za prodajo v južne kraje, Egipt itd. pridejo v poštev pred \ sem rdeče sorte, ker južni narodi zel» ljubijo rdečo barvo. Kot talca je v prvi vrsti Bautnan«-va reneta. Pri sajenju in cepljenju glejmo torej, da k»-likor mogoče vse slabe sorte opuščamo in vpeljava«* samo najboljše. VRTNICA — NJENO VSTAJENJE. Z ostalo naravo obhaja spomladi tudi vrtnica svoje vstajenje, čilatelji teh skromnih vrst gotovo sluti j« prav, ako že iz nadpisa «Vrtnica — njeno vstajenje« pričakujejo razpravo: kako ravnati z vrtnico v spomladi? ' Kakor vsaka druga rastlina tudi* vrtnica ne ljubi teinote, v katero jo zakriješ v jeseni, da jo obvaruješ pred pozebo in jej ohraniš življenje. Temo trpi in |>re-naša vrtnica prisiljeno. Z drugimi rastlinami vred iae-peni po svetlobi, po solncu in sicer toplem. Želi čistega zraka, kojega je ravno pri prezimovanju pogrešala prav težko. Komaj pričakuje, da jo otmeš zimskega zapora, jo vzdigneš na solnce ter zrak, posebno še, ako je morala prezimiti prikrita z zemljo. Torej na svetlob» ter zrak z vrtnico, a kedaj? Pomlad se začne po koledarju dne 21. marca, ravno la čas si smeš tudi ti vrtnarica izvoliti ter dvigniti vrtnice iz zimskega spanja. Tekom mojega dolgoletnega gojenja vrtnic sem doživel celo v nad 500 m visokih krajih zgodnjo spomlad. Katera prijateljica vrtnic bi se pač ne veselila zgodnje spomladi ter ne privoščila svojim gojenkat» solnca ter zraka — spomladanskega. To je storil tudi pisatelj teh vrst in si je postavil vse svoje vrtnice že pred 19. marcem po koncu. A ravno na praznik sv. Jožefa je zapadel visok sneg in radi snega je nastopil mraz do 5 stopinj p»d ničlo. Nobena vrtnica mu ni zmrznila! Ako nastopijo lepi dnevi v zgodnji spomladi, le z vrtnicami iz zimskega počivališča! Ravnaj pa z vrtnico na spomlad usmiljeno, n» surovo, z eno besedo: px-evidno! Ako je bila pokrita vrtnica z listjem in smrečje«, ni tolike nevarnosti; a čisto drugače je, ako si jo brani! in pokril z zemljo. Rahlo odstrani zemljo, sicer IntJi* raniš vejice in očesa, in sicer najbolj krepL» sveže in najbolj lepo napete oči, ki bi jih za krono dobro potrebovala. Vzemi si čas, ko spomladi dvigaš vrtnice. Ako o-praviš to delo hlastno, boš marsikaj pokvarila pri stari, a še več pri mladi vrtnici. Posebno le moram opozoriti na mlade vrtnice, ki s» pognale v preteklem letu cejice in deloma cvetele. Ak» potegneš te s silo iz zemlje, lahko odlomiš ali odčesneš vejico, jo celo popolnoma izdereš iz debla divjaka- ves tvoj trud z njo v minulem letu je bil > tem slučaju zaman. Previdno si lorej dvignila vrtnico izpod zimskega počivališča, otresi jo zemlje in oglej si jo sedaj mala natančneje. Blagor ti, ako so Vejice in oči na njih dobro ohranjene in lepo zelene. Večkrat boš zapa/iia, da so vejice tuinlam posejane s črnimi pikicami in tudi oči tu in lam črne. Zelo slabo za vrtnico, ako so njene vejice in oči popolnoma črne. Pristopiva sedaj k mladi vrtnici, ki si jo vzgojila v preteklem letu in ki ima eno ali več vcjic. Oglejva si jol Dobro prezimljene, zeleno ohranjene, sveže vejice do-reži na tri oči. iz teh oči bodo pognale vejice, nastavili se bodo popki in iz teh se bo razvilo tvoje težko priča-j kovano veselje — cvet. So ostale na vejicah le dve ze-; leni oči, ali mogoče samo eno, doreži do dveh oči, ali d» enega. Imaš samo eno vejico in na tej vejici le dve dobri oči, ali mogoče samo eao, v tem slučaju je p»-s topa ti drugače. Stran S. 4. oktobra 1923. Pri vrtnici je treba, kakor sem že pisal, pred vsem vzgojiti krono. Odreči se moraš veselju: že koj gledati cvet. Kakor hitro kaže iz dveh ali enega očesa vzrastla nova vejica tri oči, ne pusti je rasti dalje. Pod tretjim očesom odreži izrastek. Iz ostalih oči ti poženejo takoj nove vejice in tem šele dovoli cvet. Tem potom dosežeš krono, ki mora biti pri vzgoji vrtnic vselej prva skrb. Kaj pa v slučaju, ako so pri mladi vrtnici tekom zime počrnele vse nežne vejice? Oglej si, če je ostalo zeleno vsaj to, kar je v steblce okulirano in se z njim zarastlo. Odstrani tik v steblce zaraščenega dela začr-nelo vejico, pogosto ti še požene, če pa ne, znova okupiraj. Pristopiva sedaj k okuliranemu divjaku, ki v minulem letu ni pognal iz okuliranih oči. Imel je pa zelene — a speče oči v jeseni in sedaj, ko ga vzdigneš izpod zemlje, so se ti oči ohranile preko zime. Z njim postopaj na sledeči način: Potrpi, dokler ne začne zeleneti nad okuliranimi očmi. Ko je že v soku ali zelen, prišel je čas, da odrežeš tik prvega uloženega očesa ocl zgoraj ostali del divjaka ter zamaži rano z voskom. Nikakor ne trpi, da bi poganjali izpod okuliranih oči ali očesa izrastki, ker so divji trn. Vso moč rasti moraš napeljati v okulirano in speče oko in kmalu boš zapazila radostno, da poganja. Ne pusti cveteli temu izrastku, ampak ko zapaziš, da že ima tri oči, nad tretjim očesom odreži in kolikor mogoče hitro vzgoji krono. Pristopiva konečno še k stari vrtnici. Mogoče so ostale vse vejice lepo zelene. Mogoče je tu in tam katera vejica bolj črnikasta, ali celo črna — že suha. Očisti jo črnih vejic, samo ob sebi umevno tudi suhih.' Na črnkaste, to je vejice s črnimi pikami posejane, če imajo tuintam še zelo žive oči, se bo treba ozirati, ako imaš popolnoma zelenih vejic premalo za krono. Lahko bo postopanje, ako so ostale vse vejice zelene. Ako jih je mnogo, boš morala s to in ono proč, da ti tejo ena proti drugi, odstrani, da postane med vejicami pusti le tri oči. Pri obrezovanju se oziraj na to, da se ti razvije krona na zunaj in na vzgor. Vejice, ki rastejo ena proti drugi, odstrani, da postane med cejicami dobro zračno. Pri obrezovanju rabi dobre škarje, vrhu-tega še doreži z ostrim nožem gladko in zamaži, če že ne vsako, pa vsaj rane debelejših vejic z voskom. Vsak vrtnar pa bo prej ali slej doživel, da dvigne spomladi vrtnico le z nekoliko zelenimi, ali celo popolnoma črnimi vejicami. Če nimaš za tako vrtnico že naslednice, pusti jo še na mestu, mogoče ti še pozneje požene. (Toliko za to številko, prihodnjič dalje. Samostanski vrtnar.) ŽITNI TRG. Stalno naraščanje vrednosti našega dinarja je znatno vplivalo na žitni trg. Dočim se je prejšnji teden zdelo, da bo ostala cena žitu čvrsta, je začela ta teden padati. Promet se je vsled padca cen pričel zopet razvijati. Kupcev je precej, toda pšenice in moke ne nakupujejo v tako velikih množinah, kakor prejšnji teden. Tudi izvoz v velikem slogu miruje. Posamezne firme izvažajo v partijah po par vagonov na enkrat. V poedinih vrstah žita vlada sedaj na žitnem trgu sledeči položaj: Moka nularica, katero so plačevali v preteklem tednu celo po 620 D, je sedaj znatno padla ter se dobi v banatskih in bačkih mlinih na veliko po 560—570 D za 100 kg. Na zagrebški trg prihaja moka iz slavonskih in podravskih mlinov, ki je pa nekoliko dražja. Največja mlinska podjetja pa meljejo samo za izvoz. Pšenica se dobi v Bački in Vojvodini po 360 do 350 D. Slavonska pšenica je nekoliko dražja. Koruza je v trgovini popolnoma zanemarjena. Tudi cena je precej padla. Nekoliko zanimanje vlada za prvovrstno, tako-zvano zlato koruzo, katere se je prodalo par vagnov na zagrebškem trgu za 295 do 300 D za 100 kg. V Bački je koruza znatno cenejša, vendar trgovina počiva, ker so prevozni stroški preveliki. Oves je istotako zanemarjen. Cena slavonskemu ovsu 240—250 D za 100 lig. Za fižol je bilo precej zanimanja. Cena pisanemu z& 100 kg 500 D, popolnoma beli fižol pa je bil dražji. Hmelj. XXVI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec, Savinjska dolina, dne 1. oktobra 1923. Pri najlepšem vremenu se je tudi pozni hmelj srečno spravil pod streho, brez, da bi bil izgubil lepe, zlatoze-lene barve. Od vsega letošnjega pridelka je približno 80 odstot. iz prvih rok; le pri veleproducentih se nahajajo še prvovrstne in že basane partije in čakajo odjemalcev. Kupčijaje pri nas prav živahna in tudi cene se izboljšujejo; sigurno se bo v par dneh že plačevalo čez 115 D za en kg. Kdor še želi kupiti našega lepega blaga, se mora požuriti in se naj obrne na našo Hmel-jarno, katera je letos že postregla nekaterim veletrgov-cem in ludi pivovarjem. Vsa pojasnila daje vodstvo Hmeljarskega društva. Kmečka hranilnica in kosojilnica v Hočah naznanja, da s 1. oktobrom obrestuje navadne hranilne vloge t 6%, vezane proti 6mesečni odpovedi z 7%, vezane proti enoletni odpovedi z 8%, večje svote po dogovoru. Vrednost denarja. Ameriški denar stane 83.50—84 D, 100 francoskih frankov stane 527.50 D, za 100 avstr. kron je plačati 0.1190—0.1210 D, za 100 čehoslovaških kron 259—261 D, za 100 nemških mark 0.00002—0.00004 D in za 100 laških lir 387—394 I). V Curihu znaša vrednost dinarja 6.35 centimov. (1 centim je 1 para). Od zadnjeag poročila je vrednost dinarja poskočila za pet točk. Tgacr "-t;-—-■-'-•-•-p-" b dovito nizkih cenah kupite letos vilneno blago za ženske in sukno za moške obleke, kakor tudi vse drugo manufakturno robo y veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene. Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod štediti ter je dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti v veletrgovini F« Stermecki. 949 POZOR! I« ¿M. •• cfesJgt. ? Naznanjamo tužno vest vsem sorodnikom in znancem, da je naša iskrenoljubljeaa mali Mapgaveta Habjan rojena pri Sv. Duhu v Ločah, danes dne 1. oktobra 1923, ob 1 2. uri v bolnišnici v Mariboru, sprevidena s sv. zakramenti, v Bogu udano umrla. Pogreb se vrši v sredo, dne 3. t. m. ob 2. uri popoldne na magdalensko pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bode v četrtek 4. t. m. v župnijski cerkvi Sv. Magdalena v Mariboru. V Mariboru, dne 1. oktobra 1923. 1047 Margareta Pire. Marija Paj, Jnstia» Sevšek, Alojzija in Cecilija. hčerke. «KAT. SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO v Sv. Petru pod Sv. Gorami» naznanja tužno vest, da je njegova članica Ter»©zija Vehovap po kratki a mučni bolezni najlepši dobi svojega življenja v 20. letu svoje starosti, dne 23. sept. t. 1. v bolnici v Brežicah mimo v Gospodu zaspala. Sv. maša zadušnica se je brala v pondeljek dne 1. oktobra v župni cerkvi Sv. Petra. 1050 Kanfuier Jutri] iz občine Žusem št. 24, okraj Šmarje pri Jelšah, se po-zivlja potom časopisja — ker je njegovo bivališče sedaj neznano —, da javi svoj naslov v svrho neke zapuščinske zadeve .Vsakega, ki bi vedel za njegovo bivališče, se prosi, da proti povrnitvi stroškov javi njegov naslov njegovemu stričniku Antonu Sčliču, posestniku v Ko-šenci št. 20, pošta Planina pri Sevnici. 1041 Košenca, dne 30. sept. 1923. Anton Selič. Za veleposestvo Slom pri Ponikvi se išče proti izvan-redno dobri plači, pa ne gospoda oskrbnika in tudi ne takozvanega gospoda upravnika, marveč dobrega in sposobnega neoženjenega nadhlapca ali valpeta (šafer), kateri se pri praktičnem gospodarstvu res razume in če treba I zbok poduka in spodbude za vsako delo tudi sam zagrabi, j Štedenje s krmo, skrb za pripravo blaga, nadzorstvo J pri krmljenju in vodstvo hlapcev, skrb za gospodarsko I orodje, posebno za opremo in oprego, sploh za red in ' snago povsod, bila bi ena njegovih glavnih nalog. Pijanec izključen. Zraven stanovanja in popolne oskrbe plačam izvanredno le sposobnost in vnemo r gospodarstvo. Spričevala so postranska stvar. Nastop td je z dobrimi njivami, veli-krm sadonosnikom in obširnim gozdom se proda. Cen« 500.000 D. Proda se tudi del-no. Naslov v upravi. 1037 2-1 Proda se lepo malo posestvo na Teznu, pet minut od šole Cena 270.000 K. Vpraša se n* leznu 28. Posestvo na prodaj v Razva« ju št. 92, obstoječe iz hiše. — Okoli hiše obširen lep sada« vrt, vinograd in gozd skupaj 3307 klafter. K hiši spada tudi % ure oddaljena yt oralov velika njiva. Cena 98.000 D. Pojasnila daje lastnik posestva in župan g. Kac. 10OT Proda se nekaj panjev eeMI s satovjem in paviljoni, rra» Sumenjak, posestnik, Jareni-na. 1023 4—1 Sadno drevje, breskve, divjaki. Ameriški ključi, eepljeoo trsje nudi Dolinšek, Št. Ilj pri Velenju. 100K Proda se lepa novozidana hiša v Trbovljah, obsegajoč* dve sobi, kuhinjo, klet, druge pritikline in majhen vrt. Pripravna za kakoršnegakoli o-brtnika. Jožef Ferenc, Lok» št. 380, Trbovlje L 1*24 2—1 Prodam hišo. primerno zs eno družino, 1 oral posestva. Vt ure od Celja ali 5 minut od postaje Petrovče. V stanova« nteresenti naj vpcvšljejo st»~ adreso pod «Hiša-Celja- ie se kupec lahko takoj vseli In jo Petrovče« na Aloma Compa- ny- 1011 3—1 Hišo, 4 orale zemlje, njivo hi sadonosnik ter gozd proidh za 270.000 K, brez gozda veliko cenejše, Luršak. Prager. sko. 986 2—1 Oskrbnik (šafer) se išče za večje posestvo za takojšnji nastop. Sprejme se le samec. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava lista. 1006 2—1 Cepljene trte vkoreninjenih divjakov in sadna drevesca vseh najbolj rodovitnih in priporočljivih vrst oddaja že sedaj v jeseni po ugodni ceni dobro in zanesljivo blago. Za pismen odgovor je treba priložiti znamke. Alojz Gra-bar, posestnik in trtnar, Za-gorci, pošta Juršinci p. Ptuju. 1033 4—1 Pozor, vlč. duhovništvo! Na prodaj so 2 kompletni mašni obleki, ena rudeca, ena bela, in 1 zlati kelh. Maribor, Gosposka ulica 26, Lipovšek. Grajščina ali vila z večjim vr tom, takoj stanovanje br« strank, blizu ali okolica Ma-rboria, ne čez 500.000 din. i-šče privatnik. Ponudbe pod 'Privatnik« na Mar-Stan v Mariboru, Rotovški trg 1. 996 Kupim nekaj vagonov zdravih hmelovk (drogov), dol gost 7—9 m. Cenjene ponudbe na upravo L-enjene ponuo-lista. 982 4—1 Hiša v St. Juriju ob južni železnici, zidana, obstoječa iz B sob, kuhinje in 2 kleti, zraven hiše lep vrt in sadonosnik, se pod ugodnimi pogofl proda. Hiša je pripravna a kakega obrtnika ali vpok®-jenca. Natančnejše podatk» pri lastnici Mariji Polko, Novake 61, pošta Studeinice pl Poljčanah. m i 4. oktsbra 192$. SLOVENSKI GOSPODAR. Su an 7. Proda se veliko posesti», obstoječe iz 102 johov zemlje ,— lepa hiša in gospodarska poslopja, dobro obdelan, poldni gi joh obsegajoč vinograd Ln sadonosnike, rodovitne njive i» travniki, razsežni gozdovi z vsakovrstnim lesom in pašniki — oddaljeno pol ure od glavne ceste. — Proda se tudi vsake vrste les brez posestva, kakor tudi posamezne par i. Po- i. PETELN urar Maribor. Gisooska 5. Popravila ur Popravila zlatnine in srebr- nine Popravila očal in najcenejše z cele brez celega posestva izvedbe osebno na licu mesta ! \ajhitrejšc Raštani 3, p. Koprivnica pri f garancijo. Rajhenburgu (postaja). 1003; -——-------i Bogata zaloga ur, optičnega, Kičem posestvo od 4 do 12 S itaiega in srebrnega blaga. oralov z dobrimi njivami, \ Nizfce ^ 1Q22 sadonosnikom ali tudi vino- . gradom če mogoče v bližini 1 prometnega kraja: mesta ali trga. Ponudbe na G. P. Prista va, poštnoležeče. 1012 Vgodna prilika! Hiša s kletjo, hlevom in lopo, vse v dobrem stanju, se po ugodni ceni proda. Zraven tudi sadonosnik in Andrej Kovačič. TOVARNA KANDITOV Vprašati je vsak dan od 8. do S. ure popoldne pri lastniku Kohne Karol, tovarna usnja Laurich, Konjice. 1001 2—1 Dobroidoča gostilna, trgovi-■a iu mesarija s prostim stanovanjem ter lepim vrtom, ■jivo in travnikom ob želez- i aici na prometnem kraju se takoj proda po nizki ceni. Več pove Jožef Grošl, Orehova ▼as 51. p. Slivnica pri Mariboru. __ ____1014 Mlinarji pozor! Radi nakupa nove turbine, prodam dosedanjo dobro ohranjeno vodno kolo z zgornjim vodnim padcem — (oberschachtig) ter robčasto kolo, torej komplet-»o kdor reflektira naj si takoj ogleda, ker se pozneje iz-montira. Anton Lah. umetni »lin, Zgor. Polskava. 937 Proda sc malo rabljena kompletna železna stiskalnica dva in pol metra visoka, pripravna za grozdje in sadje. Cena 10.000 K. Naslov v upravni-«tvu. 944 5—1 Proda se umetni mlin na stalni močmi vodi, pekarna i branjarljo in gospodarsko po s lop je z svojo električno lučjo, štirje vrtovi. Preda se pekarna z dvema vrtoma tudi posebej. Pridela se 11 hI vina in 28 hi jabolčnika. Košnje «a eao govedo, cena ugodna. Naslov v upravništvu. 713 KUPUJEM po najvišji dnevni ceni rezane in izpadeae lase. IZDELJUJEM ia prodajam kite in vsa lasna dela M. FeMick-Fraakheim, česal- ai salo* za dame. Maribor, Stolna ulica 2. 833 10— Brzojavne droge ii trame v vsaki množini franko va-joa Slovenija, kupimo in prodamo ponudbe pod: e00eeeeeeeeeeeeeee Sodar ICHLER Frančiškanska ulica 11 (pri meroizkusnem uradu) i i še priporoča za vsa dela sodarske stroke ter za vse vrste novih in starih sodov po najnižjih cenah. 976 Kostanjev les za tanin razrezan na 120 cm in debeline od 10 do 30 cm se kupi vsaka množina po najvišji dnevni ceni. Cenjene j ponudbe z navedbo cene in množine franko vagon ja poslali na upravo lista pod «Kostanjev les 500.« 958 4-1 MmnUrirnri Z;-Z:>Z ! BEžmmana JOS. VRANJEK Kralja Petra c. 25 ta-149 CELJE (Bivša praška mitnica) a»MMMi Lil « X«. b NICRNta Premog iz Opekarna I JAKOB MATZUN, Ptuj odarji in kovači! Imam ca 5000 komadov zelo dobro ohranjenih obročev vsake velikosti takoj po najnižji ceni za oddati. — Nadalje kupujem staro železo litino (Guss), kosti, cunje krojaške in papirnate odpadke, stare spise (akte), knjige in vsakovrstne kovine po najnižjih dnevnih cenak. priporoča svojo bogato zalogo dažntbow do* aaačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema ia iz» vrSuje vsa popravila točno in solidno. 1411»» AMAMAM A« AM A1 i ■■ A — AOT AlliHiMAnAMAiBiMlAMf Se Realltetna pisarna Arzanšok & Comp., družba z o. z. Celje, Kralja Petra cesta 22 ima na prodaj: hiše, vile, graščine, gostilne, trgovine, vsakovrstna kmetijska posestva, gozdna in veleposest-va. žage, mline Itd. 93§ 1§—I Tomasovo žlindro z jamčeno vsebino 17—18 odstot. fosforove kisline, naj-fineje zmleto, nudi svojim podružnicam in udom po 170 D za 100 kg v celih vagonih franko Ljubljana Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani. Vsa druga umetna gnojila, močna krmila itd., stalno na zalogi. 98) 2ÜQÜOra>OÜOÜOOOOOOOOOC Zadruga za izvoz iaic, Št. Jurij ob |. ž. r. z. z o. z. 9 3S sprejema hranilne vloge v vsaki višini in obrestuj* iste brez odpovedi od dneva vloge do dneva dviga po 10%. — Denarni promet leta 1922 — D 32,405.743. Jakob Zagoda» Maribor, Tržaška ceste 5. xjcoooooorooooooooooc \ 7"- Na celem svetu znam kot najboljši. ----— ; Podružnice in zastopstva v vseh mestih. Centrala za državo SIIS Zagreb, Maruličeva ul. 5. II. k. Filijalka; MARIBOR, Šolska ul ca šlav. 2. ..........................■ anr-KameHiSlstmsmissrmsaaamsTVJnmsauaSi priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste • posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd. 2NTaosolld.x3.ejše cene lil točna, postrežfoa,. se vedno le najboljše in najceneje za domačo potrebo vsakovrstno manufakinmo, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki TISKARNA SV. CIRILA » MARIBORU PRIPOROČA SLEDEČ Maribor, Grospo^ks ulica št. 10 t ! ! Perje za postelje! ! S Venec pobožnih pesmi 15 din. Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov po 10 din. Kvišku srca! Pesmarica (zl. obr.) 15 din. Premišljevanja za celo leto I. in II. del 32 dinarjev. Družba vednega češčenja. Dve molitveni uri 3 din» Kratko navodilo za pobožnost M. B. Kraljice src 5 din. Vir živijenja 18 din. Duša popolna 20 din. Duša spokorna 20 din. Bog med nami 12 din. Večno življenje (rdeča obreza) 24 din., (zlata obreza) 33 dinarjev. Slava Gospodu 18 dinarjev. Nebeška brana i. in II. del 15 din. Priprava na smrt 16 dm. a) ZA OTROKE Kvišku srca 27, 36, 39 in 40 din. Rajski glasovi 38, 50 in 52 din. Prijatelj otroški po 6.50 in 7.50 din. Ključek nebeški po 20 in 30 din. . \ngel varih "o 11 din. b ZA ODRASLE Bogomila po I 5, 20, 25 din. Pobožni kristjan po 12 din. češčena Marija po 14, 48, 60 din. Marija varhinja po 1 0, 36 din. Sv. Alojzij po 15, 34 din. Nebesa, naš dom po 42 din. Skrb za dušo po 15, 22, 30 din. Sv. ura (velike črke) 12, 15, 30 din. Mali duhovni zaklad (velike črke) 12 din Marija Kraljice 42 din. Venec pobožnih molitev po 40 din. sprejema hranilne vloge in jih obrestuje počenši s 1. julijem 1923 po 6 % brez Jždpevsdi, 6 V3°/o P*"6*' enomesečni odpovedi, 7 % preti trimesečni odpovedi, 77% Šestmesečni edpovedi, 8% P^ti enoletni odpovedi ad dseva vigge do ineva dviga, ftanisr in invalidni davsk pitiuie po$«j3lmc