# 12 Slovenski šolski sistem dopušča učiteljem veliko svobode oz. avtonomije pri izbiri pristopov, ki jih bodo vnašali v svoje delo. Na koncu je zmeraj od- visno od posameznika, kako zavzeto bo začel uva- jati posamezen pristop za delo z učenci. Zadnja leta so pogoste razprave o tem, da se v šoli premalo po- udarja vzgoja. Če smo iskreni, je spet na učitelju, koliko je pripravljen vnašati v svoje delo metode, ki so povezane z vzgojo, v redni pouk. In učitelji, ki prepoznajo, kako veliko vrednost ima delo na vzgoj- nem področju tako v osnovni kot v srednji šoli, z veseljem preizkušajo različne pristope, s katerimi omogočajo učencem pozitivne izkušnje in občutek pripadnosti ter pomembnosti, kar sta dva cilja, ki ju otroci s svojim vedenjem zmeraj zasledujejo. Če je skupinska dinamika v razredu pozitivna, če je ot- rok opogumljen in v dobrem odnosu z učiteljem ter sošolci, potem pripadnost in pomembnost skuša doseči na »zdrave« načine (sodeluje pri pouku, želi pomagati drugim, rad nastopa idr.). V nasprotnem primeru pa učenec še zmeraj želi doseči pripadnost in pomembnost, le vedenja, ki jih izbira pri dose- ganju teh dveh ciljev, so nekonstruktivna (npr. mo- tenje pouka, uničevanje šolske lastnine, nagajanje sošolcem idr.). Dva pristopa, s katerima lahko razvijamo pozitivne odnose, odgovornost, zmanjšamo nasilje med učen- ci, dvignemo motivacijo za delo ter olajšamo delo učitelju, sta tudi pozitivna disciplina in 8 krogov odličnosti. Pozitivna disciplina je vzgojni pristop, ki temelji na prepričanju, da sta tako avtoritarni kot permisivni pristop nespoštljiva do otroka. Permisivni pristop ne uči pomembnih življenjskih veščin, avtoritarni pa ni uspešen zato, ker ne moremo kontrolirati ve- denja druge osebe in ker naši poskusi, da bi kon- trolirali otrokovo vedenje, običajno rodijo še več problemov in merjenja moči. Prav tako se pozitivno učenje ne odvija v ogrožajočem okolju – otroci ne poslušajo, ko so prestrašeni, prizadeti ali jezni. Pozitivna disciplina je povsem praktičen pristop, s katerim v obliki izkustvenih delavnic z otroki skozi vse šolsko leto razvijamo življenjske veščine ter po- vezujemo skupino in jo opolnomočimo do te mere, da lahko otroci samostojno sodelujejo na razrednih sestankih, na katerih povsem samostojno iščejo rešitve za vsakodnevne težave, ki so njihove, pa se kljub temu odrasli tako radi vpletamo in jih razre- šujemo ter s tem otrokom jemljemo moč za učenje odločanja, prevzemanja odgovornosti, učenja re- ševanja konfliktov itd. Primeri težav, ki jih učenci skozi pozitivno disciplino povsem sami razrešujejo, so: zamujanje, vrivanje v vrsto, poškodovanje šol- ske lastnine, odgovarjanje učitelju in motenje po- uka, zanemarjanje domačih nalog, izsiljevanje med učenci, izključevanje iz skupine, neprimerno zbuja- nje pozornosti, skrivanje torbe in šolskih potrebščin itd. Če otrok ne naučimo konstruktivnih pristopov za reševanje vsakodnevnih težav in jim ne damo možnosti, da sami razrešujejo težave, ki so povsem njihove, ne moremo pričakovati, da bodo zrasli v kompetentne odrasle osebe, ki bodo znale svoje te- žave samostojno reševati. Pozitivna disciplina in 8 krogov odličnosti Mag. Jani Prgić, Center MI in Aleš Požgan, Osnovna šola Rače učiteljev glas { Iz prakse … } Pozitivna disciplina namreč ves čas zasleduje dolgoročne vzgojne cilje, ki so po Jane Nelsen (2014): 1. Močna zaznava osebnih zmožnosti – »Zmo- rem.« 2. Močna zaznava pomembnosti v primarnih odnosih – »Moj prispevek je pomemben in nekdo me resnično potrebuje.« 3. Močna zaznava osebne moči in nadzora nad življenjem – »Imam vpliv na to, kar se mi dogaja.« # 13 4. Dobre intrapersonalne veščine: zmožnost razumeti osebna čustva ter uporabiti to ra- zumevanje za razvoj samodiscipline in sa- monadzora. 5. Dobre interpersonalne veščine: zmožnost sodelovanja z drugimi ter razvoja prijatelj- stva skozi komunikacijo, sodelovanje, poga- janja, deljenje, empatijo ter poslušanje. 6. Dobre sistemske veščine: zmožnost odzivanja na omejitve in posledice v vsakdanjem življen- ju z odgovornostjo, prilagodljivostjo, fleksi- bilnostjo in poštenostjo. 7. Dobre veščine presoje: zmožnost uporabe modrosti ter ocenjevanja situacij glede na ustrezne vrednote. • Otroci delujejo bolje, ko se bolje počutijo. Od kod nam nora ideja, da se mora otrok najprej počutiti slabo, da bi potem delal bolje? Otroci so bolj motivirani za sodelovanje, učenje in spo- štovanje, ko se počutijo opolnomočeni, poveza- ni in ljubljeni. Jane Nelsen (2014) poudarja, da morajo starši in učitelji, ki se soočajo z izzivi glede discipline otrok, najprej razumeti, zakaj se otroci ne vedejo tako, kot so se nekoč. Razumeti morajo, zakaj metode nadzora, ki so pred leti delovale tako dobro, niso učinkovite pri današnjih otrocih. Razumeti morajo svojo dolžnost, da jim zagotovijo priložnosti, ki so bile nekoč na vo- ljo same po sebi, ter da skozi te priložnosti omogo- čijo razvoj odgovornosti in motivacije pri otrocih. In najpomembneje, razumeti morajo, da je sodelovanje, ki temelji na vzajemnem spoštovanju in skupni od- govornosti, učinkovitejše od avtoritarnega nadzora. Odnosi staršev ali učiteljev, ki izbirajo med spodaj navedenimi tremi pristopi, se med seboj močno razlikujejo. Strogost: »To so pravila, ki jih moraš upoštevati, in to je kazen, ki te bo doletela, če prekršiš pra- vila.« Otroci ne sodelujejo v procesu odločanja. Permisivnost: »Ni pravil. Prepričana sva, da bomo ljubili drug drugega in da bomo srečni ter da si boš svoja pravila izbral/-a kasneje.« Pozitivna disciplina: »Skupaj bomo določili pra- vila za naše skupno dobro. Prav tako se bomo skupaj odločali o rešitvah, ki bodo v pomoč vsem, ko se pojavijo težave. Ko morava uporabi- ti svojo presojo brez tvojega sodelovanja, bova to storila odločno, vendar prijazno, spoštljivo ter s skrbjo za tvoje dostojanstvo.« Skozi praktičen trening pozitivne discipline za star- še in učitelje razvijamo veščine pri odraslih, da bi ti imeli dovolj orodij za delo doma ali v razredu. Izjem- no podcenjevanje vzgoje je, če mislimo, da lahko zgolj s poslušanjem predavanja o vzgoji pridobi- mo dovolj veščin, da se v konkretni kritični situa- ciji ustrezno odzovemo. Delo v razredu (in doma) je tek na dolge proge, in brez vsakdanjega dela in skrbi za dobre odnose ter brez prijazno in odloč- no postavljene meje se upehamo že na začetku te proge, kar privede do tega, da začnemo iskati nove { Iz prakse … } učiteljev glas Pri razvijanju 7 veličastnih veščin, kot jih tudi sam rad imenujem, pa pozitivna disciplina temelji na naslednjih izhodiščih (Prgić, 2011): • Vzajemno spoštovanje. Odrasli modelirajo trdnost s spoštovanjem sebe in potreb situacije ter prijaznost s spoštovanjem potreb otroka in s tem, da ga obravnavajo enakovredno. • Razumevanje prepričanja za vedenjem. Vsako vedenje ima svoj namen. Pri spremembi vede- nja smo veliko bolj učinkoviti, če razumemo prepričanje za vedenjem. • Učinkovita komunikacija. Kot odrasli bi morali razumeti, da otroci bolje »slišijo«, če so pova- bljeni k skupnemu razmišljanju in sodelovanju, namesto da bi jim samo ukazali, kaj naj mislijo in naredijo. • Razumeti otrokov svet. Otroci gredo skozi raz- lične razvojne faze, pri čemer nanje vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so vrstni red rojstev, osebnost, znanje socialnih veščin. Ko razume- mo otrokov svet, izbiramo boljše odzive na nje- govo vedenje. • Disciplina, s katero poučujemo. Učinkovita dis- ciplina uči socialne in življenjske veščine in ni ne permisivna ne kaznovalna. • Usmerjanje na rešitve in ne na kazni. Obtoževa- nje nikoli ne reši problema. • Spodbuda. S spodbudo praznujemo trud in na- predek in ne samo uspeha. Poleg tega spodbu- da pomaga otrokom razvijati samozavest glede lastnih sposobnosti. # 14 pristope, ko še prvega pristopa nismo zares razvili. Ljudem je lažje, če ostanejo na površini, kjer »vsi vse vemo« in smo zelo radodarni z nasveti, kadar je pri nas mirno in smo brez resnih izzivov. Ko smo sami v problematični situaciji, se pa hitro pokaže, ali smo v preteklosti tisto, kar zagovarjamo, tudi zares vadili in integrirali tako dobro, da lahko nezavedno upo- rabljamo vsak dan. Za tovrstno znanje je potreben praktičen trening. In ne potrebujemo ga samo od- rasli, ampak tudi otroci. Zato pozitivno disciplino tudi v razredu razvijamo skozi praktične delavnice in vaje. Načela pozitivne discipline lahko primerjamo s sestavljanko s številnimi koncepti (koščki). Dokler nimamo vseh koščkov, ali vsaj večine, si težko pred- stavljamo celotno sliko. Včasih en koncept ni smi- seln, dokler ga ne združimo z drugim konceptom ali pristopom. Zato lahko pozitivno disciplino še kako dobro in učinkovito povežemo z metodo 8 krogov odličnos- ti, s pomočjo katere otrokom na izkustven način podajamo 8 temeljnih vrednot ali načel, po katerih živijo uspešni posamezniki, ki so odlični na svojih področjih. Ko so nekateri raziskovalci razmišljali, kaj loči odlične ljudi od povprečnih, so ugotovili, da jih druži predvsem to, kako živijo 8 pomemb- nih vrednot, ki jih imenujemo 8 krogov do osebne odličnosti (Prgić, 2015). Metoda 8 krogov odličnosti sloni na spoznanju, da razumevanja ne more biti, dokler nimamo notranje predstave konceptov, ki bi jih radi poznali oz. jih razumeli. Če otrokom/mladostnikom vrednot, ki so abstrakten pojem, ne znamo predstaviti tako, da bodo imeli notranjo predstavo in izkušnjo, kaj do- ločena vrednota zares pomeni, te vrednote ne bodo nikoli zares zaživele v razredu. Z 8 krogi odličnos- ti skozi izkustvene in praktične delavnice otrokom predstavimo vseh 8 vrednot/načel po korakih, ki zajemajo: • izpeljavo kulturnega dneva ali dneva dejavno- sti, na katerem se vsi učenci spoznajo z 8 krogi odličnosti; • vsak mesec šola živi v skladu s posameznim krogom, in sicer tako, da učitelj z učenci izvaja preproste delavnice pri razrednih urah; • vseh 8 krogov odličnosti se vnaša tudi v redni pouk, pri čemer lahko posamezno snov pred- stavimo skozi 8 krogov odličnosti; • šola skrbi za to, da ohranja 8 krogov odličnos- ti živih skozi vse šolsko leto na različne načine (npr. literarni natečaj na temo 8 krogov odlič- nosti, radijske oddaje na temo posameznega kroga odličnosti, izvedba roditeljskega sestan- ka na temo 8 krogov odličnosti, ki ga izpeljejo učenci sami, izdelovanje kreativnih plakatov na to temo idr.). Cilj je, da se tako odraslim kot otrokom/mladostni- kom 8 krogov odličnosti približa na metaforičen in izkustven način tako močno, da se v vsakdanjih situa- cijah hitro spomnijo posameznega načela, ki naj bi ga v tistem trenutku živeli ali pa ga morda kršijo in je čas, da svoje vedenje popravijo. Zelo močna me- tafora znotraj 8 krogov odličnosti je zagotovo Tan- ka črta odgovornosti, ki v obliki delavnic za učitelje, starše in učence pušča trajen pečat v razumevanju odgovornosti na zelo preprost in slikovit način. 8 krogov odličnosti je pristop, ki se ga da na prep- rost način vnesti v pozitivno disciplino, saj pri obo- jem zasledujemo 8 metod za vzpostavitev discip- line v razredu: Teh 8 vrednot, ki lahko prerastejo v 8 življenjs- kih veščin in načel, po katerih živimo, je: 1. Odgovornost za lastna dejanja. 2. Govori z dobrim namenom. 3. Pozitiven odnos – »To je to!« 4. Predanost pri uresničevanju lastnih ciljev. 5. Napake vodijo k uspehu ali kako se lahko učimo iz svojih napak. 6. Integriteta ali kako usklajujemo svoje ve- denje s svojimi vrednotami. 7. Fleksibilnost v tem, da smo pripravljeni poskusiti različne načine, da bi prišli do svojega cilja. 8. Uravnoteženost v življenju. 1. Vključite otroke v načrtovanje rutin skozi omejene izbire in z omogočanjem prilož- nosti, da lahko pomagajo. 2. Uči spoštljivost tako, da si sam spoštljiv. učiteljev glas { Iz prakse … } # 15 3. Uporabite humor. 4. Vstopite v otrokov svet. 5. Povejte, kar resnično mislite, in nato to izpe- ljite s trdnostjo in prijaznostjo. 6. Potrpežljivost. 7. Deluj in ne govori ter bodi pozoren pri nad- zoru. 8. Sprejmi in ceni otrokovo edinstvenost. Spoznavanje in medsebojno povezovanje Jane Nelsen (2014) z enim od Adlerjevih konceptov opozarja na to, da so otroci socialna bitja, ki odlo- čitve o sebi in o svojem vedenju sprejemajo na pod- lagi tega, kako vidijo sebe v odnosu do drugih, ter svojega mnenja o tem, kako drugi vidijo njih. Da bi učenci občutek pripadnosti in pomembnosti iskali na koristne in zaželene načine, je treba v razredu najprej vzpostaviti pozitivno vzdušje, v katerem se vsak posameznik ne glede na svoje sposobnosti čuti sprejetega in opogumljenega, da prispeva k življe- nju in delu v skupini. Z uvodnimi delavnicami za uvajanje pozitivne disci- pline v razred pri otrocih razvijamo predvsem obču- tek pripadnosti skupini ter občutek lastne vrednosti in pomembnosti. V igri, pri kateri skuša učenec čim hitreje ugotoviti ime sošolca ali sošolke na drugi strani pregrade in ga s tem pridobiti na svojo stran, so otroci vključeni zdaj v eno, zdaj v drugo skupi- no. Te in podobne druge igre pomembno prispevajo k temu, da se otroci med seboj povežejo ter da se na zanimiv in zabaven način družijo tudi s tistimi, s katerimi sicer ne sodelujejo tako pogosto. Vezi, ki se med njimi vzpostavljajo med takimi aktivnostmi, koristno vplivajo na kasnejše skupinsko delo pri pouku, delo v paru, pripravo plakatov, gledaliških predstav in ne nazadnje tudi na čas, ki ga drug z drugim preživljajo med odmori. Na ta način otroci spoznavajo, da lahko sodelujejo tudi s tistimi, ki jih ne štejejo med svoje ožje prijatelje, ter da lahko do- ločene skupne cilje dosežejo z medsebojnim sodelo- vanjem neodvisno od tega, kateri skupini pripadajo. Prav tako je pomembno, da se otroci zavedajo, da lahko k skupnemu uspehu pomembno prispeva vsak ne glede na to, katera so njegova močna oz. šibka področja. Morda kdo ne ve veliko o določeni temi, ima pa izostren čut za likovno ustvarjalnost, s katerim lahko znanje in ideje drugih članov skupine na zanimiv in izviren način predstavi na plakatu. Da bi pozornost otrok usmerili od posameznikovih pomanjkljivosti na njegova močna področja, ga lah- ko sredi kroga, ki ga oblikujejo učenci, pokrijemo z rjuho. Pred tem izberemo nekoga, ki bo moral ugo- toviti, kdo je pod rjuho. Drugi lahko temu učencu pomagajo ugibati tako, da naštevajo stvari, v katerih je sošolec pod rjuho še posebej dober. Otrok pod Primer dobrih praks POZITIVNA DISCIPLINA, Aleš Požgan, prof. razrednega pouka Konec decembra, štiri mesece po tem, ko sem v svoje delo in poučevanje začel vnašati posamezne delčke pozitivne discipline, sem prejel voščilnico, v kateri je učenka zapisala: Dragi učitelj! Želim si, da bi vsak dan prišel vesel v šolo in da bi vsak dan šel iz šole brez bolečega grla. S temi besedami pri svojih sedmih letih dokazu- je, da otroci, neobremenjeni s teorijo in koncepti pozitivne discipline, posamezne koščke te sesta- vljanke razumejo povsem intuitivno. Če je okolje, v katerem delamo in se učimo, prijazno, se vanj radi vračamo. In če učitelj z odločnostjo in doslednostjo pokaže spoštovanje do samega sebe in do potreb situacije, mu ni treba povzdigovati glasu. Kot učitelj si vsakodnevno prizadevam, da bi otroci prihajali v šolo nasmejani ter da bi jo zapuščali opolnomoče- ni, saj bi imeli v njej dovolj možnosti za doseganje občutka pripadnosti in pomembnosti. Pozitivna disciplina, ki temelji na vzajemnem spoštovanju in sodelovanju, mi omogoča, da svoje učence z raz- ličnimi delavnicami pripravljam na to, da bodo v okviru razrednih sestankov znali samostojno reše- vati probleme, ki se vsakodnevno pojavljajo med njimi. Delavnice, s katerimi pri svojih učencih razvijam dolgoročne vzgojne cilje, lahko razdelimo v posa- mezne sklope: igre spoznavanja in medsebojnega povezovanja, razvijanje življenjskih veščin, delavni- ce medsebojnega spoštovanja in odzivanja na kon- flikte ter razredne sestanke. { Iz prakse … } učiteljev glas # 16 rjuho sliši pozitivne komentarje svojih sošolcev, kar gotovo ugodno vpliva na njegovo samopodobo in zavedanje o tem, kako ga vidijo drugi. S tem tudi navajamo otroke, da pri drugih opazijo njihove po- zitivne lastnosti, ki jih lahko kasneje izkoristijo pri doseganju skupnih ciljev. Zmanjša se tudi možnost, da bi se nekoga prijela negativna oznaka, da je npr. slab matematik ali da je grob do sošolcev ipd. Nepogrešljivost in pomembnost vsakega člana raz- reda lahko učenci izkusijo tudi s sodelovalnim žon- gliranjem, pri katerem si učenci v krogu hkrati po- dajajo večje število žogic. Za uspešno žongliranje je treba vzpostaviti vzorec oz. vrstni red podaj in dosledno upoštevati pravila, ki jih pred tem obli- kujemo v skupini. Pri taki dejavnosti se odsotnost samo enega člana skupine ali neupoštevanje še tako malenkostnega dogovora hitro pokaže v tem, da se podajanje na določeni točki ustavi ali da žogica pade na tla. Tako otrokom demonstriramo, da sode- lovanje ni permisivnost, pač pa potrebuje določene napotke. Spoznanja, pridobljena v igri, lahko kasne- je prenesemo na druge dejavnosti med poukom in otroke spomnimo, da klepetanje samo enega učen- ca moti koncentracijo vseh drugih v razredu. S predstavljenimi dejavnostmi otroci spoznavajo pomen medsebojnega spoštovanja in dobrega sode- lovanja. Z njimi pripravljamo temelje za vse nasled- nje koncepte pozitivne discipline. Dejavnosti lahko izvajamo tudi povsem ločeno z namenom povezo- vanja skupine. 1. Razvijanje življenjskih veščin Učitelji lahko s premišljenim pristopom ustvar- jamo številne priložnosti, s katerimi se otroci po- čutijo pomembne in potrebne. Življenjske veš- čine so otroci nekoč razvijali s tem, ko so delali skupaj s starši in so tako prispevali k standardu svoje družine. Danes je naravnih priložnosti za razvijanje pomembnih zaznav in veščin precej manj, zato so delavnice tega sklopa pomemben del pri sestavljanju posameznih delčkov pozi- tivne discipline. Z razrednimi službami učenci razvijajo pripad- nost in pomembnost tako, da s svojim delom pomembno prispevajo k nemotenemu življenju v razredu. Vsak učenec opravlja svojo službo, ki je včasih bolj, včasih manj prijetna. Otroci na ta način spoznajo, da je vsako delo potrebno, ni pa vedno tudi enako zabavno. Prav tako je zgolj ure- jena in čista učilnica premalo za uspešen pouk. Pomembno je, da je tudi primerno osvetljena in prezračena, če se želimo v njej zares dobro po- čutiti. Vsaka odsotnost katerega od otrok se tako zelo hitro pozna ne samo po praznem mestu v razredu, pač pa tudi po tem, da mora nekdo opraviti delo namesto njega. Otroci na ta način lažje razumejo, da se stvari ne opravijo same od sebe, in tako bolj spoštujejo poklice, ki so morda manj cenjeni, pa zato nič manj pomembni. Za uspešnost razrednih služb je ključnega pome- na, da jih otroci predlagajo in opredelijo sami. T o potrjuje enega od ključnih konceptov pozitivne discipline, ki pravi, da so otroci bolj pripravljeni upoštevati pravila, če sami sodelujejo pri njihovi opredelitvi. Omenjeni koncept je koristno upo- števati tudi pri oblikovanju dogovorov na začet- ku šolskega leta. Če damo učencem možnost, da sami oblikujejo pravila, ki so po njihovem mnenju potrebna za oblikovanje konstruktiv- nega učnega okolja, bodo zagotovo brez našega posredovanja našteli tudi vsa tista pravila, ki jih odrasli prepogosto radi postavimo od zgoraj ter pričakujemo, da se jih bodo otroci držali. Na ta način nevede prevzamemo odgovornost za njihovo vedenje, saj moramo morebitne kršit- ve opaziti in se nanje tudi ustrezno odzvati. Pri Slika 1. Razredne službe. podobnih dejavnostih odrasli pogosto premalo zaupamo otro- kom in jih mnogokrat podcen- jujemo ter nase prevzemamo več, kot bi bilo treba. Zadostu- je, da otroke pri iskanju samo usmerjamo, da se od prepovedi (ne klepetamo) usmerijo v is- kanje želenega vedenja (delamo tiho, da smo lahko zbrani). Ob morebitnih »kršitvah« jih tako učiteljev glas { Iz prakse … } # 17 nižujoča. Učitelj ne more prisiliti učenca, da ga bo spoštoval. Lahko pa mu s tem, ko premisli, preden se odzove na neprimerno vedenje, pos- tavi močan vzor o koristnosti umirjanja, da bi lahko kasneje premišljeno reagiral. Z delavnicami tega sklopa učenci izkustveno doživijo, kako imajo lahko na videz nedolžne nespoštljive besede dolgoročen negativen uči- nek. Otroci so nagnjeni k temu, da ponotranjijo negativne izkušnje, s čedalje slabšo samopodobo pa postajajo tudi bolj občutljivi za kritiko in po- niževanje. Z mečkanjem namišljenega sošolca dobijo otroci vizualno predstavo o tem, kakšne so posledice njihovih dejanj in kako dragoce- no je, da premislijo, preden izrečejo nespoštljivo besedo. Za učitelja je koristno, če podoba zmeč- kanega učenca ostane na vidnem mestu v raz- redu. Tako lahko ob naslednji podobni situaciji učenca, ki se vede nespoštljivo, samo z usmerit- vijo pogleda v tisti del učilnice spomni na to, kar se je v delavnici naučil. Učenec, ki je naredil napako, se tako ne počuti ponižanega, in verjet- nost, da bo naslednjič ravnal drugače, je veliko večja, kot če bi ga za napako kaznovali. Ker pa se takim in podobnim situacijam v razre- du težko izognemo, je pomembno, da otroke nau- čimo tudi, kako lahko odgovorijo na poniževan- je. Otroci se namreč odzovejo bodisi z umikom bodisi tako, da konflikt še zaostrijo. Zato je po- membno, da v igri vlog vadijo primerne odzive na poniževanje, tako da izrazijo svoja čustva in mnenje ter da se postavijo zase na način, ki ne ogroža drugih. Pogosteje ko učenci vadijo odzi- ve v namišljenih situacijah, večja je možnost, da se bodo tako odzvali tudi, ko bo šlo zares. Da do tega pride, je potreben čas. Pomembno je, da vztrajamo tudi, ko se zdi, da stvari ne delujejo, ne grajamo, pač pa jih vprašamo, ali je njihovo vedenje skladno s tem, kar so dorekli kot cilj za celoten razred, oz. se jim spoštljivo zahvalimo, če z upoštevanjem dogovorov omogočajo, da delo poteka nemoteno in v prijetnem vzdušju. Podoben pristop lahko uporabljamo tudi med šolskim letom v primerih, ko je treba oblikovati dogovore pred odhodom na plavalni tečaj, šols- ko ekskurzijo, pred prihodom nadomestnega učitelja ipd. Na predstavljenem pristopu temel- ji tudi delavnica hitro–tiho–varno, pri kateri učenci nizajo ideje, kako hitro in v tišini opravi- ti določene dejavnosti pri pouku ob hkratnem upoštevanju varnosti vseh udeležencev. Otroci so pri upoštevanju dogovorov veliko bolj moti- virani, če sledijo svojim napotkom. Po opravlje- ni dejavnosti so tudi bolj pripravljeni poiskati možnosti, kako posamezne segmente naloge v prihodnje še izboljšati. Opisane dejavnosti ne koristijo samo otrokom, pač pa ugodno vplivajo tudi na učitelje, ki so tako bistveno manj obremenjeni. Ko pustimo otrokom, da si sami oblikujejo dogovore in sa- mostojno skrbijo za primerno učno okolje ter predvsem da sami prevzemajo odgovornost za svoje vedenje, lahko svojo pozornost usmerja- mo v pripravo pouka in iskanje novih prilož- nosti, ki bodo otrokom omogočale občutek po- membnosti in pripadnosti. 2. Razvijanje medsebojnega spoštovanja in odzi- vanja na konflikte Pri delu s skupino otrok se težko izognemo situacijam, ki vodijo v konflikte. Do teh med učenci pogosto prihaja, nemalokrat pa se lahko konflikt pojavi tudi med otrokom in učiteljem. { Iz prakse … } učiteljev glas Slika 2. Minsko polje. Odrasli v taki situaciji obi- čajno hitro pomislimo na to, kakšna kazen bi bila v dani situaciji najbolj primerna, namesto da bi se vprašali, kaj nam otrok z neprimernim vedenjem zares sporoča. Če se v konfliktnih situacijah sami ne zmoremo primerno odzvati, bomo otroke težko naučili asertivnega odzivanja na izjave ali dejanja, ki so po- # 18 in da dejavnostim namenimo dovolj časa, da jih lahko otroci sprejmejo za svoje, jih zares razu- mejo in naučeno tudi ponotranjijo. Seveda ne moremo pričakovati, da otroci ne bodo ponavljali svojih napak, lahko pa te izkoris- timo za to, da jih naučimo, da so napake prilož- nosti za učenje. Ne samo, kadar gre za konflikt. Iz napak se lahko učimo tudi pri delu v razredu, pri sestavljanju kock med odmorom, zaklepan- ju učilnice, zalivanju rož ipd. Ko nam uspe, da učenci v napakah vidijo priložnosti za napredek in ne nečesa, česar bi se bilo treba sramovati, smo naredili ogromno za izboljšanje vzdušja v skupini. Otroci so bolj sproščeni, raje sodelujejo pri pouku, upajo si tvegati in preizkušati nove stvari ter tako s še večjim veseljem prihajajo v šolo, kjer se počutijo sprejete in varne. Ko se zmotijo, pa najsi bo to v medosebnem konflik- tu ali v kaki drugi situaciji, jim lahko z učenjem 4-delnega opravičila (napako priznam, se zanjo opravičim, jo skušam popraviti in se zavežem, da je ne bom ponovil) pomagamo iz napak odvzeti krivdo, obtoževanje in občutek sramu. 3. Razredni sestanki Z dejavnostmi prvih treh sklopov počasi sestav- ljamo posamezne koščke pozitivne discipline v celoto. Več ko je koščkov, bolj jasna je slika. Da bi bila slika jasna tudi otrokom, je treba vseskozi izhajati prav iz njih samih – tako pri iskanju idej kot tudi, kadar gre za opredelitve nam znanih pojmov, kot so ponižanje, spoš- tovanje, čustva itd. Zavedati se moramo, da na prvi pogled preproste besede otroci razumejo po svoje, saj si njihove pomene gradijo na pod- lagi lastnih izkušenj, ki pa niso enake našim. Le tako bodo posamezna načela pozitivne dis- cipline zares zaživela v razredu in bo skupina dovolj povezana in opolnomočena, da bodo ot- roci na razrednih sestankih začeli samostojno reševati svoje probleme. Kaj pravijo drugošolci o razrednih službah … T ilen Biti ključar je najbolj fajn. Zadnji gr em iz raz- r eda in ga zaklenem. Všeč mi je, da vedno hodim zadnji ali prvi v koloni. Laura T udi doma rada delam. Še najbolj rada pos- pravljam. Zelo rada pometam razr ed, ker se drugače dolgočasim v podaljšanem bivanju. Ana L. Všeč mi je, ker je mirno in da lahko čistim. T o delam zato, da ne bi rabile čistilke toliko delat, ker jih to utrudi. Eva P . Rada se družim s prijateljicami, medtem ko pospravljamo razr ed. Viri in literatura Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011). Uredila Krek, J. in Metljak, M. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Kroflič, R. (2006). Je avtonomija še sprejemljiv vzgojno-socializacijski cilj javnega šolstva? Zbornik povzetkov: Pedagoško-andragoški dnevi 2006 (uredil Damijan Štefanc). Ljubljana: Filozofska fakulteta. Lavrič, M. idr. (2011). Mladina 2010: Družbeni profil mladih v Sloveniji. Uredil Lavrič, M. Maribor: Aristej. (E-vir: http://www.delo.si/assets/media/ other/20110131/Koncno%20porocilo.pdf (dostopno 21. 2. 2016). Nelsen, J. (2014). Pozitivna disciplina. Griže: Svetovalno-izobraževalni center MI. Prgić, J. (2011). Vodenje razrednih sestankov po načelih Pozitivne discipline, gradivo za učitelje. Griže: Svetovalno-izobraževalni center MI. Prgić, J. (2014). Osem krogov odličnosti. http:// www.janiprgic.com/programs_category/8-krogov- odlicnosti-2/ (dostopno 17. 2. 2016). Slika 3. Najboljše šolsko leto. učiteljev glas { Iz prakse … }