Izhaja vsako sredo in soboto.
Naročnine:
Italijanska kraljevina: Ce,lo leto Lir 10.-' — Pol leta Lir 5.- Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1 -
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1za Vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
Lloyd Georges
Najodličnejše mesto med evropejskimi državniki zavzema dandanes brezdvomno angleški prvi minister Lloyd Georges. Dosti se sicer čita in sliši tudi o ministerskem predsedniku francoske republike Clemen-ceau-jem, a kakor kaže razvoj dogodkov, stoji Lloyd Georges vrhu Clemenceauja, ker se je moral isti pri več prilikah udati angleškemu ministru. Tudi zadnji londonski sestanek je pridobitev Lloyd Georgesa, kajti odslej, se zdi, bode imela odločilno besedo v Evropi Anglija. Ta beseda pa je moč in vpliv Lloyd Georgesa.
Lloyd George je prikazen vojne. Brezdvomno pa je že pred vojno dospel do krogov, ki so ga vrgli v ospredje v najtežjih urah, ki jih je preživljala ententa. In mož je bil kos svoji nalogi. Vsi se še spominjamo njegovih krepkih govorov, ki so učinkovali tako prepričevalno, da mu je angleški narod slepo zaupal in prenašal ogromne žrtve, ki mu jih je nalagala vojna.
Danes pa, ko je Anglija zmagovito končala svojo vojno, se je njegov vpliv še povečal na zunaj in na znotraj. V notranji politiki se mu je posrečilo spraviti v skladje stare in nove Struje in pomiriti mednarodno gibanje delavskih zvez, na zunaj pa je kljubu vsem težkočam spravil iz površja za Anglijo kočljiva vprašanja, kakor irsko in japonsko, ter v vspehom načel turško in rusko vprašanje.
Kljubu temu se pa nujno pojavlja vprašanje bolševištva, ki trpinči Anglijo nič manj huje kakor Italijo. Nasproti sebi ima dva mogočna in popularna nasprotnika, ki so opirata na proletarske mase in kojim Lloyd Georges ni še mogel priti do živega. Ta dva moža sta mednarodna socijalista Mac Donald in Henderson.
Poslednjega delovanje je skušal Lloyd George neutralizirati že za časa vojne s tem, da ga je sprejel v ministerstvo. Toda po vojni, ko je mednarodni soci jalizem zašumel med vsemi proletarskimi sloji, so se mu izmuznili tudi ti socijalistični voditelji in Anglija je prestajala hude notranje krize. Vsi vemo, da je vsa evropejska industrija odvisna od zadostne množine premoga in da je dosledno odvisna od premogokopne produkcije. Zato pa smo videli in vidimo še danes ustrahovati angleško industrijo od rudarjev, ki se zavedajo svoje važnosti. Igra, ki se je vršila za časa, vojne med vlado, ki jo je zastopal Lloyd George, in med rudarskimi organizacijami, kojim so se pridružile tudi ostale stanovske zveze proletarijata, so sedaj še na-naljuje v veliko skrb angleške na-cijonalistične vlade.
Vsi se spominjamo velikanskih angleških stavk tradeunionistov, ki so ustavili celo železniški promet, kar se ni zgodilo niti v Italiji. Vršila so »e sicer pogajanja, polegle so se stavke, a evropejski problem bolševištva ni še nikakor rešen.
Toda mož, ki ga hoče rešiti v pri-k’g angleških naci jonalistov je Lloyd George. Priznati mu je treba, da je edini od državnikoVj 'ki g0 je z vspehom poprijel tega «vprašanja».
Danes lahko smelo trdimo, da leži bodoča rešitev bolševiškega vprašanja med Lloyd Georgesom in Leninom. Na zunaj želi Lloyd George priti do sporazuma z rusko bolše-viško vlado, ker je umel kako a-botne so posamezne vojaške ekspedicije, ki so dosedaj vse svečano pogorele, na znotraj si pa prizadeva združiti vse meščanske in patrijotič-ne stranke v trden clok. Za vresni-čenje tega načrta potuje Lloyd George neumorno, kakor Wilson, od središča do središča in vabi angleške državljanje k združenemu nastopu proti nemirnemu elementu, ki ga vidi v bolševiških vrstah. Pred krat-
kim je držal nek jako pomenljiv govor v Manchestru in na ondotnem shodu jasno povedal, zakaj ni ustanovil dosedaj lastne stranke. Hotel je namreč v čimkrajšem Času postaviti vse konstitucijonalne stranke proti revolucijonarnim in antiparla-mentaričnim strankam. Pri tem zadeva mož na težkoče pri strankarskih voditeljih, ki se le težko odločajo za disciplinirano politiko pod železno pestjo tega moža. Lloyd Georges mora prekositi vse te politično činitelje in izzvati v masah pritisk na iste, ako hoče vdejstviviti svoj predrzen načrt, kajti tradeunio-nisti (socijalisti) se pripravljajo na odločen hoj z angleško meščansko vlado. Da si izvojujejo le-ti poslednji vsekakor jako obsežne koncesije, ki bodo nemalo preobrazile angleško družabno življenje, o tem ne dvomi dandanes nihče, a gre se za to, da so prepriča proletarsko strujo o možnosti vsakega napredka v okvirju demokratične vlade, v koji imajo besedo vsi in ne le socijalisti.
V taki vladi pa je seveda potreben demokratičen blok vseh meščanskih strank. Lloyd Georges misli, da je treba prehiteti dogodke z u-stvaritvijo takega bloka, kajti oča-kovanje na razvoj dogodkov zna postati osodepolno angleškemu meščanstvu.
Odkar je Amerika postala nezanesljiva vsled pridržkov v Statutu zveze narodov, je Lloyd George podvojil svoje moči, da bi ustavil re-volucijonarni tok, ki sili iz Rusije preko Nemčije v zapadno Evropo in ki se je nepričakovano ojačil z neslogo v amerikanskem senatu, irskim irrednntizmom, z egiptovskimi vstajami in indijskimi nemiri, z nezadovel j nosijo v Alzaciji in Loreni in nastopom italijanskih socijalistov.
Mož, ki vidi vse nevarnosti in i-šče sredstva, da bi jih začasno odvrnil, kajti drugače «falira» prav potovo vsa evropejska politika in ž njo vrhovni zavezniški svet, ki se je pričel vže premikati iz Pariza v London in iz Londona v Pariz, je Lloyd Georges. V svojem govoru v Manchestru je rekel med drugim: «Narodno politično vjedinjenje, ki nas je vodilo in rešilo iz prepadov vojne, nas zamere rešiti tudi danes, ko plovemo v razburkanih vodah». In dalje: «Danes vpije človeštvo po zjedinjenju. Združena akcija in narodno vjedinjenje zamorejo rešiti Anglijo, Evropo in ves svet».
Politične skupine
v italijanski zbornici.
V rimski zbornici se dogajajo važne stvari. Uradni socijalisti so imeti v enem dnevu dve jako važni posvetovanji. V glavnem se je razpravljalo, kako zadržanje imajo zavzeti socijalisti pri razpravi o začasnem državnem proračunu in so prišli pri tem do jako važnih zaključkov. Načeloma je bilo sklenjeno držati se nespravljive taktike, torej čistega maksimalizma.
Prijavljeni govorniki bodo predlagali tekom razprave nove zakone, toda le-ti bodo imeli tako obliko, da onemogočijo vsako sodelovanje z ostalimi strankami. Predlagane preosnove vsebujejo baje toii revolucionarnega duha, da jih zamore sprejeti le socijalistična vlada. Potemtakem kažejo socijalisti razločno svojo tendenco polastiti se popolnoma vlade. V skladju s tem programom jebdo tudi sklenjeno, da mora vsak govornik svečano označiti svoje nespravljivo stališče.
Bistveno stremijo torej socijalisti za tem, da tudi brez nasilnih sredstev onemogočijo vsako parlamentarno razpravljanje in prisilijo tako vlado do razpusta zbornice in razpisa novih volitev, od kojih se nadelajo še večjih vspehov, kakor so jih dosegli dne 16. novembra. U-pajo vsekakor na tako visoko število soci-jal/stičnih poslancev, da se jim posreči prevzeti vladno krmilo v lastne roke.
Tudi autonomni socijalisti so se sestali v pomenek glede na parlamentarni položaj in zadržanje, ki je zavzamejo napram vladi pri proračunski debati. Pa se niso mogli zjedin iti in so odnesli vsa-ko odločitev na prihodnji sestanek, kojega se vdeleže člani polnoštevilno.
Pravijo pa, da se nadaljujejo pogajanja me autonomnim! socijalisti in radikalci.
Zveza bojevnikov je dobila malo luknjo vs/ed izstopa nacijonalista Sem Beli e//tja, v ostalem se pa vtrjuje kot parlamentarna skupina.
Tudi takozvana liberalna demokracija prihaja polagoma v življenje s tein, da sprejema stare liberalce v svoje vrste Ni pa še jasno, kakega programa se oklene ta stranka.
Ljudska stranka ali klerikalci iščejo še vedno sporazuma s socijalisti. Vsekakor se vjemajo z njimi v načelu družabnega gospodarstva, ki izloča posameznika kot gospodarskega činitelja in ga podreja interesom skupnosti. Njih vodja Mauri ie reke!: „Pustite naj se ustvari trden gospodarski vstroj, ki se naslanja na ravnotežje interesov, napredek in pravico ; od tega odvisni politični vstroj ima le postranski pomen“.
Iz teh besed bi čilo Inš posneti, da tej stranki politična vlada ne teži baš mnogo pri srcu. Radi tega ima prav Ji Rest o del Carl in o“, ki jih primerja z nekdanjim „centrumom“ v Nemčiji ah krščanskimi socijalci v Avstriji.
Enako tema strankama napovedujejo boj liberalizmu in se vsled te okoliščine nahajajo večkrat v sporazumu s socijalisti, ki pobijajo gospodarski in politični individualizem.
London in Amerika.
Secolo prinaša: „Nade onih, ki so mislili, da pada vpliv Zjedinjenih držav
V	evropejskih zadevah, so popolnoma brez podlage. In sicer iz katerega vzroka? Predaleč smo od Amerike in tudi premalo informirani, da bi zamogli trditi, da je bila kedaj volja Amerikancev odstraniti se iz mirovne konferece ali da je pripisovati preobrat Wilsonovega zadržanja francoskim prizadevanjem zadnjega časa ustvariti v Evropi blok velesil, ki bi mogle vplivati na mednarodni razvoj dogodkov tako odločilno, da bi postala amerikanska intervencija odveč ali brezpomembna. Ena stvar je na vsak način gotova. Na londonskem sestanku se je postavila Amerika zopet tako močno v ospredje, da so se izjalovili Vsi Clemenceaujev! načrti. Isti se je namreč podal v angleško prestolnico z načrtom, da bi ustvaril zvezo med zapadno evropejskimi državami da se bi prisililo Nemčijo k točnemu izpolnjevanju mirovnih pogojev in ji onemogočilo povratek k napadalnimi poskusom. A konečno se je vrnil Clemenceau iz Londona s popolnoma drugačnimi jamstvi, med katerimi zavzema Amerika prvo mesto.
Omenili smo že prej, da je radi oddaljenosti Amerike težko reči v kaki o-bliki se je pojavila ta amerikanska akcija. Lažje pa je uganiti, kak vpliv so imeli italijanski dogodki na londonske sklepe. Vsekakor je treba priznati, da je zadnje Wilsonove zadržanje V prilog ratifikacije mirovne pogodbe zamoglo zopet vtrditi omajeno zaupanje Lloyd Georgesa in pred vsem Clemenceau-ja in tako zopet oživeti zanimanje za amerikansko pomoč.
Že Več mesecev sem je reški položaj le oslabil stališče italijanske vlade. Ako so po drugi strani zadnje volitve pripomogle proti nacijonalistični struji do nastopa, se je to zgodilo v takih okoliščinah, da je morala italijanska vlada napram zaveznikom zavzeti stališče, ki je
V	nasprotju z njihovimi nadami [Zaplenjeno).
Nekateri časopisi povdarjajo ta dogodek in ga grenko ocenjujejo, toda nadejamo se, da pripisujejo Clemenceauju in Lloyd Georgesu čine, če ne tudi namene, ki gredo preko dejanskega položaja stvari. (Zaplenjena). Temps poroča pa naslednji uradni komentar h gorenjemu sestanku:
„Po naših informacijah ne odgovarja resnici, da bi bila Clemenceau in Lloyd George tekom londonskih razprav narekovala Italiji kako rešitev za Reko. Isti nito se omejuje priobčilo Italiji, storjeno
V	imenu Zjedinjenih držav, Francije in Anglije na obrazložitev sedanjega položaja vprašanja s povabilom, naj je italijanska vlada zopet prouči“.
iz te kratke notice bi bilo posneti, da se ni pomaknilo jadransko Vprašanje niti za las naprej. Predvidevanja o anglo-franko-italijanski zvezi se zde zopet brez vsake podlage, ker je jasno, da hočejo ostati Zjedinjene države prisotne v evropejski politiki in niti od daleč ne mislijo disinteresirati se za evropejske trge. Anglo-franko-amerikanski vojaški in gospodarski dogovor obstoja torej de facto, četudi je skušal krpucati na Wilsonovem delu republikansko misleči del amerikanskega senata.
Zakaj je Scialoia zapustil nenadoma London.
„Secolo“ poroča pod tem naslovom sledeče: „Poročalo se je vže o presenečenju italijanske delegacije, ko se je zvedelo, da so se posvetovali pri zadnjem londonskem sestanku V DoWing-streetu francoski delegati o gospodarskih
Vprašanjih in posebno o premogovem in kurznem v odsotnosti italijanskih delegatov, dasi je izključeno, da bi vprašanja kuriva in denarnega kurza zanimala Italijo manj nego Francijo. Resnica pa je, da je izmešetaril Clemenceau posojilo, ki zadošča v zboljšanje francoskega denarnega trga.
Naravno je torej, da se vsi vprašujejo „zakaj tudi Italija ni deležna v sedanjih okoliščinah enakih ugodnosti.
Toda to ni le edini opočitek proti načinu zborovanja mirove konference, ampak vredno je informirati javnost, zakaj je italijanski zastopnik Scialoia odšel iz Londona vže V soboto opoludne, dočim je že vedel, da odide Clemenceau še le v nedeljo zjutraj in da vporabi priliko v soboto popoludne, da se razgovori z Lloyd Georgesom o turškem vprašanju.
Ko je dobil torej Scialoia spomenico ali noto, ki vsebuje bajč nazore zaveznikov in pridruženke glede rešitve reš-kega Vprašanja, je smatral potrebno vrniti se čim prej mogoče v Rim, da se razgovori z Nittijem glede vsebine omenjenega dokumenta, ki bode služil za podlago konečni rešitvi na bodočem sestanku predsednikov v Parizu. In ker smo že na tem, da opišemo vtise londonskih političnih krogov, moramo dostaviti, da se nam zdi nekoliko čudna stvar da ni mogel Nitti v teku šestih mesecev najti priložnosti, da bi Vstregel Lloyd Geor-gesovi želji razgovoriti se z njim osebno. Isti se je baje že večkrat izrazil, da sim-patira ž njim in z njegovimi načeli vladanja. Res je sicer, da je imel Nitti težko nalogo boriti se z vnanjimi in notranjimi ježkočami, toda par dni odsotnosti iz Rima ne bi ogrožalo njegovega parlamentarnega stališča, a bi moglo vsekakor mnogo koristiti občim italijanskim koristim.
Clemenceau je.dal v tem pogledu posnemanja vreden zgled. Odkar namreč Lloyd Georges noče ali ne more preploviti „rokav“, se kažejo Francozi v-sako minuto pripravljene podati se kot prvi v London. Radi tega pa so si pridobili tudi marsikatero korist“.
Avstro-češka-jugoslovanska zveza.
Renner je došel v Pariz in vrhovni svet ga je milostno zaslišal. Pravijo, da ne zapusti Pariza, dokler ne doseže kakega vspeha. „Corriere della sera“ pravi, da je treba najmanj 100 miljonov dolarjev, da se zagotovi preživljanje prebivalcev Nemške Avstrije do bodočega meseca oktobra. Dalje je treba razveljaviti člen 197. saintgermainske mirovne pogodbe v smislu, da se dovoli državi prosto razpolaganje z njenimi gmotnimi Viri V jamstvo bodočih upnikov. Toda Renner je prišel v Pariz, da doseže še kaj več, namreč privoljenje zainteresirati v osodi Avstrije tudi ostale državice, ki so nastale iz bivše monarhije. To se razločno posnema iz merodajnih avstrijskih časopisov.
Tako piše „Neue Freie Presse“: „Treba je ententnega privoljenja v svrho, da se sporazumi Avstrija s Čeho-Slovaško glede medsebojnega shajanja na gospodarskem polju, čemur ni mogoče odrekati gotove politične važnosti“. Isti časopis pojasnuje tudi, kaj se razume pod „gospodarskim zbližanjem“. To pomenja carinsko in novčno zvezo. Avstrijska krona se bi moralo izjednačiti s češko. Potemtakem bi bilo potrebno ustvariti tudi skupno banko. Pa še več. „Neue Freie Presse“ zahteva, da se bi uveljavil med Češko in Nemško Avstrijo stari kompromis, kakor je obstajal med Avstrijo in Ogersko, torej nekak „Ausgleich“; s tem načrtom simpatizira imenovani časopis tudi iz razloga, ker vidi v taki rešitvi ne le gospodarske ampak tudi narodne ugodnosti za tri in pol miljone Nemcev, ki se nahajajo dandanes v območju čehoslovaške republike. Nekateri so mnenja, da temu načrtu tudi V Pragi niso silno nasprotni. Renner je že govoril o tem V Parizu z Benešom. Časopis „Morgen“ pa trdi, da so bili prvi stiki nadepolni. Takoj po Božičih še bodo govorilo V Pragi o tem bolj natančno.
Tudi ne Vzemši za resne razne Vesti, ki jih dan za dnevom razpošilja „centralna agencija,, po svetu in ki govorč vedno o vspostavitvi podonavske konfederacije, je dovoljeno misliti, da bi Če-hoslovaška gotovo rada raztegnila svojo gospodarsko enotnost tudi na Jugoslavijo. Ne gre se potemtakem za ustvaritev podonavske federacije, marveč za vsposta-vitev prekodonavske federacije v smeri od severovzhoda proti jugozapadu. Načrt o čeho-jugoslovanskem koridoru, o kojem se je tekom vojne toliko govorilo, bi Vstal zopet s trdnejšo podlago, ker bi tvorila Avstrija premostje. Okoli te podlage pa snujejo fantasti gospodarski sporazum tja do Poljske. Nekateri pa sanjajo celo o ogrsko-poljski zvezi, dasi n^nudi ista nobene teritorjalne možnosti za v-dejstvitev takovega načrta.
Naopak pa ima avstro-čeho-jugoslo-vanska gospodarska unija mnogo verjetnosti na sebi, ako se dovoli Rennerju v
Parizu delovati skupno z Benešom V tem smislu.
Gotovo je tudi, da ni mogoče črez noč spraviti v nove tire preostanke starega avstrijskega gospodarstva, ki je bilo zgrajeno na sistemih, ki se danes spravljajo le z velikanskimi težkočami v skladje z novimi političnimi državami.
Nemški odgovor oa ententni noti.
Kljubu vsem govoricam, da se namerava Nemčija zoperstavljati zaveznikom, se ni zgodilo to, kar so nekateri kot gotovo prerokovali. Vendar pa se Nemčija ne vdaja brezpogojno.
Glede izročitve vojnih vjetnikov in o-seb, ki so se pregrešile proti mednarodnemu pravu vojskovanja, zahteva Nemčija, da se ti pogoji omilijo, nikakor pa se ne misli protiviti izvršitvi mirovnih pogojev.
Jemlje vsled tega na znanje zagotovilo zaveznikov, da se izpuste nemški Vojni vjetniki, kakor hitro bode mirovna pogodba potrjena od vseh zainteresiranih držav.
Kar se tiče dalje odškodnine, ki obstoja v novih 400.000 tonelatah brodo-vja za iadije, ki jih je potopila nemška posadka v Scapaflowu, izjavlja nemška vlada, da je ta zahteva krivična, ker je potop nemških ladij pripisovati le nekemu krivemu tolmačenju povelja admirala Trotha, koje povelje je tolmačil admiral Reuter v smislu, da je premirje odpovedano in njemu naloženo vničiti iadije, da ne pridejo sovražniku V roke. Radi tega hoče Nemčija, da se bi predložilo ta spor v razsojenje baškemu mednarodnemu sodišču. Opozarja pa, da ne bi nikakor mogla izročiti zaveznikom zahtevane množine tonelaže V odškodnino, ker bi s tako žrtvijo popolnoma onemogočila gospodarsko in trgovsko obnovitev Nemčije. Zahteva vsled tega, naj se zavezniki na vsak način zjedinijo za drugačen način odškodnine. V ta namen je imenovala nemška vlada tudi komisijo, ki bode ententi na drobno obrazložila gospodarski položaj Nemčije, s kojim se gotove zahteve zaveznikov ne vjemajo, ako ne nameravajo Nemčije popolnoma Vničiti.
Vrhovni zavezniški svet se je pečal s to noto in konečno sklenil, da naj se nemške predloge dobro prouči in po možnosti tudi sprejme. Tako je prišlo takoj do stika med nemško delegacijo in zvedenci zaveznikov, ki bodo sestavili novo poročilo na vrhovni zavezniški svet. Na podlagi tega poročila dobi potem Nemčija odgovor.
Toda v prvi seji se niso mogli sporazumeti. Težkoče so se namreč pokazale pri Vprašanju, kako odškodnino najdä Nemčija zaveznikom, ako ne more izročiti 400.000 tonelat brodovja. Nemški izvedenci so namreč izjavili da ne vedö, kake naj bi bile te odškodnine. Vendar se je ententna komisija zadovoljila z nemškimi pojasnili, nakar je prišlo v razpravo Vprašanje načina predaje oblasti v ozemljih, ki jih izpraznijo zasedbene čete entente.
Iz nemških listov bi bilo vsekakor posneti, da se bodo nesporazumljenja za Nemce ugodno rešila in da se zadovolji ententa s pomorskim materijalom, ki se bode sproti gradilo. Sicer pa se je zadnji čas pojavilo v Nemčiji živahno stremljenje po reorganizaciji.
Vsa ministerstva so V živahnem delu in namerava se v kratkem izdati nič manj nego 25 preosnovnih zakonov, med kojimi se nahaja tudi zakon za pobijanje alkaholizma. Narodna skupščina pa je Vže sprejela zakon za podružabljenje elektrarnih podjetij na podlagi revolucijo-narne skušnje. Ravno tako se namerava uvesti po ruskem vzorcu nadzorovalne sovjete. Reakcijonarna Nemčija gineva naglo iz površja.
Iz lige bojevnikov.
Sem Benelli, italijanski poet, je kot bivši italijanski bojevnik stopil V zvezo bojevnikov, ki tvori pod slavofilnim posl. Salveminijem politično skupino V italijanski zbornici. Ker pa je program te skupine vse drugo nego bojevit, ampak računa na hladno razsodnost italijanskega naroda tudi V čutu zmage, je Sem Benelli že izstopil. Temu sledita baje tudi nacijonalista Orani in Siciliani.
Ko je Sem Benelli odstopil, je seveda navedel svoje razloge pismeno in pov-darjal, da se njegovo prepričanje glede reškega in dalmatinskega vprašanja ne vjerna s programom bojevnikov.
Na to je dobil „Giornale d’ Italia“, v kojem je objavil z odprtim pismom Sem Benelli svoj izstop, sledeči proti-odgovor od posl. Janni-ja:
„Ako izstopa Sem Benelli iz skupine za narodno obnovljenje, ker čuti, damu
«GORIŠKI SLOVENEC»
njegova vesi ne dopušča v isti dalje o-stati, mislim, da mu radi tega ne bode delal nihče izmed onih, ki ostanejo v skupini, bridkih opočitkov. Skupina je sestavljena — ako se ne varam — iz skrajno odkritosrčnih ljudij; za odkritosrčne ljudi pa je vedno bolje, da se prostodušno ločijo nego pa da živfe skupaj V senci omejevanja svojih misli. Tega ali onega zna boleti, ker pravi Sem Be-nelii: „Potreben je jasen položaj. Moja vest ne prenaša več dalje kompromisa“, kajti te besede delajo Vtis, kakor da se bi hotelo ž njimi razločevati gotovo moralne stopinje vesti, to je take, ki prenašajo in take, ki prenašajo le kolikor toliko; toda gotov sem, da ni nameraval Sem Benelli povedati s temi besedami, da se poslavlja od vesti druge kategorije in zapusti tovariše V dolini megle, da se pospne na višine.
Program nove skupine se je razpravljalo V kolikor zadeva jadransko vprašanje v posebni komisiji petih poslancev, med kojimi sem bil jaz, Benelli in zloglasni Salvemini. Gaetano Salvemini je, četudi ga sovražijo Vsi dobri Italijani, vsaj mož popolne odkritosrčnosti; in sicer eden tistih, ki se ogiblje vsake dvoumnosti s svojo eneržijo ki zamore preiti tudi v nasilje. A njegova beseda ne pozna zahrbnosti. Gre naprej kakor luč, ki razsvetljuje dušo onega, ki jo drži. Pri sestankih omenjene komisije smo govorili vsi jasno in prostodušno. Sodelovali smo Vsi ne izVzemšl Sem Benelli-ja, pri sestavi ustmenega izraza našega sporazuma. Ako pa zahteva sedaj jeden izmed te komisije svojo prostost nazaj, ta priznava na vsak način, da je slišal danas glas svoje vesti razločnejše in zapo-vedijivejše nego včeraj.
Toda od dneva, ko je bil program podpisan, pa do dneva, ko je ugotovil Sem Benelli, da sme poslušati le svojo vest oziroma prepričanje, se ni zgodilo ničesar mod člani te skupine, kar bi jej dalo novo politično smer, kar bi razkrilo kako zahrbnost ali kar bi tvorilo vzrok, radi kojega bi bil izstop logična in neizogibna posledica. Salvemini ni odprl ust. On kakor tudi drugi člani te skupine niso obiskovali časnikarskih redakcij, ne si pridrževali izpolnjevati gotove prostore v časopisih, o kojih prostorih vemo kako so dragoceni baš za nas časnikarje.
Po drugi strani pa je obdeloval ta program, kakor je pravično In naravno njegov časopis in stopraV celo pripominjal, da ni to program starega legen-daričnega duha popustljivosti, pred kojo trese mrzlica vsakega dobrega patrijota. Obramba večijh iialijanskih skupin v Dalmaciji se smatra kot potrebna in se jo zahteva s takim jamstvi, da se bodo kar zvijali najnestrpnejši Jugoslovani. Toda pred vsem veže novi dogovor (dogovor ulice sv. Marke) može, ki sicer niso bili jedini, na tej pomisleka vredni podlagi :
„Italija potrebuje danes mirü. V nevarnosti je še marsikaj, kar je dosti važnejše nego Dalmacija. V nevarnosti in sicer v popolni nevarnosti je ves sad zmage, razum, plodovitost in čast najplemenitejše dobe naše zgodovine. Treba se je zares prenoviti ali propasti — kar je slabše nego umreti. Pogodimo se za manj in delajmo čim več mogoče, z vso navdušenostjo in zaupanjem naših duš.
Ali. mar ne? Hočemo-li pritiskati, a-gitirati in netiti ? Hočemo-ii Šibenik, ker se nahaja v londonskem dogovoru in pustiti Split, ki je bolj italijanski od Šibenika? Ali hočemo jedno in drugo? In smo-li pripravljeni za vse, da le zmaga naša volja in sicer takoj ? Morda tudi Vojno, če treba ? Rimskim načrtom treba rimskega srca, treba Rima ? Kje je Rim ? V onem ne še tako davnem glasovanju poslanske zbornice, v koji se ni nihče upa! zahtevati takojšne aneksije Reke.
Tudi Rim, — ako se še dobro spominjam stare zgodovine, — je znal biti oprezen, pojenljiv, potrpežljv in spravljiv, Rim ni imel najboljših vojakov, o nikakor ne, toda imel je najboljše živce na svetu in politične može redke korenike in jako treznega mišljenja.
Zadošča, ako zaključujem, da je bil ta podpisani dogovor sestavljen od komisije, V koji sem se nahajal jaz, Benelli in zloglasni Salvemini“. Podpis Et-tore Janni.	*
V boljše umevanje tega odgovora na Sem Benellijev izstop iz skupine bojevnikov nam je omeniti, da znači ta skupina, ki je pred kratkim objavila svoj program za narodno obnovitev Italije, najspravljivejše elemente v jugosloVan-skem-italijanskem sporu.
Salvemini je sredotočje te stranke in v celi italijanski zbornici ne iztakneš človeka, ki bi bolje poznaval in proučeval razmer avstrijskih Slovanov ali današnjih Jugoslovanov. Salvemini se je že v prejšnem svoje življenju dosti pečal s slovanskim vprašanjem in bi V slučaju ožjega duševnega stika z jugoslovanskimi misleci prišel še do ugodnejših zaključkov, nego je prišel v svojih spisih in člankih glede bodočih razmer med Jugoslovani in Italijani.
Zato pa je imel prestati hude boje z nacijonalisti, ki mu predbaciVajo sabotažo zmage. Po večkratnih kandidaturah se mu je posrečilo pri zadnjih volitvah priti v poslansko zbornico, kjer je zbral o-koli sebe malo ali zavedno število poslancev, ki so se bojevali na fronti. Med njimi se nahaja tudi Bissolati.
Baš radi podlage, ki jo je dal svoji stranki s tem, da je skušal pritegniti si same bivše bojevnike, se je vrinilo V njegovo že itak malo skupino (menda 24 članov) več brezdvomno nacijonali-stično čutečih poslancev, ki pa nameravajo zopet izstopiti, ker ne marajo odpovedati se najskrajnejšim nacijonalističnim težnjam; kot prvi je izstopil, kakor smo že uvodoma omenili, Sem Benelli. V pričujočem članku smo prinesli zagovor posl. Ettore Jacchi-ja Salveminijeve zmerne politike. O priložnosti pa spregovorimo še kaj več o tem zanimivem možu.
Domače vesti
Novi generalni civilni komisar v Gorici.
Kav. Mosconi je že posetil Gorico in se dal podučiti o tukajšnih razmerah. Slovenska deputacija ga je pozdravila s protesti. Nekateri naših politikov si ne morejo namreč izbiti iz glave, da se s protesti najvspešnejše brani narodne pravice.
Nesreča v Sovodnjah. Dveletni Mirko Tomšič iz Sovodenj se je izmuznil Varstvu ISletne sestrice in zašel na obrežje Vipave. Tam je padel V vodo in utonil. Uboga mati je ležala baje težko bolna v postelji, ko se je zgodila ta nesreča.
Nesreča v hiši. Sodni sluga Vrtovec je odhajal iz svojega doma V Via Giacomo Leopardi št. 22, ko je pripeljal neki kmet drva -skozi velika Vrata. Nesreča je hotela, da so se voli splašili in potegnili voz tako naglo, da so pritisnili vbogega Vrtovca s tako silo ob zid, da so mu strli jedno ramo.
Generalni civilni komisarijat. nam pošilja opomin, da je treba odvajati ljudi, ki bi se radi vkrcali kot vslužbenci na ladije v Trstu, od tega namena, ker je brezposelnost med pomorskimi vslužbenci jako velika. V Trstu jih pohaja namreč preko 500.
Ljubezenski objem je stal ženijskega delavca Tontuna iz Palmanove eno noč zapora in 20 lir globe, ker je pozabil, da nimajo nevdeleženci vsmiljenja za Iju-binske sladkosti. KarabinerjeVo oko je namreč zapazilo to ponočno idilo v neki veži in ločilo dvojico s tem, da je nastopilo kot čuvaj javnega reda. Tontun je moral namreč s karabinerjem V zapor in prenesti nadaljne posledice.
Tatinska podjetja. Gospodje tatovi so vzeli zadnji teden na piko sledeče gospode :
— Antona Koren, steklarja v gosposki ulici št. 4. Istemu so odnesli dvajset di-jamantov za rezanje stekel.
— Vita Quagliata V Via Morelli št. 12; odnesli so mu 12 botiljk v skupni vrednosti 100 lir.
— Nikolaja Majerja V Via Morelli st. 34; odnesli so mu kolo v vrednosti 200 lir, osem ponarejenih bankovcev po 1 liro, 30 lir zavitih V cunjo in 23 lir raznega nerabljivega avstrijskega drobiža.
TEDENSKI KOLEDÄK
20.	Decembra Sobota, f kvatre, Liberat.
21.	„	Nedelja, 4 advt	Tomaž.
22.	„	Pond-,	Demetrij	in Honorat.
23.	„	Torek,	Viktorijo.	Dogobert.
24.	„	Sreda,	Adam in	Eva, Irmina
25.	„ Četrtek, Božič. Rojstvo O.
26.	Petek, Štefan, Arhelag.____
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL.
Upravitelj in urednik: Karol Jušič.
Tiskarna G. Juch v Gorici.
Vozni red na goriškili postajali
Južna postaja.
A. Odhodi proti Vidmu.
4-15 D. v	Benetke (preko	Vidma) *)
9-10 H.	„	„	„
16-	10 D.	„	„	„
20-25 O.	„	„	„
*) le v pondeljek, sredo in petek (tudi preko Trbiža na Dunaj).
B. Odhodi proti Trstu.
T24 D. V Trst (le pondeljek, sredo in petek)
7—	O. „ „
15-15 D. „	„
21.04 H. „	„
Državna postaja.
A. Odhodi proti Podbrdu.
9-56 v Podbrdo (osebni Vlak)
18.25 „	„	„	„
B. Odhodi proti Trstu.
8-	35 V Trst (osebni Vlak)
17-	10 „ s „
Ajdovska železnica.
A.	Odhodi.
9.13 mešani vlak iz južne postaje 16.40	„
B.	Dohodi.
6.50 mešani Vlak iz Ajdovščine
16"—	»n	n
„D“ pomeni „brzovlak“, „H“ „hitri vlak“, ,0“ „osebni vlak“.
POZOR!
Išče in kupuje se vsako množino drvi za kurjavo in plačuje se dobro. Ponudbe je nasloviti na uredništvo „Goriškega Slovenca“.
aaaaetaOTieoiaaeieiai
Kuharica za Trst,
vešča vsih hišnih del, se takoj proti dobri mesečni plači sprejme. Pojasnila se daje
kapucinska ul. 11.
Orazietti m Angelini
Velika zaloga
črnega in belega vina
Kojskega.
konkurenčne cene
Na Piacuti (Piazza N. Tommaseo) nasproti cerkve.
!BAZAR!
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
BBS
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega miia, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov
B B B
Prodaja se vse na drobno In na debelo Edina zaloga papirja „Madie“
B B B
S cenami ne more nihče konkurirati.
: Leopold Zakraisek:
flko potrebujete dobro, lepo in ceno blago pojdite vsi v manufakturno trgovino :	.’.
Oskar Pascal & Oomp.
v starem Raštelu, oa številki 10, od koder pojdete zadovoljni domov.
Izbera v različnih vrstah manu-nufakturnega in modnega blaga kakor tudi v dovršenih oblekah je izredna velika
Društvo za avtomobilni promet
inž. F, Ribi & C. - Gorica
flUTOnOBILNfl PROGA Gorica-Červinjan
8.45	17.00	¥ Gorica ....	• - X i	8.35	14.00
10.20	18.35	Y Červinjan . . .	.. i	7.00	12.30
POSTAJE: Farra, Gradišče, Zagrad, Romans, Versa, Tapo-gliano, Campolongo, Cavenzano, Perteole, Sa-ciletto.
flUTOnOBILNfl PROGA Gorica - Ajdovščina - Postojna
7.00	16.30	1 Gorica		 >		k.	9.45	19.15
8.25	17.55		Ajdovščina ....		8.30	18.00
8.40	18.10		Vipava 			8.00	17.00
10.40	—_—	1	< Postojna	 |		—.—	14.30
POSTAJE : Ajševica, Šempas, Černiče, Cesta, S. Vid, Razdrto, Hruševje, Hraše.
i

Mi
Pozor trtorojci
Cepljene trte, križane vrste, VeliKa izbera sadnih mladik, ceplene mrbne mladike, kra-silne rastline, Sviloprejkjna semena — zagotovljen vspeh.
Cenik na zahtevo brezplačno
} ßg	_ ________ I ^ 1
Tvrdka: Pietro Quagliata & sinovi
Gorica: Via Morelli št. 12 trguje z vinom, oljem, jesihom, jestvinami.
Cene tekmujejo z vsako konkurenco.
ÜTBiDBlfffl velike koristi Slutil IffU bolje od lesa
L 30 kvintal na drobno - L 25 kvintal na
s
Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000000
Agencije:
Ajdovščina, Ajello, Gradišč«, Qrad«ž, Červinjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojila - odračuni
Brezplačna emisija bančnih naKazov, Ki so vporabljivi po celem Kraljestvu
mi
L.