Stev. 134
V Trstu, v sredo, dne 17. junija 1914
Lefmk
Izhija vsak dan, tud! ob nedeljah ia praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Urcdniihro: Ulica Sv. FrančiSka Astfltega 5t. 20. L nadstr. — Vsi dof-i naj se poSiliajo urcantStvn lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj li^ta .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge X orrejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AsiSkega št JO. Telefon urednica in uprave itev. 11-57.
Naročnina z naga: Za celo leto.......K 24*—
za pol ............................ljT—
za ui mesece........ - • • ••••••• f*
Za nedeljsko izdajo za celo leto........
za pol leta................. ™
Glasilo poNtKnaga druitva „Edinosti4' za Primorsko
,V edinosti je moči"
Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za-
vodov...............mm P° vlIL
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-—
vsaka nadaljna vrst«.............2"
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le
upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652.
M ia Dni poni
čete zauzele Tirano. - Knez se pripravila na ofenzivo.
9 naskoka vstošev no Drot
DRAC 15 ob 4. pop. rad. tel. Kor.) V današnjem boja je padlo na obeh strane'". ^iiko oseb. Število mrtvih in ranjenih še ri ZQr.no. Posebno velike izgube . jo \ tasi, katere so iim napravile vladne Jete s topovi.
» !<AČ zveč. 'Kor.) Vstaši so biJi na c. črn" zavrnjeni in imajo ogromne izgube.
RAC 15 zveč. (Kor.) Avstro-ogrski ae.aira! je izkrcal vojaštvo, da brani nem-ŠK po !aništvo šn telso v kateri stanuje I2iw«inarodna kontrolna komisija.
i RAC 15 ob 9 dop. rad. tel. (Kor.) Močni odclelut v stase v so napadli po noči pr -Jn.ie straže in jih zapodili v bes. Straže so se u'nakn'le v mesto, vstaši so p/o-C i v predmestje. Tam so se jim postavile \ oran viaune čeie. Nastal je strašen boj. /listo je rešila edino ie artilerija, ki je št pravočasno začela streljati na vstaske ČJ-.o, ki so prodirale za prvimi napadalci Zvečer se .ie boj še nadaljeval. Knez \ i 1 je in je vodil boj in je prejezdi! celo obrambeno črto.
Podrobnosti bojev.
DRAC 15. (Kor.) Snoči so se priplazile zc'j močne vstaske čete neopažene do predstraž pri Porta Romana 10 km severno od mesta in so jih pognale čez most, ki je komaj 3 km od mesta oddaljen. Vstaši so straže popolnoma presenetili in jih napodili v beg ter so jih pognali popolnoma v mesto. Sami so se ustavili že pred prvimi hišami. Tam so jih napadli orožniki, Miriditi in Malisori. Razvil se je strašen boj, ki je dosegel višek ob 4.45 zjut. Da ni p. segla vmes artilerija, bi bili vstaši vdrli v mesto. Tako so se pa morali umakniti in so se ustavili pri Razbuli. Boj se nadaljuje na. celi črti. Krogiie vstašev so padale v mesto in so napravile precejšnjo škr Jo. Prebivalstva se je lotil strah in že je pretila nevarnost, da začne trumoma bežati k vstašem in se iim udati. Knez je prejaiial celo obrambno črto in se je vrnil nato v svojo palačo. Izgube so ogromne. Polkovnik Thompson je padel v jutranjih urah. Zadela ga je kroglja in mu predrla srce. Obležal je na mestu mrtev. Padel je v prvih vrstah pred sovražnikom. Njegovo truplo so prenesli še Ie zvečer v knezovo palačo.
DRAC 15 (po noči). (Kor.) Danes ob 3.45 so začeli vstaši napadati meste iz močvirja pred mestom. Polkovnik Thomson je organiziral obrambo in poslal v prvo obrambno črto orožnike in Malisore, sam pa ie vodil topničarje. Takoj nato so se izkrcali italijanski mornarji, ki so zabarikadirali poslaništva in knezovo palačo. Ob 5 zjutraj so prodrli vstaši do mostu pred mestom in je malo manjkalo, da ga niso zavzeli. Zadržala jih je samo artilerija. Nato so se koncentrirali na bližnjih holmih. — Takoj nato so začeli nositi v mesto prve ranjence. Ob 6 je padel polkovnik Thomson. Poveljništvo je prevzel nato Roelzema. Ob 7.40 je odšla italijanska torpedovka T. 1. na poizvedovanje in je prodrla do rta Pali. Poveljnik torpe-dovke je sporočil, da so se zbrali vstaši v velikem številu za bližnjimi holmi. V istem času so pritisnili vstaši na mesto od dveh strani. Njihove kroglje so padale v mesto in so povzročile precejšnjo škodo. Ob 830 so začeli prodirati vstaši od obrežja proti mestu. Z velikim naporom se je posrečilo jih ustaviti pred mestom. Italijanski in avstrijski mornarji so spravljali ranjence v knezovo palačo. Ob 10 sta odpluli dve avstrijski torpedovki k Sv. Ivanu Meduvanskem, da pripeljata od tam .Malisore na pomoč. Vstaši so napadali nato cel dan vendar ne tako ostro kot po noči in zjutraj. Popoldne so prinesli v mesto nekaj čez 100 ranjencev in okrog 20 mrtvih. Zvečer so razsvetlili obrambne jarke z ognji. Vstaši so prenočili na holmih v temi. Le sem in tja se je pokazal kak ogenj, ki pa je kmalo ugasnil. Vstaši imajo namen ponoviti proti jutru napad.
Položaj v mestu.
DRAC 16. (Kor. rad. tel.) V mestu je zavladala strahovita razburjenost. Kroglje pušk in topov so udarjale v mesto in povzročevale veliko škodo. Prebivalstvo je popolnoma zbegano, posebno ker pričakuje vsak čas, da vpadejo v mesto vstaši, ki bi kruto zagospodarili po mestu. Več družin je pobegnilo na različne konzulate in poslaništva. Ulice so polne begunov, na več krajih so manjši požari, katere pa sproti pogašajo. Prebivalstvo se je nekoliko umirilo, ko so prišli na pomoč Malisori iz Alezije. Po mestu hodijo močne straže orožnikov in prostovoljcev. Več ulic je popolnoma zabarikadiranih. — Ob V212 po noči se je boj zopet začel. Nastal je strašen ogenj, ki povzroča na obeh
straneh ogromno škodo. Vojne ladje raz-svitljujejo z metalci svitlobe pozicije vstašev. Pri Kavaji se je vnel hud boj med vstaši in Aziz pašo Vrioni. — Danes je priplula sem angleška križarka »Gloncester« pod poveljništvom kontreadmirala Trou-bridge. — Hišo, v kateri je bila nastanjena kontrolna komisija so pustili na nasvet admiralov izven obrambe in so nastanili tri člane komisije v nekem hotelu in so jim dali primerno stražo. Italijansko prebivalstvo je zapustilo mesto.
Nove ladje.
BERLIN 16. (Kor.) Nemčija je poslala pred Drač malo križarko »Breslau«, ki križari v Jonskem morju.
PETROGRAD 16. (Kor.) Ruska vlada je sklenila, da pošlje nemudoma eno vojno ladjo pred Drač.
Umikanje vstašev.
RIM 16. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz Drača ob 12 op. Ob 8 zjutraj so se začeli vstaši na celi črti umikati. Umikajo pa se le zaradi tega, ker so zvedeli, da se pripelje v mesto čez 1500 Miriditov in da koraka proti mestu Prenk Bib Doda, ki je baje že zavzel Krojo.
Thompson.
HAAG 16. (Kor.) Truplo polkovnika Thomsona bodo prepeljali na državne stroške na Holandsko. Knez Viljem je poslal kraljici brzojavko, v kateri izreka so-žalje in poudarja Thomsonovo junaštvo, odločnost in previdno vodstvo obrambe. Da so bili vstaši zavrnjeni in da se je ubranilo mesto prvega najhujšega napada je bila Thomsonova zasluga.
V Draču Je zopet mir.
Knez Viljem je dobil ojačenja.
DUNAJ 16. U z v.) »Die Zeit« poroča iz Drača: Včerajšnje Izgube vstašev, ki so naskočili mesto, so silno velike. Danes vlada v mestu zopet mir. Knez Viljem je dobil še tekom noči močna ojačenja. Zjutraj je prispel iz Lješa neki avstrijski par-nik s 1009 Miriditi pod vodstvom Prenka Bib Dode. Miriditi so bili takoj zkrcani in so že odšli na svoje pozicije pred mestom.
Atimed De] zavzel Tirano.
DUNAJ 16. (Izv.) Zunanje mnistrstvo je dobilo danes obvestilo, da so pristaši kneza Viljema poti vodstvom Ahmed beja včeraj zvečer zavzeli Tirano, središče albanskega vstaškega gibanja. Ahmed bej je prišel s 1500, knezu vdanih mož, iz pokrajine Masa in udri včeraj pozno zvečer brez vsakega odpora v mesto. Del muslimanskih vstašev, ki so bili utaborjeni v mestu, se je takoj umaknil, del pa se je pridružil četam Ahmed beja.
Knez Viljem prične z ofenzivo.
Vstaši še vedno pred Dračem.
DUNAJ 16. (Izv.) Vesti, ki so došle danes iz Drača, pripovedujejo, da je bil v včerajšnjem boju teško ranjen In zajet tudi voditelj vstašev, hodža iz Ribike, ki so ga že prepeljali v mesto. Pojavljajo se vesti, da so se knezove čete polastile danes Kavaje. Z ozirom na močna ojačenja, ki so došla tekom včerajšnjega in današnjega dne, se je za danes pripravila ekspedicija preko gričev pri Rastbulu, kjer namerava pričeti knez Viljem z ofenzivo.
Vesti, da so se vstaši vsled včerajšnjega neuspeha že pričeli razhajati, so neresnične. Nasprotno so dobili tudi vstaši nova močna ojačenja In zdi se, da se pripravljajo na nov naskok na mesto. Dunajski krogi sicer dvomijo, da bi se obnovitev napada posrečila in so prepričani, da se bo knez vzdržal v Draču, vendar pa kljub temu skoro povsod prevladuje mnenje, da je knezova pozicija naravnost ne vzdržljiva. Knez ne more vedno ostati samo kot knez v Draču, ker Je postavljen za vso Albanijo. Zato se prično med velesilami baje že v kratkem pogajanja o italijanskem predlogu, da nai se za slučaj, čc knez Viljem odstopi, izroče vsi posli zopet mednarodni kontrolni komisiji.
Iz Drača se dalje poroča, da je dospela danes tjakaj angleška križarka »Manche-ster«, ki je izkrcala mornariški detašma, ki se je takoj pridružil avstrijskim in italijanskim mornariškim četam. Cesarjeva sožalna izjava povodom smrti
polkovnika Thomsona.
DUNAJ 16. (Izv.) Cesar je izrekel danes tukajšnjemu nizozemskemu poslaniku povodom smrti nizozemskega polkovnika Thomsona svoje so žal je.
Nemška ladja v Drača.
BERLIN 16. (Izv.) Pod vtisom včerajšnjih dogodkov v Albaniji, je naročil mor-
nariški minister, naj takoj odpluje ena nemška ladja v albanske vode.
Epiroti stavljajo nove zahteve.
LONDON 16. (Izv.) Kakor zatrjujejo listi, Epiroti nikakor niso zadovoljni s kompromisom, ki so ga sklenili njihovi voditelji z albansko vlado in zahtevajo zopet nove privilegije, češ, da sicer prokla-mirajo kompromis za neveljaven.
Katastrofalna nevihta v Parizu.
PARIZ 16. (Kor.) Včeraj popoldne je divjala v Parizu strahovita nevihta, ki je napravila ogromno škodo in ki je zahtevala tudi več človeških žrtev. Mestni deli Roule, St. Lazare in Sv. Avguštin so največ trpeli. Na trgih in po širših cestah se je udrla zemlja in napravile so se velike kotline, katere je takoj napolnila voda, tako da jih ni bilo niti opaziti. V neko tako kotlino na Avguštinovem trgu je padel avtomobil, v katerem se je peljala neka ženska. Avtomobil se je pogreznil globoko v kotlino. Potnico in šoferja so potegnili mrtva iz vode. Rešilne ekspedicije pod vodstvom gasilcev so iskale po vsem mestu ponersečence. Toda to iskanje je bilo silno mučno in težavno, ker je voda preplavila trge, zalila vse kotline in vdrla v hiše. Na Filipovem trgu se je napravila kotlina v izmeri 150 m~. Koliko je globoka niso mogli dognati, ker je počila v bližini vodovodna cev in je drla voda po trgu kot kak gorski hudournik. Pet oseb se je zateklo, še predno je počila cev, v neko malo krčmo, iz katere pa so domači že pobegnili. Voda je vdrla v krčmo, vdrl se je strop in padel v klet. Našli so mrtve v do vrha z vodo napolnjeni kleti. Najhujše je bilo zvečer. Dež je lil v potokih, počilo je še več vodovodnih cevi, potrgale so se električne in plinove napeljave, v tem strašnem položaju so bili celi mestni deli v hudi temi. Velikanska kotlina se je napravila tudi na boulevardu Hausman. K sreči je bil trg že prazen. Število ponesrečencev še ni znano, gotovo pa je. da je njih število precej visoko. V nekaterih delih mesta je bil ustavljen popolnoma ves promet in niti rešilni oddelki niso mogli doseči ponesrečenih prebivalcev.
Grtkrtuiška krizo.
Položaj ie vedno skrajno resen.
ATENE 16. (Izv.) Uradno se označuje položaj še vedno kot skrajno resen. Grška vlada se nikakor ne misli zadovoljiti samo s praznimi turškimi obljubami, ampak bo zahtevala striktne garancije za popolno remeduro v Mali Aziji. Grška je že dobila od Srbije zagotovilo, da bo Srbija v slučaju grško-turške vojne lojalno izpolnila pogodbo in svoje zavezniške dolžnosti. Sicer pa vlada v grških krogih tem večje nezaupanje proti Bolgarski, češ, da bolgarskim zagotovilom o nevtralnosti ni verjeti in da je Bolgarska v najintimnejši zvezi s Turčijo.
Koncentracija turških čet v Traciji.
SOLUN 16. (Izv.) Po zanesljivih poročilih, ki so došla iz Carigrada, so se turške čete že pričele koncentrirati v Traciji. Turški krogi zatrjujejo, da gre le za navadne manevre, ki se bodo vršili poleti, vsled česar da je potrebno zvišanje mirovnega stanja polkov in koncentriranje čet. V poučenih krogih temu nasproti nagla-šajo, da so bili podobni turški manevri tudi povod balkanski vojni.
Ministrski svet
ATENE 15. (Kor.) »Agence d' Athćnes« poroča: Popoldne se je sestal ministrski svet, ki se je pečal s sedanjim položajem. Pred vsem je sprejel ministrski svet na znanje vsa poročila in najnovejše brzojavke iz Male Azije. Glasom nainovejših poročil se preganjanje Grkov v Mali Aziji ni prenehalo, nasprotno, Torki so postali še bolj nasilni in preganjanje je postalo še hujše. Turki so napadali, preganjali in klali Grke vpričo ministra Talaat bega, ki je bil poslan v Malo Azijo, da preišče vso zadevo in ki je poslal nato tako nedolžno poročilo svoji vladi. — Turčija še sedaj ni odgovorila na grško noto. Položaj je skrajno resen.
Francoska opominja.
PARIZ 16. (Kor.) Uradno se poroča, da je naročilo zunanje ministrstvo svojemu poslaniku v Atenah, da naj priporoča grški vladi, da naj bo vzdržna in naj se ne prenagli. Obenem pa je dobil tudi francoski poslnik Bombard v Carigradu nalog, da naj opozori Turčijo na grško noto in naj na njo odgovori.
Odnošaji med Bolgarsko in Grško.
ATENE 16. (Izv.) Orško-turški krizi se je pridružila sedaj že grško-bolgarska napetost. Grška vlada je namreč dobila iz Sofije obvestilo, da je bil sofijski policijski predsednik, ki je bil radi protigrških demonstracij odstavljen, povišan sedaj v policijskega prefekta. Vest je vzbudila v Atenah silno ogorčenje in se smatra to imenovanje kot čisto navadna bolgarska provokacija. Dalje vzbuja veliko razburjenje tudi dejstvo, da bolgarska vlada še
vedno ni vrnila svoječasno zaplenjene grške poslaniške cerkve.
Rusini pri grofu Sturgkhu.
DUNAJ 16. (Izv.) Danes se je zglasila pri grofu Sturgkhu deputacija rusinskega parlamentarnega kluba, ki je protestirala proti odgoditvi parlamenta in vporablja-nju § 14. Ministrski predsednik se je ostro zavaroval proti očitanju, da bi bila vlada sovražna parlamentarizmu in je izjavil, da bi takoj sklical državni zbor, če dobi garancije, da bo delazmožen. § 14 da se vlada silno nerada poslužuje, a jo silijo k temu državne potrebe.
Češko-nemška spravna pogajanja. DUNAJ 16. (Izv.) Danes je prispel semkaj član gosposke zbornice grof Nostic in poročal ministrskemu predsedniku o poteku včerajšnjih spravnih posvetovanj v Pragi.
PRAGA 16. (Izv.) »Prager Tagblatt« poroča, da se bo vršila prihodnja spravna konferenca v pondeljek, 22. t. m. in sicer zopet v palači grofa Nostica. Tekom tedna se bodo vršila posvetovanja strank, da zavzamejo stališče napram novim pogajanjem. Ce potečejo pogajanja tudi v ponedeljek brezuspešno, bo konferenca proglasila, da so pogajanja definitvno razbita. V tem slučaju tudi za jesen ni pričakovati novih pogajanj. )r. Weisskirchner namestnik deželnega maršala.
DUNAJ 16. (Kor.) V današnji seji nižje-avstrijskega deželnega zbora je naznanil lamestnik baron Bienerth imenovanje župana dr. NVeisskirchnerja za namestnika ieželnega maršala na mesto umrlega podžupana dr. Porzerja.
Razredna loterija.
DUNAJ 16. (Kor.) Pri današnjem žrebanju so dobili: 20.000 K št. 27.510, 5000 K št. 10.740, 2000 K štev. 22.343, 55.128 72.880, 76.223, 79.444, 83.545, 85.580 in 104.893.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 16. (Kor.) Sejo je otvo-ril predsednik Beothy. Opozicija se seje ni udeležila. Razpravljalo se je o zakonskih načrtih glede regulacije rek.
Tirolski deželni zbor.
INOMOST 16. (Kor.) V današnji seji je bil sprejet v tretjem branju obrambni zakon. Po raznih drugih predlogah je bila seja prekinjena in se nadaljuje v četrtek.
Čehi in olimpijske igre.
PARIZ 16. (Kor.) Mednarodni kongres za olimpijske igre je sklenil listo narodov, ki se lahko udeleže olimpijskih iger. Češki in finski delegati so vložili oster protest, ker Cehi in Finci niso sprejeti v listo.
Ženske pri Olimpijskih igrah.
PARIZ 16. (Kor.) Kongres Olimpijskih iger v Parizu, ki zboruje v svrho proslave 25 letnice obnovitve iger je sklenil, da se pripusti h gotovim tekmam tudi ženske. Podrobna določila glede iger, starosti i. dr. naj določijo posamezni deželni odbori.
Po lvovskem veleizdajniškem procesu.
LVOV 16. (Izv.) Državni pravdnik Sy-vula, ki je zastopal obtožbo v znanem tukajšnjem veleizdajniškem procesu, ki se je končal z oprostitvijo vseh obtožencev, bo prestavljen v kako malo provincijalno mesto, ker je baje preslabo zastopal obtožnico.
Francoski načrti.
PARIZ 15. (Kor.) Francoska vlada bo kratko in naravnost izjavila, da se bo prilagodil novi kabinet z večino levice politiki levice. Ta se bo držala v bodoče striktno nove politike. Vlada bo zahtevala, da se sprejme v proračun za 1914. zakonski načrt o dohodninskem davku, katerega je zbornica že v zadnjem zasedanju sprejela. V proračun za 1915. pa pride zakonski načrt o progresivnem davku za pridobljeno bogastvo. Posojilo bo v kratkem efektuirano. Kot temelj za zunanjo politiko Francije bo tvorilo toplo prijateljstvo in ozka zveza z Rusijo in vedno intim-nejše prijateljstvo z Anglijo. — Finančni minister Noulens je izjavil, da bo predlagal v današnji seji rešitev vprašanja glede posojila. On je za 3V2% v 25 letih izplačano posojilo, ki se bo porabilo za izredne stroške za armado in za mornarico, ki znašajo 1.800.000.000 frankov. Od te svote dobi mornarica 400 milijonov, ostalo pa armada na suhem. Ti zneski so določeni za 7 let. Posojilo bo emitirano v treh obrokih, katerih čas se bo ravnal po razmerah na denarnem trgu. Državni zaklad je v dobrem položaju. Je še toliko denarja na razpolago, da bi se lahko počakalo s posojilom do konca leta. Vendar pa svetuje on, da se emitira posojilo še pred poletnimi počitnicami in to iz finančno spekulativnih ozirov. V to svrho bi moral biti sprejet tozadevni zakonski načrt še ta mesec.
Ruska duma.
PETROGRAD 15. (Kor.) »Petr. brz. a gen.« poroča: Proračunska komisija je sprejela v zaključni seji zakonski načrt glede kreditov za ojačenje črnomorskega brodovja za čas od 1914. do 1917. in za ■ zgradbo nove tovarne za smodnik.
Mestni svet tržaški.
Nadaljevanje podrobne razprave o proračunu.
Važne izjave socijalistov.
Župan je otvoril sejo točno ob 8. urf Brez debate so se odobrile postavke c občinskih realkah, o ženskih licejih, in nameravanem fondu za nabavljanje didaktičnih sredstev in drugo. Jako živali i z razprava pa se je vnela o točki »Ljudsko šole«.
K besedi se je oglasil socijalni demokrat Doff Sotta. Želi razsežne javne razprave. Tudi iz občinskega sveta naj pride glas, da se ljudska šola spravi s soglasje s časom. Sedanja šola je pač, kakor vse drugo, pod vplivom sedanjega družabnega reda: je privilegij. Privileg * rani sloji niso imeli nikdar zmisla za šol^ ski idejal. Ta idejal socijalistov ni utopija in sloni na prepričanju, da šola naj služI vzgoji za kolektivno delo. V njej ne vladaj le socijalna enakost, ampak padejo mi tudi vsi verski in narodni predsodki, ho* slej so srednje šole vsepreveč Benjamin, O tem priča tudi državni^ proračun. Ni 1 ljubezni do ljudske šole. Žalostna priča za to so naša učiteljišča. In kakoršnja so fa, taki so učitelji. Je tudi izvrstnih, ali vezani so in izpostavljeni šikanam. To je krivica s socijalne in narodne strani. Odkrilo mora grajati krivico, ki jo občina de:a tisočem otrok slovenske narodnosti. \ i zahtevate vseučilišče, a tisočem slovenskih delavcev odrekate šolo v materine 1 jeziku. Tudi pritožbe svet. \Vilfana gle ' 1 srednjih šol so opravičene. Slovenccm zainerja celo aspiracijo po svojem šolstvu, To je nezaslišano. Ko je svet. Seraval polemiziral z NVilfanoin, je mislil z gla a — »Piccola« (Splošen smeh«). SlovensK h delavcev je tu na tisoče, morajo opravlji/.i najtežje delo in so slabo plačani. Ti še , : občutijo prav krivice, ki se jim godi. A.i naj le počaka svet. Seraval. Ko pridejo .J do polne zavesti, si šolo vzamejo! Potem tudi nemški zavezniki ne bodo koristili tej buržoaziji, ki zna le lajati proti luni! Dolžnost občine je, da daja šolo vsem v materinem jeziku. Kadar so Italijani pre testirali proti taki muki, so tudi socijalisti soglašali žnjimi. Ali, kar velja za Italijune, velja tudi za Slovence. Proletarijat hocq naroden mir, skupno delavno življenje, popolno priznavanje pravic vsem! Morda se boste morali vi odreči kakemu privilegiju, ali civilizacija in narod bosta imela le korist.
Socijalni demokrat N i c o 1 a o priznava* da je glede srednjih šol zadnja leta obči. rf storila svojo dolžnost. Graja pa vlado, I: dopušča, da občina nosi ta trošek. Stanje ljudskošolskega šolstva pa je pod vsako kritiko — kakor v kaki zadnji vasi. Župan je o petindvajsetletnici občinske gimnazije govoril o časti in ugledu občine. V imenu te časti in tega ugleda bi morali skrbeti tudi za ljudsko šolstvo. Potem govornik na široko in z navedbami iz poročil in statistik slikal vse nedostatke ljudskega šolstva — pomanjkanje prostorov in didaktičnih sredstev, nedostatno čiščenje, slabi zrak, tako, da so šole pr*-va ognjišča za infekcije. Trpe zdravstva no otroci in učitelji (Pittoni: XX secoli 5 eoltura latina!) Kakih 2500 za šolo go.i nih otrok je, ki niso sploh še prestoi šolskega praga. Povsod je Ie polovica.' stvo. Tudi če se izvrše načrti šolske ko misije, ne bo še zadoščalo. Rešitev Ijud sko-šolskega problema je nujna. Tu dokažite svojo italianita, svojo civilizacijo! Ne pa s krikom in demonstracijami na ulici. Načrti so nepopolni in vlada vam jih ne odobri. Potem pa se boste izgovarjali na vlado. V zdravstvenem pogledu ne uvažujete niti nasvetov zdravnikov in kdor pozna važnost in izdatnost napornega nauka, ta ve, kako zlo je pomanjka nje didaktičnih sredstev. Ce je res, da n dobre šole brez dobrega učitelja, poten bi morala občina drugače postopati z učitelji in biti ž njimi pravična in objektivna Govornik je podrobno grajal postopanje 7 ljudsko-šolskim učiteljstvom in navaja: vzroke, zakaj je isto ozlovoljeno. Posebne je pa grajal, da se učiteljstvo meščanske šole favorizira na škodo učiteljstva ljud skih šol pri imenovanjih Šolskih ravnate Ijev. Odtod poguben razpor med učitelj stvom. Za obojne naj bi se natančno določile njih pravice. Na koncu je govornih rekapituliral postulate socijalne demokracije, naglašajoč, da so ti nad vsakim stran-karstvom.
Svet. A r c h je polemiziral proti izvajanjem Doff-Sotte in Nicolao. Priznaval je, da so nedostatki, ali pomisliti je treba, da je šola nekaj, kar se vedno razvija in ni nikoli popolno. Vsega se ne zmore hkra-tu, ker je tu boj med željo in možnostjo. Poslopja res ne zadoščajo, toda manjkajo sredstva. Doff-Sotta se je zavzel tudi zc slovensko šolo. Na slovenski strani mi utegnejo biti hvaležni. (Dr. Wilfan: Vsik dar hvaležni!) Na italijanski strani pa s imeli občutek, kakor da je Doff-Sotta vr gel vanje kamene. (Svet dr. P u e c h e r : Nič se nam ne smilite!) Potem je navaja
Stran II.
»EDINOST« št. 134.
V Trstu, dne 17. junija 1914.
šolska poslopja, ki so v programu in se imajo zidati, oz. popravljati. Počasi se bo skušalo priti v okom vsem nedostatkom, l ako je že v programu gradnja slovenske in italijanske šole pri Sv. Mariji Magdaleni. Žrtve za šolo so velike. Konečno je govornik odklanjal očitanja radi pretvez-nega favoriziranja učiteljstva meščanskih šol na škodo onega ljudskih šol. Glede imenovanja voditeljev je treba imeti pred očmi. da ie včasih kdo izboren učitelj, a vendar ni pripraven za voditelja. Zaključil je z vzklikom, da imamo vsi ljubezen do ljudske šole.
Svet. D o f f - S o 11 r Te odgovoril, da se je oglasil za siovensk« olo, ker je to moralna dolžnost in ker ne vidi v tem škode afi nevarnosti za italijansko stvar. Italijanska kultura ima toliko velikih braniteljev, da se ji pač ni ničesar bati. Dela teh braniteljev so trdnjava italijanske kulture. Zato tudi on ni nacijonalist v tistem smislu. kakor gospoda v večini.
Med govoroma svet. Nicolao in Archa, je prišlo često do precej burnih kontro-verz med socijalisti in večino. Ob 10V* je župan zaključil sejo, naznanivši nadaljevanje razprave za nocoj.
novega dvornega svetnika se za danes nočemo baviti. Omenjamo le toliko, da na časti, ki ga je doletela, se ima zahvaliti največ — drugim osebam! Zanima pa nas danes, kako najglasneje — ne pravimo: najresneje — glasilo tržaške italijanske politike pospremlja to imenovanje. Na ča-stitki trgovske zbornice ne bi se *Piccolo« izpodtikal, ker jo smatra kakor čin uljudnosti, ki je vsled vezi med pomorsko vlado in trgovskim svetom že običajna ob vsakem imenovanju ali povišanju funkcionarjev pri pomorski oblasti. Ali »Piccolo« nas je presenetil s tem, da je iztaknil v tej juhi neko drugo las, ki mu kvari apetit in mu obenem izzivlja dvome na tem. da bi tukajšnji trgovski svet res z zadoščenjem pozdravljal novega dvornega svetnika. Način, kakor »Piccolo« podkreplja svoje dvome, je pa tudi v nas vzbudil dvome, da smo zasukali list, da se pri »glavi« prepričamo, ali imamo res v rokah — »Piccolo««?!
Pravi namreč, da novi dvorni svetnik utegne imeti osebnih vrlin, ki ugajajo visokim krogom, ali za trgovski svet tržaški da ima mož hud »defekt«: ne pozna italijanskega jezika!! Za funkcionarje, ki ne poznajo italijanščine — tako nadaljuje laško glasilo — ne bi smelo biti mesta na vodstvu tukajšnjih uradov, posebno pa ne pri pomorski vladi, ker je to institucija, ki je v tesni zvezi s pomorskim življenjem in ki je bila še pred malo desetletji — italijanska, s čemer je tudi država priznavala italiianstvo naše obali. Sele v zadnji čas, ko se je začelo razvijati neko hrvatsko pomorstvo, so postavili tudi hrvatski jezik v te urade. S rPiccolovo« lažjo o neoporečnem italijanstvu naše obali Adrije se nam ni treba baviti tu, ker mu na temeljit način odgovarjajo dejstva in vsakdanji dogodki. Zato poslušajmo dalie lamentacije laškega glasila! Usiljuje da se tu funkcijonar, ki ne zna italijanski, kar meninič tebinič da se odpravlja pogoj naravne potrebe: poznavanja italijanskega jezika, v katerem naj funkcijnar občuje z ljudmi našega morja, ki ne znajo nemški! Nič se ne računa v tej državi z dejstvom, da v gotovih geografičnih mejah živi italijansko pleme. Ali mislijo morda, da je ta italijanski element nekaj, kar več ne živi,
P O P L t S T E K.
Rdeči mlin.
Roman. - Spisa« Xavler đm MoatApta
Ce bi pa neizprosna usoda privedla La-
scarsa in markija v dotiko, bi bila Pavli-nina sreča brezdvomno uničena. Nesrečni ženi ne bi kazalo drugega, nego v grobu ali pa za samostanskimi zidovi iskati zavetišča proti neodvrnijivi nesreči.
Ko se je mlada gospa mučila s temi žalostnimi razmišljanji, ie Lascars bil že zdavnej na varnem. Ledenica je gorela kakor šop užigalic in Nikola je pohitel v grad, da sporoči gospe o zadnjih dogodkih.
—	O! Nesrečnež! Nesrečnež! Kako je moral trpeti! — je tarnala gospa dT Herou-villova s potrtim glasom, ko jej je Nikola pripovedoval, kako je zgorela ledenica.
—	Posreči ni trajalo dolgo, — je pripomnil Nikola. — Resk, tresk, in stvar je bila končana.
Pavlina je odslovila služabnika in je potem. kakor hitro je videla, da je sama, pokleknila s sklenjenimi rokami na klečal-nik, nad katerim je visela krasna slika O-drešenikova.
—	Vsemogočni! — je molila, — ti si pravičen, strog sodnik, si pa tudi bog u-smiljcnja in dobrote. On, ki ga je kaznovala tvoja mogočna roka, je bil velik grešnik, vendar pa ie poplačal svoje pregrehe s strahovitimi mukami! Kaznoval si gospcHi; o, sedaj pa tudi odpusti. Ro-
da nima svoje naravi, svoje geografske pozicije in prostora, ki naj bi ga ne zasedali — drugi?! Zdi se — zaključuje »Pic-colo« — da je temu tako, ker vidimo, s kako lahkoto se razne institucije, v kolikor je to odvisno od vlade, spreminjajo v vedno manje italijanske — institucije, ki so bile takorekoč do včeraj v popolni harmoniji z italijanskim značajem svojega miljčja. svojega postanka in svojega poslovanja!
Rekli smo že, da smo obrnili list, da se prepričamo, ali res čitamo — »Piccola«. Tako neverjetno se nam je zdelo. In kakor da stojimo pred uganjko: ali je »Pic-colo« res tako brez vsakega čuta za politično resnost, moralo in doslednost, ali pa je tako brez vsakega spoštovanja do svoje publike, da jej ne prisoja prav nobene razsodnosti in da računa, da niti ne opaža kričečega kontrasta med tem, kar piše danes, in med tem, kar je pisal še pred par dnevi — isti »Piccolo«?! Koliko dni je minulo, ko je isti »Piccolo« naravnost poživljal isto vlado, ki jo danes obsipa z grenkimi očitanji, naj postavi na čelo tržaške direkcije državnih železnic — Nemca?! Na čelo institucije torej, ki ima istotako stike s trgovskim svetom, na mesto, ki istotako zahteva poznavanje deželnih jezikov! To so, gospoda italijanska, sadovi vaše politike, ki se veže tudi s hudičem, ako gre proti lastnim slovanskim sodeželanom! Sadovi politike, ki, sledeč slepi strasti in nagonom nekulturnega sovraštva, nič ne misli na posledice za — samega sebe. Zvali ste Nemce na pomoč, prosili vlado, naj z dejanji blagoslovlja vašo italijansko-nemško zvezo. Prišla je nemška pomoč in spremlja jo vladin blagoslov, a sedaj ste iz sebe, ker vam prihajajo nemški funkcijonarji drug za drugim! Zvali ste volka proti Slovanom in sedaj je volk tudi — v vaši hiši!! Kar ste sejali do včeraj, žanjete že danes!
Domače vesti.
fredentovske pajacade v Trstu. Vsako toliko časa se zgodi v Trstu kaj, kar kaže. kako zelo si žele tržaški neodrešenci tja preko luže v deželo po kateri se pretaka — neslana polenta in pri nas v Avstriji z izpodrivanjem naših domačih ljudi prislu-ženi denar. Vsi srečni in veseli so vsake najmanjše stvarce, ki jih spominja blažene Italije, in rdečebelozelena zastavica jih lahko spravi do pravcatega nebeškega navdušenja in veselja. Tako je bilo tudi predvčerajšnjim popoldne, ko je nekdo na Velikem trgu dovolil dovtip, da je privezal na balončke, ki jih prodajajo otrokom, laško zastavo in spustil potem balončke v zrak. Najsrčnejša želja tržaških neodre-šencev se je izpolnila: nad Trstom Je vsaj nekaj časa plapolala — laška državna zastava! Balončki so se namreč zapletli v žice c. kr. avstrijskega telefona in množica, ki se je sev eda takoj zbrala na Velikem trgu in s pravo pobožnostjo gledala svoje »odrešenje«, bi bila najraje začela navdušeno ploskati iti vzklikati, da se ni zbala c. kr. avstrijskih policajev. Policija je hotela odpraviti laško zastavo s telefonskih žic, a bile so previsoke in veselje neodrešencev zato še tem večje. Pretvorilo pa se je to veselje v pravcato ekstazo, ko je veter odnesel balončke z laško zastavo s telefonskih žic na mestno palačo. Laška zastava je torej plapolala tudi s tržaške mestne palače: višek iredentov-skih želja je bil uresničen vsaj za toliko časa, dokler niso konečno izginili balončki z zastavo. — Ob tej priliki se spominjamo tudi nekega drugega dogodka, ki je tudi prav tako značilen. O binkoštih je pridigal pri jezuitih neki duhovnik iz Sicilije, ki je po zagotovilih pri oni propovedi navzočih oseb pozdravil vernike tako-le: *Porgo il saluto dalla Regione d' ltalia alle Alpe Giulie del mare Adriatico, la quale ifalianita si abbraccia alla citta Trieste italiana!« Navzoči italijanski verniki so baje glasno odobravali ta pristno »krščanski« pozdrav italijanskega hujskaškega propovednika, ki se je končno poslovil z besedami: »Arrivederci nel
landa de Lascarsa ni več; njegovo trpljenje je zopet popravilo, kar je zagrešil v življenju. Sprejmi ga milostno, predo-brotljivi Bog; odpri mu nebeška vrata!
Pavlina je vstala in pristopivši k otrokoma, ki ju je dolgo časa motrila, rekla potilioma:
—	O, moja otroka, moja ljuba otroka! Bog je rešil vajino mater, zopet jo vama dajo, toda za kako ceno!
Preveč je bilo vse to za nesrečno žensko. Udarci, ki so sledili drug za drugim, so jo pretresli tako zelo, da so jej obenem odpovedale duševne in telesne moči. Izgubila je zaves in se zgrudila na tla poleg otroških postelje.
Ženske, ki so slišale padec, so jej prihitele na pomoč in so jo skušale zopet osvestiti. Toda vsi poizkusi so bili zastonj. Slekle so jo, jo zanesle na posteljo in sluga je odletel v St. Oermain po zdravnika.
Zdravnik, učen in izkušen mož, ki je imel veliko klijentelo, ki pa nikakor ni prihajala iz aristokratskih krogov, se je prestrašil nad odgovornostjo, ko je pristopil k bohiični postelji. Stvar se mu je zdela zelo resna. Prvikrat je podvomil o svoji spretnosti, je zmajal z glavo in vprašal:
—	Kje se nahaja gospod marki sedaj?
—	V Versaillesu, pri kralju, — je odgovoril Laurent.
—	Kedaj se zopet povrne?
—	Pričakujemo ga danes popoldne.
_ Potem ne smemo čakati. Takoj naj
pojezdi sel tjakaj, da pride marki kolikor mogoče hitro domov.
Sluga ie takoj zajahal konja m je v skoku odiahal proti Versaillesu.
1916!« — Mislimo, da tu ni treba nobene pripombe.
Zabavliati ie pač lahko in to tudi znajo nekateri naši ljudje, da jih moramo tupa-tam naravnost občudovati. V zgled naj navedemo dobesedno sledeči pismeni »ukor«, ki smo ga prejeli včeraj: — »Lep izgovor. Radi pomanjkanja prostora in obilega gradiva priobčimo v eni prihodnjih številk. Tako se čita večkrat v »Edinosti«. In tisto prihodnjo Številko je treba čakati toliko časa, dokler se uredništvu zljubi, potem pa pade v koš. Lep izgovor, kaj ? Za oglase hi društvene reklame je prostora zmeraj na razpolago! S spoštovanjem — čitatelj »Edinosti«, Furlan.« — Tako nas je opral ta gospod Furlan, oziroma tako so nas okrtačili ti »čitatelji« (menda res le čitatelji, ne pa tudi naročniki!) našega lista in so nam še poslali izrezek iz »Piccola«, češ: »Piccolo« je priobčil to vest,
»Edinost« jo pa ni--Dobro! Hvaležni
smo! Prosimo le še eno: naj nam ti gospodje »čitatelji« z g. Furlanom vred, ki ga, žal, ne poznamo, pridobe toliko novih naročnikov, ne pa le »čitateljev« našega lista, kolikor ima naročnikov »Piccolo«, potem se pa ne bodo nikdar več pritoževali, da »uredništvo meče v koš«. Tako pa: Dokler bodo list le čitali, ne pa tudi plačevali, in mu celo očitali oglase, ki edini v gmotnem oziru vsaj nekoliko nadomeščajo nemarnost »čitateljev« napram listu, toliko časa naj potem ne prihajajo z neum-nozlobnimi očitanji,da uredništvo noče vršiti svoje dolžnosti. V našem listu je vse slabo in gorje, če »Edinost« ne objavi jutri, da sta se danes spopodla dva psa na ulici. Če pa priobčujejo drugi listi iste naj-malenkostnejše vsakdanjosti šele tri dni za nami, je pa to imenitno in tisti listi so vredni vse hvale. Naj nam le oni »čitatelji« pridobe toliko odjemalcev našega lista, da bomo mogli upreči celo vojsko poročevalcev, kakor jih ima in lahko plačuje »Piccolo«: potem bomo onim «čitateljem» ustrezali kar najradevoljneje tudi s pasjimi spopadi in opraskanimi prsti. — Pripomnimo naj le še, da smo istočasno z onim ljubeznivim pismom prejeli ustmeno in pismeno celo vrsto »Zahtev«, naj priobčimo toliko in toliko »reklam« za društvene prireditve, ki se bodo vršile šele po enem, poldrugem ali celo po dveh mesecih. Komu naj torej ustrežemo? Ali društvom, ali gospodom »čitateljem«?
Čast poštenjakom! V minulem tednu je prenočil v hotelu »Balkan« neki Dalmati-nec v preprosti narodni noši. Zjutraj se je odpeljal s parnikom proti domu. Po njegovem odhodu pa je našla sobarica pod vzglavjem potnikov telovnik, v katerem je bilo zašitih lir šterlin za 9000 K. Poštena sobarica je izročila takoj denar upravi hotela. Dalmatinec pa je šele v bližini Pule opazil, da nima na sebi telovnika!! Kako je delovalo nanj to presenečenje — tega menda ni treba praviti. Oni denar je bil morda vse njegovo premoženje. V groznem razburjenju se je odpeljal iz Pule s prvim vlakom in ravno tak je dospel v Trst. Pridrvel je v hotel. A ko so mu povedali, da je ves denar shranjen, ni mogel najti besed, da bi izrazil svojo radost in hvaležnost. Prejemši denar je vprašal ho-telierja g. Bleho, koliko naj bi dal sobarici? Ta pa je odgovoril pošteno, da v hotelu nima osobje nikake pravice do kake nagrade za najdene svari. Ko pa je Dalmatinec Ie silil, je menil g. Bleha: Dajte jej par kron! Dalmatinec pa se je pokazal poštenjaka, kajti menil je: »Kaj samo dve kroni?!« In izročil je sobarici — dve liri šterlini!!
Socijalistične demonstracije pri Sv. Jakobu. Snoči okrog 9 se je zbralo pri Sv. Jakobu kakih 250 socijalnih demokratov, ki so nekoliko podemonstrirali z ozirom na dogdke v Italiji. Prišlo je nad kričeče in prepevajoče demonstrante kakih 20 policajev, da bi jih razgnali. Demonstranti e pa so začeli stražnike obmetavati s kamenjem in je bil neki stražnik tudi nekoliko poškodovan. Po preteku kake pol ure je policija razkropila demonstrante. Aretiran ni bil nihče.
Požrtvovalnost. V nedeljo je vsled slabega vremena moral odpasti nastop »Sokola« pri Sv. Jakobu. Vkljub slabemu vremenu so pa ljudje prihajali k »Jadranu« v velikih množinah. To priliko so izrabile gojenke in deklice od naraščaja in so pričele razprodajati cvetke v prid »Sokola«. V kratkem času je bilo nabranega 76 K denarja od razprodanih cvetek. Čast vrlim prodajalkam in požrtvovalnemu občinstvu, ki pojmi potrebo podpore društvu v neprijetnem položaju. Na zdar! V nedeljo na svidenje!
»Kreditna zadruga«. Te dni prične na-čelstvo »Kreditne zadruge razpošiljati na vse hranilnice, posojilnice in druge denarne zavode prošnjo za naklonitev kakega prispevka za sanacijo »Glavne posojilnice«. Načelstvo »Kreditne zadruge« prosi tem potom vsa p. n. ravnateljstva in na-čelstva teh zavodov, da vpoštevajo to prošnjo in da po svoji moči priskočijo takorekoč v zadnjem trenotku »Kreditni zadrugi« na pomoč ter čimpreje in ugodno rešijo tozadevno prošnjo, ker mora zadruga dne 1. julija 1.1. pričeti z izplačevanjem 30odstotne kvote upnikom »Glavne posojilnice«. Obenem se pa prosijo tudi vse one osebe, ki so direktno ali indirektno prizadete pri polomu »Glavne posojilnice«, da podpirajo to prošnjo »Kreditne zadruge« pri njim znanih denarnih zavodih.
Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici
vpisovanje za vstop v prvi letnik ne bo, kakor je bilo javljeno, v četrtek, dne 2. julija, ampak že v sredo, dne 1. julija t. 1., od 9—12 dopoldne. — Sprejemni izpiti pa se zvrše v četrtek, petek in soboto, dne 2., 3. in 4. julija t. I.
Podružnica CMD v Kolonji zelo lepo napreduje. Leto dni je, odkar je bila podružnica ustanovljena, a že ima svoj
otroški vrtec, in te dni so pričeli dobivati otroci tudi kosilo v vrtcu. To kaže delavnost podružnice in njeno izredno narodno požrtvovalnost. Vsa čast takemu ljudstvu, ki tako skrbi za procvit slovenske narodne ideje. Živeli Kolonjčani! — Dolžnost staršev pa je, da pošiljajo svoje otroke pridno v slovenski vrtec. Tako bodo obvarovali lastno deco potujčevanja. Naj ne bo nobenega Slovenca v Kolonji, ki bi se ne zavedal te svoje dolžnosti! Zrno do zrna — pogača! Vsi moramo na delo, vsi na obrambo!
Proporcijonalni volilni zistem je že uveden... ! V Tridentu namreč! Dne 15. t. m. so začele tamkaj občinske volitve po novem volilnem redu na podlagi proporcionalne volilne pravice. Čudne so res poti avstrijsko-birokratiške modrosti in
—	logike! Tu in tam izjavlja vlada, da iz principijelnih razlogov ne more privoliti v uvedenje proporcionalne volilne pravice, a vsporedno s tem uvaja zopet tu in tam ravno ta princip! In gre preko svojih — principijelnih razlogov za ohranitev tako-zvanega zastopstva interesov!! Kolikokrat smo že mi Slovenci (in tudi socijalni demokratje) tu v Trstu manifestirali in rezolvirali za to, da bi se tudi tu uvel proporcijonalni volilni zistem! Po volitvah na taki podlagi bi prišle vse stranke do zastopstva, primernega njihovi moči, a posledica temu bi bila, da bi ponehala sedanja srditost, da bi se ublažili volilni boji, pomirili duhovi in valovenje javnega življenja bi izgubilo svojo pogubnost. In mi menimo, da to, kar je možno in koristno za Trident, mora biti možno tudi za Trst! Uverjeni smo tudi, da bi se, čim bi vlada odnehala od svojih principijelnih pomislekov in bi se izrekla za zdrav in pravičen
—	princip, pojavni pritisk tistega javnega mnenja, ki hoče, da na mesto privilegijev stopi enakopravnost, ter da bi se temu pritisku tudi naši tržaški gospodje ne mogli dolgo upirati vkljub vsemu svojemu strahu pred vsakim moderniziranjem in demokratiziranjem javnega življenja! Zato bodi proporcijonalni volilni zistem stalno na našem programu, ker na vse zadnje vendar ni izključeno, da modrost in logika naše vlade najdeta kedaj pot iz Tridenta tudi v naš Trst! Moramo biti že potrpežljivi, ko poznamo v naši Avstriji tradicijo, da pametno izpoznanje in volja za dobro delo hodita vsikdar le po-časnih korakov... !!_
Javen nastop Sokola pri Sv. Jakobu se bo vršil v nedeljo 21. t. m.f ob 4 popoldne z ravno istim sporedom, kakor je bilo naznanjeno prvotno.
Izlet v podzemsko jamo »Dimnice« v Slivjah. Kakor se je že svoječasno poročalo, je tržaška podružnica S. P. D. otvorila svojo jamo »Dimnice«. Nastalo je splošno zanimanje za to, dosedaj težko dostopno naravno čudo, in izražala se je želja, naj bi se v področju podružnice priredil skupen izlet. Ustrezajoč tej želji, namerava podružnica prirediti ta izlet v nedeljo, 21. t. m. Sedaj se nudi vsakomur najlepša prilika, da spozna podzemske krasote, katere skriva naš Kras globoko v svojem osrčju. Uredilo se je vse, da bo jama dobro razsvetljena in kapniške dvorane se bodo blestele v vsej svoji krasoti. Podružnica se pogaja s Kraško avtomobil-no zvezo, da bi ta dan prevzela vožnjo izletnikov iz Trsta, odnosno Herpelj do Slivij in obratno. Natančnejši spored se naznani pravočasno.
Hvala in priznanje našemu Skednju! Dne 14. junija se je začela — odhod z Dunaja — »Avstrijska avtomobilna vožnja preko Alp«. Vožnje se udeležuje blizu 60 avtomobilov. Predvčerajšnjim so došli v Trst! In ob tej priliki je naš Skedenj na hvalevreden način izvršil svojo narodno dolžnost. Z vidnimi znaki je opozoril tujce, da se vozijo po slovenskih tleh in da prebiva tu gostoljuben in kulturen narod. Glavna ulica je bila povita v trobojnice, a ljudje so najprisrčnejše pozdravljali goste in so celo iz oken metali cvetlice nanje. Ta nastop našega ljudsvta je napravil na tujce tak vtisk, da so z rokami in vsklika-njem izražali svojo zahvalo na prijaznem sprejemu in so nekateri metali celo — poljube. Vsa manifestacija se je izvršila v najlepšem redu in brez najmanjšega incidenta in edina, ki je delala nekake težave in sitnosti radi zastav, je bila — policija! Potek vsega pa jo je poučil, da je neumestno in brez vsake potrebe. Zgled, ki so ga dali Škedenjci ob tej priliki, naj bi posnemali rojaki tudi drugod in vsikdar, ko se nudi prilika, da na viden način manifestiramo pred tujci narodni značaj naše zemlje. Potrebno je to tembolj spričo dejstva, da je v vnanjem svetu še toliko nepoznavanja narodnostnih razmer v teh pokrajinah, kar nam je v veliko škodo v narodnem pogledu, ker posledica temu je ta, da vnanji svet veruje našim narodnim sovražnikom, češ, da smo mi tisti, ki izživljamo nemire in boje, ker si hočemo prisvajati tujo last, ker segamo po narodni posesti Italijanov. Tako prihaja vsaka naša akcija v obrambo svoje lasti v krivo luč pred vnanjim svetom. Ce pa bo svet videl na svoje oči, da biva tu zaveden slovenski rod, bo tudi pravičneje sodil o naši borbi in naših zahtevah. Zato priporočamo v posnemanje izgled, ki so ga dali odločni naši narodni Škedenjci.
Zopet »majerottada«. Prejeli smo: Slovenka sem in Slovenka ostanem, četudi si moram iskati kruha v tujini. Stanujem v području Staromesinega policijskega ko-misarijata, kamor sem šla precl kratkim po potni list. Vprašala se tamkaj nekega stražnika — seveda slovenski — kam se mi je obrniti, in odgovoril mi je tudi lepo slovenski: »Pojdite na št, 7«. Šla sem tja-'kaj, potrkala, vstopila in pozdravila po
slovensko, pričakujoč enakega odgovora od c. kr. policijskega uradnika. Da bi ne bila pozdravila po slovensko! Uradnik je zarentačil nad menoj po italijansko, da sem se vsa prestrašila in se hitro zopet umeknila skozi vrata. Prepričana sem bila, da me uradnik vrže skozi vrata, ko bi sama ne bila odšla takoj. Tako je ravnal z menoj c. kr. uradnik, ki bi prav posebno še pri omenjenem komisarijatu, kamor prihajajo v pretežni večini Slovenci in Hrvatje po svoje zakonite listine, vendar moral znati naš jezik, ki je deželni jezik v Trstu. Za božjo voljo! Če že na policijskem ravnateljstvu ne poskrbe za to, da bi bili na policijskih komisarijatih uradniki, ki znajo naš jezik, naj bi pa vendar voditelji komisarijatov napravili v svojih delokrogih potrebni red. Da bi pa slovenske stranke v c. kr. uradih morale poslušati in prenašati jezo in nejevoljo za policijsko službo v Trstu nekvalificiranih ljudi, to pa vendar ne gre. Kot Slovenka hočem' da c. kr. uradniki občujejo z menoj v mojem slovenskem jeziku, in imr.m tudi vso pravico, da zahtevam to.
Izlet pevskega društva »Kolo«. V nedeljo je priredilo pevsko društvo »Kolo-izlet v Prvačino, oziroma Dornberg in Rihemberg, ki je vzlic nepovoljnemu vremenu lepo vspel. Izleta se je udeležilo tudi nekaj druzega občinstva. Izletniki so izstopili na postaji Rihemberk, kjer so se v gostilni g. Pavlice, kjer so se nekoliko o-krepčali in zapeli par pesmi v veliko radost navzočih domačinov. Od tu so se podali peš v Prvačino, kjer jim je g. Mozetič priredil okusno kosilo v »Sokolskem domu«. Tu je izpregovoril g. Cotič Kolašem nekoliko iskrenih besed in donela je lepa pesem do 4 ure. Po tem so se podali izletniki v bližnji prijazni Dornberg. Namestili so se v gostilni »pri pošti«, kjer se je — v njihovo radostno presenečenje — zbralo skoro v hipu lepo število domačinov, ki so glasno pozdravljali Tržačane in z vidno naslado poslušali lepo petje. Na tem dokazu simpatije se je zahvalil domačinom g. Maks Cotič, zatrjajoč, da je tržaškim Slovencem v njihovem težkem boju za postojanko, važno za ves narod, v vspodbu-jo in moralno podkrepljenje ako vidijo, da se za ta boj zanima tudi narod izven tržaškega ozemlja. Spričo tega boja ne smemo poznati strankarstva, ampak voditi nas mora Ie misel na skupno slovensko stvar, na ohranitev postojanke, tako važne za naš narod, da bi le-ta, izgubivši to pozicijo, izgubil za vedno vso svojo politično in gospodarsko veljavo. Navzoči domačini so burno pritrjevali tem izvajanjem. V imenu domačinov je odzdravi! g. naduči-telj Križman, ki je slavil tržaške Slovence kot idejalne bojevnike, ki so še »čisti« to je, nepopačeni po zastrupljajočem medsebojnem strankarstvu. Izletniki so glasnimi izrazi hvaležnosti sprejeli ta pozdrav. — Odzval se je zopet g. Cotič, odklanjajoč to hvalo. Kajti to ni zasluga Tržačanov, ampak posledica razmer, v katerih morajo živeti in se boriti z najneizprosnejim sovražnikom, kar jih ima kje naš slovenski narod. Tržaški Slovenci občutijo neposredno veliko nevarnost in je naravno, da so ojeklenili v tem boju in da opuščajo vse. kar bi moglo večati to nevarnost. — Obžalovati pa je edino to, da narod naš po drugih pokrajinah še ni prišel povsod polnega izpoznanja, da tržaški boj se bij j za našo celokupnost in da zato nimajo tržaški Slovenci od strani vseh rojakov vsa) tiste moralne opore, ki je potrebujejo in ki bi jo morali dobivati radi veličine stvari. Donela je na to pesem, dokler ni priš. I čas odhoda, spremljana po neprestanem navdušenju. A v veselo presenečenje izletnikom je bilo tudi to, da je prišel zbor domačinov, ki je tudi zapel nekoliko pesmi. Po iskrenem bratskem slovesu so izletniki odšli zvečer ob 8 uri na kolodvor v Prvačino. _
Če $re gospa na letovišče....
Neverjetna, pa vendar resnična veselo-
žalostna zgodba v treh poglavjih.
I. poglavje.
Družina gospoda Iksa (reči mu moramo g. Iks, ker se nahaja v ravno takem položaju, kakor oni gospod, ki so mu žepni tatovi hoteli v Starem mestu ukrasti listnico), torej družina gospoda Iksa, seslojt-ča iz gospoda Iksa, gospe Iksove, dveli njunih otrok, kuharice in sobarice, je odšla že pred par tedni iz Trsta na letovišče nekam v okolico. Ker je pa g. Iks priden trgovec, je vsaki dan prihajal v Trst, a zvečer se je vračal k družini. Pozabili smo povedati, da ni odšla vsa družina na rečeno letovišče: sobarica je namreč sama ostala v stanovanju v mestu, da je čuvala stanovanje.
Kakor že rečeno, je gospod Iks vsaki večer odhajal iz Trsta k družini, a pred odhodom si je privoščal vrček ali dva vrčka piva v restavraciji, v katero je običajno zahajal. V to restavracijo ie pa zahajalo tudi več njegovih prijateljev in znancev, in med temi tudi gospod Ipsilon. Nekega večera sta bila pri mizi slučajno sama g. Iks in g. Ipsilon in med njima se je razvil sledeči pogovor:
—	To naše življenje je vendar predoJ-gočasno! — je vzkliknil gospod Iks.
_ Seveda, vedno enako, kot da bi biio
navito, kakor ura.
—	Res, vedno enako!
_ Nobene izpremembe!
—	Se najbolje pečenke, — je rekel g. Iks — Se človek preobje, če je vedru enaka.
Nato je pa g. Ipsilon pomežiknil gospodu Iksu in mu rekel:________
VESELICA Ciril - Metodove podružnice v Lonjerju se vril v nedeljo, dEte 21. t. m.
Žanjejo, bar so sejali!!
Znani šibi božji Avstrije, ki izhaja na Dunaju pod imenom »Neue Freie Presse«, pišejo iz^ Trsta, da ie imenovanje svetnika viteza Štefana Mautbnerja, pri-dodeljenega tukajšnji pomorski vladi, dvornim svetnikom, izzvalo veliko zadoščenje v tukajšnjih trgovskih krogih ter da je trgovska in obrtna zbornica pismeno čestitala odlikovancu, izrazivši željo, da bi g. iMauthner ostal ohranjen svojemu dosedanjemu delokrogu.
Z osebnimi vrlinami odlikovanega in po trgovski zbornici baie tako počaščenega
V i'rstu, dne 17. lunlja 1914.
»EDINOST« it 184.
Stran III.
—	Ti, glede pečenke, na katero, če se ne motim, misliš, kakor jaz, glede te pečenke si pa že lahko pomagaš. Saj tvoje kuharice sedaj ni v mestu.
—	Kako to misliš?
—	Ej no, saj imaš še v mestu na razpolago kuhinjo, v kateri se da speči marsikatera prav izvrstna pečenka.
Nato se je pa g. Ipsilon sklonil k gospodu Iksu in mu dalje časa Šepetal na uho. In čim dalje mu je g. Ipsilon šepetal na uho, tem jasnejši, tem veselejši je postajal obraz g. Iksa. ki se je slednjič udaril z obema rokama po obeh kolenih in zadovoljno vzkliknil:
—	Bravo, Ipsilonček moj zlati! Ta je pa res nekaj vredna: ključe imam jaz pri sebi in prav lahko se to naredi.
II.	poglavje.
Ko je drugo jutro odhajal od doma, to je z letovišča v Trst, se je gospod Iks držal resno, kakor morda še nikdar prej. Stisnil je roko svoji soprogi in jej rekel z glasom, v katerem je bilo čitati nekako obžalovanje:
—	Veš, draga, danes bomo delali bilanco in najbrž me ne bo domov, ker bom itioral delati pozno v noč.
—	Oh, kako mi bo dolgčas po tebi, Iksele moj! — je vzdihnila gospa Iksova, nakar je gospod Iks nekam otožnega obraza odšel. A komaj je bil 100 korakov daleč, se mu je začel obraz jasniti ter se mu je jasnil vedno bolj: ko je pa prišel v Trst, i, i je g. Iks že uprav veselo mel roke in si mislil:
—	Oh, danes bomo pa pokusili kaj novega.
Gospod Iks je šel nato v svojo pisarno in tam delal ves dan. Zvečer je pa zaključil svoje delo pol ure prej, kakor običajno, in odšel v že omenjeno restavracijo, kjer ga je že čakal g. Ipsilon.
—	No, kako je? — je vprašal g. Ipsilon vstopivšega prijatelja.
—	Babi sem doma zabil v glavo, da bomo delali bilanco!
—	Saj jo tudi bomo, pa še kakšno! — je vzkliknil g. Ipsilon.
Gospoda Iks in Ipsilon sta popila še vsak po en vrček pivs^ a nato sta odšla iz omenjene restavracije. Sla sta pa v razne »kabarete« in »Caffe chantants«, ki se nahajajo v Trstu in v enem teh sta vjela dve mladi šansonetki, s katerima sta večerjala in popila par butiljk šampanjca.
Ko je pa bila ura že preko polnoči, je g. Ipsilon vzkliknil:
—	Ej, Iksele, zdaj pa kar v tvojo kuhinjo. da pripravimo pečenko!
—	Kar pojdimo! — je rekel g. Iks, in odšli so vsi štirje skupaj na stanovanje g. Iksa.
III.	poglavje.
Ančka, sobarice družine g. Iksa, je pošteno slovensko dekle. Kakor vedfio, je bila tudi ono noč, ko sta si gospoda Iks in Ipsilon pripravljala izredno pečenko, že ob 10 v svoji postelji. In kakor vsaka poštena duša. je tudi Ančka kmalu zaspala. Bila je že pozna noč, ko se je Ančka prebudila. in ko se je po prebujenju začela zavedati, se jej je zdelo, kakor bi slišala neko korakanje, neko stopicanje v stanovanju. Kmalu zatem je pa slišala nekako po-tajeno pogovarjanje, a takoj zatem, kakor bi se kdo smejal.
Ančka je vedno pozorneje poslušala in pri tem skušala dognati, odkod prihajajo oni glasovi, oni smeh. Slednjič je prišla do prepričanja, da je nekdo, oziroma, da je več oseb v ravno istem stanovanju gosp. Iksa, v katerem je ona sama za varuhinjo.
—	Sveta nebesa! To so gotovo tatovi! — si je mislila Ančka, ki je mnogo čitala v listih o raznih tatinskih vlomih.
—	In jaz sem tu sama! — je drhtela Ančka pod odejo — kaj mi je storiti? Gospoda ni, gospe ni, kuharice ni! Kaj mi je storiti!
Govorjenje v stanovanju je pa med tem postajalo vedno glasneje in tupatam je zazvenel vmes živahen smeh.
Slednjič se je pa Ančka osrčila: skočila je s postelje k oknu, ga odprla ter skozi okno, sicer potajeno a vendar dovolj na glas zaklicala:
—	Pomagajte! Tatovi so tu v hiši!
In ta krik je Ančka ponovila dvakrat, trikrat, nakar se je začela na ulici pod njenim oknom zbirati gruča ljudi. Kmalu sta se pa tej gruči pridružila dva redarja, in ko sta ta dva razumela, da dekle na oknu kliče na pomoč, češ, da so tatovi v hiši, sta velela Ančki, naj jima vrže skozi okno hišni ključ. Ančka je to tudi takoj storila in je potem šla odpret redarjema vrata stanovanja.
Ko sta redarja prišla v stanovanje g. Iksa, sta sama na svoja ušesa slišala, da se res neke osebe pogovarjajo v neki sobi stanovanja. Sla sta po prstih do sobnih vrat in jih potem nagloma odprla____
Tableau! V sobi sta redarja našla štiri osebe, katerih po obleki — ker je bila zelo ali pravzaprav »čisto pomanjkljiva* in bilo mogoče spoznati. Pač pa se je pozneje dognalo, da sta bila moška g. Iks in g. Ipsilon, a ostali dve osebi pa — po jedilnem listu g. Ipsilona, »izvanredna pečenka«.
Vsa ta stvar je pa končala s tem, da je uboga prestrašena Ančka dobila zlato zapestnico in par zlatih uhanov, v nagrado zato, ker je tako dobro varovala stano-anje gospoda Iksa. ki jo je obenem profil. naj nikar ne pove njegovi gospej, da ^o bili tatov i v hiši.
»Radi nasilnega splavljenja«. Včeraj mu pod tem naslovom poročali, da je ;ila aretirana Ittletna sobarica družine Tolentino, Marija Dobernik, ker je na I nasilen način splavila spočeto dete. Obenem ž njo sta bili — kakor smo poročali včeraj — aretirani tudi kuharica družine ;
olentino, Katarina Križmančič, in babica! Jnsipina vdova Cobol. — Včeraj je bila'
pa aretirana še neka Marija Čebron, ki je Dobernikovi poiskala babico in dobila zato 10 kron. — Policija je na stanovanju babice Josipine vdove Cobolove izvršila hišno preiskavo in našla mnogo priprav za umetno provzročanje splavljenja. — Dobernikova Je bila že v 5. mesecu nosečnosti.
Aretiran trgovec. Včeraj zjutraj je bil aretiran 291etni trgovec s sadjem Ksave-rij Morghese, doma iz Bitonta v Italiji in stanujoč v ulici Prelazer št. 5. Aretiran je bil pa zaradi sokrivde na tatvini več celih parmezanskih sirov, izvršene pred kratkim v ulici Fonderia št. 3, katere tatvine glavni izvršitelj je že v zaporu.
Zlobno poškodovanje tuje lastnine. Včeraj je bil aretiran 321etni delavec Ivan Miklisch, rodom Tržačan in stanujoč v Lloydovi ulici št. 14, ker je pri Sv. Andreju, blizu vhoda v novo prosto luko, zvrnil na tla razna mrzla jedila, ki jih je imel v svoji baraki razstavljene Aristide Fabris.
Žepni tat. 21 letni kotlar Just Godina, rodom Tržačan in stanujoč v ulici del Mo-lino a vento št. 12, ki je pod posebnim policijskim nadzorstvom (mora biti že pravi tič!) je bil včeraj aretiran, ker je mehaniku Josipu Heinzu, stanujočemu v ulici del Molino a Vento št. 2, ukradel iz žepa novčarko, v kateri je bilo 6 kron denarja.
Otrok utonil. Včeraj proti večeru, nekako okrog polišestih je dveinpolletni sinček Antona Kranjca, ki ima svojo hišo ob železnici na lonjerski strani predora, padel v krnico na domačem vrtu in utonil. Ko so ga našli v vodi, je bilo že prepozno, da bi ga mogli rešiti; bil je že mrtev.
Lačni renjikoli. Predsnočnjim je večja družba samih renjikolov počastila s svojim obiskom krčmo »Ale tre porte« v ul. del Pozzo bianco. Renjikoli so si dali tam post reči z večerjo in z obilno pijačo. Ko so pa povečerjali, je eden njih pozval krč-marja in mu povedal, da nimajo s čim plačati, da pa pridejo drug dan (to je včeraj) in bodo poravnali ves račun. — In res so vsi oni renjikoli prišli zopet včeraj v rečeno krčmo in tam zopet jedli in pili, dokler ni njih račun — in to samo včerajšnji — narastel na 19 kron. Nato so pa zlo-rabivši zaupanje kuharice Danice Radica, ki ni pazila na nje, drug za drugim izginili. Krčmar je nato Šel na policijski ko-misarijat v ulici della Muda vecchia in tam prijavil dogodek. In res se je to pot policiji posrečilo, da je aretirala vsaj dva onih lačnih renjikolov; in ta dva sta 24-letni Elija Franceschi, doma iz Cellie blizu Lecce v Italiji in lSIetni Damijan Gia-nelli, doma iz Barlette, seveda tudi v Italiji.
Umrli so: Prijavljeni dne 16. t. m. na mestnem fizikatu: Nascimbeni Margarita, 54 let, ul. del Campanile št. 13; Scher-ling Simeon, 73 let, ul. Stoppani št. 5; Draščik Rudolf, 6 let in pol, bkedenj št. 456; Tonelli Adela, 3 mesece, ul. M. d'Azeglio št. 3; Censky Natalija, 52 let, ul. Barriera vecchia št. 13; Arrigoni Lin-da, mesec dni, ul. Giuliani št. 33. — V mestni bolnišnici dne 13. t. m.: Dominis To-madina, 16 let; Canciani Peter, 30 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 13. t. m.: Trnico Alojzij, 36 let. fs fs	ndo
Društvene vesti.
Telovadno društvo »Sokol pri Sv. Jakobu naznanja onim bratskim društvom, ki so se v nedeljo nameravala udeležiti prvega javnega nastopa »Sokola« v tržaškem mestu, da se bo vršil nastop sedaj v nedeljo, 21. t. m., v istem obsegu in ob stih urah, kakor je bilo za nedeljo določeno. Prihitite torej vsi, ki ste nameravali priti 14. t. m. k Sv. Jakobu, v nedeljo, 21. t. m, na telovadišče »Sokola« pri Sv. Jakobu za gostilno »Jadran«.
Pevsko društvo »Kolo« opozarja pevce, da je pevska vaja danes zvečer ob 8.30.
Pripravljalni odbor društva odvetniških in notarskih uradnikov v Trstu sklicuje za nocoj, 17. t. m. ob 7 sestanek v mali sobi gostilne NDO ul. Commerciale št. 7, kjer se bo govorilo o nepretrganem ura-dovanju med sodnijskimi počitnicami. Prosi se, da se udeleže sestanka vsi tovariši, ki službujejo v slovenskih odvetniških pisarnah.
Šentjakobska podružnica CMD ima v
četrtek, dne 18. t. m., odborovo sejo.
»Prva primorska gostilničarska zadruga« v Trstu vabi na svoj redni občni zbor, ki se bo vršil jutri, v četrtek, 18. t. m., ob 4 popoldne, v dvorani »Trgovskega izobraževalnega društva«, ulica Sv. Frančiška št. 2. Slovenski in hrvatski gostilničarji, ki ste člani te naše zadruge, ste na-prošeni, da se gotovo udeležite občnega zbora.
Ženska podružnica CMD. V petek, 12. t. m., se je vršila prva odborova seja tržaške ženske podružnice CMD v svrho sestave novega odbora. Odbor se je sestavil: predsednica ga. Antonija dr. Slavi-kova, podpredsednica ga. Ema Bartelj-nova, tajnica gč. Dora Vinškova, namestnica ga. Mira Costaperarijeva, blagajnica gč. Irma Strekljeva, namestnica ga. Lina Ternovčeva, pregledovalki računov: ga. Marica Bartolova ter gč. Milka Manko-va. Za poverjenice so imenovane: ga. Cvi-terjeva, ga. Goijevščekova, ga. Knausova, ga. Lenassijeva, ga. Liščeva, ga. dr. Stare-tova ter gč. Cokova. gč. Guličeva, gč. Sa-
ksidova„ gč Vatovčeva, gč. Pfeiferjeva in Zidarjeva. — Določilo se Je, da bo odslej vsak zadnji četrtek v mesecu, a v slučaju praznika pa naslednjega dne redna odborova seja v C. M. šoli na Acquedottu št. 20, II. n., in sicer v poletnem času ob 5.30 popoldne, a v zimskem času ob 4.30 popoldne. Zato se prosijo cenjene odborni-ce, a se marljivo udeležujejo sej ter iz-ostajajo le radi tehtnih vzrokov. Družba ima toliko in tako mnogostransko delovanje, da bo vedno dovolj gradiva, katero naj se prerešeta vsaj enkrat mesečno. Izredne seje se naznanijo potom naše »Edinosti«. — Božičnica nam bo dala letos ogromnega dela, ker se prejšnjim razredom pridruži še par novih. Da se delo (šivanje) ne nagromadi vse za zadnja dva meseca ter da se kolikor toliko olajša trud našim pridnim izdelovalkam oblek, razdelilo se je že sedaj nekaj šivanja med od-bornice in poverjenice. Zato prosimo vse one, katere žele, da se jim da že sedaj nekaj oblek v delo, naj se priglase pri naši marljivi čebelici gč. Mankočevi, ali pa pri eni ali drugi odbornici, eventualno pover-jenci, da jim preskrbi šivanje. Obračamo se s prošnjo tudi do naših ljubih okoličank, da nam i one priskočijo po možnosti na pomoč. Naša četa je razmeroma majhna in preskrbeti moramo čez tisoč otročičev, ki obiskujejo naše vrtce in naši dve ljudski šoli v mestu ter jim s tem deloma omogočiti obisk naših šol. »Na delo torej, ker resnobni so dnevi, a delo in trud nam Bog blagoslovi«. — a. —
narodna delavska organizacija.
Odbor godbe N. D. O. Danes, 17. t. m.,
ob 8 zvečer izredna odborova seja v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu.
Deželni odbor. Danes izredna odborova seja.
Posredovalnica NDO. Iščejo se mizarji za Srbijo. Iščejo se pa tudi zidarji za Dalmacijo.
Darovi.
—	V zadoščenje za žalitev slovenskih cvetličark in njih spremljevalcev s strani laških trgovcev ob priliki cvetličnega dneva v Trstu, daruje Ivan Kenda v Boljun-cu za cvetlični dan K 10.—. — V protest proti laškemu divjaštvu proti slovenskim damam pošilja Davorin Katnik iz Idrije tamkaj nabranih K 4.50. — V protest proti napadalcem naših dam pri prodaji cvetlic o cvetličnih dneh pošiljata: Lukašček, po-stajenačeinik, in Ave. Mahnič, krčmar na postaji v Dekanih vsak po i K. _ Skupaj K 16.50. Denar hrani uprava.
—	Po neljubi pomoti je bilo zadnjič pri darovih za zavod sv. Nikolaja izpuščeno, da daruje večletni dobrotnik: »Neimenovan« v Trstu K 50.—.
Vesti iz Gorišiie.
Poroka. Danes se poročita v Tržiču g. Mirko Pirec, železniški uradnik v Tržiču, in gca. Milica Peričeva iz Tržiča. Poročencema obilo sreče!
Iz Tomaja. Pred osmimi dnevj sem dobil iz Gradca neko pošiljatev. Ali na voznem listu je bilo krajevno ime Tomaj tako popačeno, da niti na sežanski postaji poslujoči uradnik ni vedel, kje bi bil kak tak kraj. Mesto Tomaj je bilo čitati Domei. K sreči je bilo na pošiljatvi sami ime prav zapisano, da so slednjič vendar pogodili, kam spada pošiljatev. Tako pačijo nemčurski uradniki naša krajevna imena!! Kaj in kako bi bilo šele, če bi tudi ljudje popolnoma zagospodovali v teh naših krajih!!
S poti. Peljal sem se po južni železnici v Nabrežino, ter sem zagledal iz voza ob progi table s samo nemškim napisom »Hotel Andre Nabresina, nachst dem Bahnhofe«. Vprašal sem se, ali so res tako nezavedni Nabrežinci, da si vse dopuščajo. Z ene strani torej pritiska internacijo-nala, z druge strani pa tudi Nemci, kakor se vidi. Nabrežinski posestniki sveta, kjer so postavljene table, ali res nimate več toliko narodnega čuta, da se daste na svojih tleh izzivati. G. Andreju pa bodi povedano, da si je na slovenskih tleh priboril eksistenco, ter naj zato slovenski jezik tudi upošteva. Za danes toliko. — Blizu nabrežinske postaje, prva gostilna na desno ima napis »Trattoria«. Tudi to žali narodni značaj Nabrežine. Res, da je na drugi strani slovenski napis, a v Nabre-žini, ki je izključno slovenska, zadostuje slovenski napis. Obrtnik bi moral biti internacionalen, pravijo, a to se zahteva le od slovenskega obrtnika. Gostilničar kot Slovenec ve, kaj mu je storiti.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici
naznanja izid svoje prireditve z dne 7. junija t. 1. — Dohodkov je bilo K 1054.89, izdatkov pa K 972.15; čisti preostanek K 82.74. Preostanek se je izročil za šolske namene in sicer C. M. šoli v Blančah in »šolskem Domu« v Gorici. Ako želi vodstvo šol pregledati račune, so ti na razpolago. Zahvaljujemo se lovskemu bataljonu iz Kormina, ki je poslal k sodelovanju na cilj več moštva, slavnemu občinstvu za udeležbo, bratskim kolesarskim društvom iz Gorjanskega, Solkana i. t. d. tvrdki F. Batjel, ki je brezplačno prepustila prostor za veselico, aviso motor in avtomobil ob času dirke in za darovani gramofon prvemu dirkaču. Odbor kolesarskega društva »Danica«.
ri|i«tn«iu xadru|Bz ne mm Jano zrn v.
Utiska Hranilnico In posojilnica v Trsta
v Trstu, Via Torre bianca 21 (v lastni hiši) sprejema hranilne vloge in obrestuje po 47,%»
vloge na dvamesečno odpoved po 4 V//«, ^^ vloge na šestmesečno odpoved po 57., daje posojila proti poroStvn na zadolfnlco (menjice so izključene), ali p» na knjttbo, oboja proti odplačevanju v poljubno določljivih obrokih na daljšo dobo Urmdnje me rul dclMrnih cd 9. do 12. dopoldne in od do 5. po po Idme.
I
•
a a
Izredna prilika »a birmo
V urami
TREVISAN, TRST
CORSO ŠTEV. 30
se vdobi VELIK IZBOR ŽEPNIH IN STENSKIH UR. — Prodaja se. kupuje in menjuje dragocene moderne ali stare predmete. Velik izbor predmetov iz am. doble zlata, kakor tudi UR ZA BIRMO. — Srebrne ure z dvojnim pokrovom od kron 10*90 naprej.
ARGENTINSKO OUE
je vrsta najfinejšega olja, kateremu dajo konsumenti prednost radi njegovega izbornega okusa, ki prekaša vsako drugo. Prodata se po K 1.12 liter samo v zalogi olja in jesiha Fran Coatantin - Trat, V. 3. Lazzaro št. *5
nasproti cerkve Sv. Antona Novega.
Nikdar - do letos!
Vsled nakopa velikanske partije (2000) možkih in otrofikih oblek, za-morem prodati obleke po nabavnih cenah.
Moderne možke obleke od K 14 naprei n otroška n 9 n 8 „ „ oblečice za otroke od 3—10 let „ „ 3 „ Velikanski izbor blaga za obleke po meri.
(Zadnji uzorci od K 32 naprei.) Velik izbor delavsk h oblek, hlač spodnjih srajc in drugega perila. Vse po nai zmerne] šili cenah
AUa citta di Trieste
Trst, ulica G. Carducci štv. 40.

Občekoristna stavbna in stanovanjska zadruga „NAS DOM" V Trstu
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Uljudno vabimo gg. zadružne člane na • ■ • I v •
ki se bo vršil
v četrtek, dne 25. Junija 1914
ob 8*30 zveč. v veliki dvorani „Nar. doma" v Trstu.
DNEVNI RED:
1.	Predlog načelniStva o izpremembi pravil v zmi-slu novega uzornega pravilnika, izdanega po c. kr. ministrstvu za javna dela, ter sklepanje o tem predlogu.
2.	Čitanje revizijskega poročila „Zadružne zveze v Celju4' in morebitni ukrepi vsled tega poročila.
3.	Slučajnosti.
V TRSTU, dne 16. junija 1914.
Načelništvo.
OPOMBA. V zmislu § 10 zadružnih pravil je za sklepanje o izpremembi pravi? potrebna prisotnost v-aj polovice v eh. z dr žnih članov.
IIIHIMBIlil
S VOJl K S VUJIM t _
1
§ Ferdinand GonM =
| Trst, ulica Molin a mu (Roc«i) 251
S priporoča cenj. občinstvu svojo 2S
1 treoulno iestvin:: In I i Koionilolnesa: i
m D!
L
kakor tudi ŽGANJARNO.
Blago vedno sveže. - Postrežba na dem.---Cene zmerne in solidne.
(aafagragraCTaBragraBrap
rm
©
0 0
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (kakor: grlo in nos)
ordinuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso štev. 12, Telef. 177/1V od U1/, do I'/, iu od 41/, do 5lft pop.

Pristno broška sukno
pomladna in poletna sezona 1914.

Odrezefc 3'10 01 dolg / 1 odrezek 7 kron z. kompl. aoiko obi. \ ^ J§ tz
(suknja, telovnik, hlače) | 1 odrezek 17 kron + ++ HBO+++ i odrezek 20 kron Odrezek ta črno salonsko obleko 20 K sakor tad blago za povrSnike, turiatovske lodne, svil. kamgarne, blago sa damske obleke itd. poftilja po tovarniških c enah kot reelna in solidr.a, najti« lje znana tovarniška saloga sukna
Slefel - Imhof - Brno iftnnti)
Vzorci gratis in franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, Če naročujejo sukna naravnost pri tvrdki Sfagel - Imhof na tovarnifikem mesta bo znatne. Stalne, niste cene. Velik izbor. Usorna, pazljiva poatrež' a ' tudi malih naročil v popolnoma svežem blaga, ^fcr*-----ECTP""^ ""
C

ulica Sette Fontane štev. 12. - ZALOGA OLiA, JESIHA 1H MILA. Hajfineje namizno olje, priporočljivo za one, ki trpe na želodca. - Steklenica pol litra kron 1*60.
CHBOI


Vsled bližnje selitve trvdke
I GIACOMO MACERATA |
I Trst, ul. Chiozza it. 7-8 I
i	se proda	|
I8 pohištvo in tapetarije i
po nabavnih cenah.	I
UPORABITE TO PRILIKO !
UPORABITE TO PRILIKO I
ALLA CITTA'
'j Trst, ulica tielle Poste št. 5 - IVO KROŠEL - (prej H. SaBarini)
Okusna izbira pomladanskih obJ od navadne do najfinejše za gospode in dečke. Velika zaloga blaga za moške obleke, katere izdeluje moderna avtor, lastna krojač niča Eleganten kroj po nizkih in poštenih cenah. — NB Se ne izkorišča gpslo : Svoji k c;x i _ POSTREŽB\ NA DOM!
Stran IV.
»EDINOST« it. 134.
V Trstu, dne 17. junija 1914.
Kmetsko izobraževalno društvo v Stor-
jali priredi dne 19. julija t 1. vrtno veselico s petjem, igro, plesom L t. d. Obvešča se o tem druga društva s prošnjo, da upoštevajo to obvestilo, kadar bodo določala svoje veselice. Spored objavimo pozneje.
Gospejnemu pomožnemu društvu »Rde« dečega križa« v Gorici. Omenili smo že, kako je tudi letos zapostavilo omenjeno društvo na plakatih za cvetlični dan slovenščino. Zato ne govorimo o tej stvari za enkrat nič več. Upamo le, da ne bodo naše besede preslišane in da ne bo y tem oziru drugo leto potrebna nobena pritožba več. — Prepričani smo, da ni uspeh sobotnega cvetličnega dneva ravno slab, ali bil bi lahko gotovo dokaj večji, da ne veje v društvu »Rdečega križa« tako nedemokratičen veter, ki pripoznava le ljudi, ki se ponašajo z naslovi in z velikim bogastvom, kar je kot znano najboljše priporočilo aristokraciji. Vsled nedemokratičnega duha pa se odbija od koristnega društva vse polno ljudi, kar je le v škodo humanitarni ideji, radi katere je bil »Rdeči križ < sploh ustanovljen. Pa še druga, nič manj silna napaka je v sedanjih društvih Rdečega križa«. Splošno smatrajo prvi činitelji društva »Rdeči križ« za pa-triotično uredbo, kar pa je čisto napačno. >R^ieči križ« je čisto humanitarna uredba, ki je v dobro vsem, brez razlike na stan. narodnost in mišljenja. Grozote vojne omiliti, preprečiti brezpotrebne človeške žrtve — samo to je namen »Rdečega križa«, s patriotizmo n pa nima prav nobenega opravka. V Gorici, kakor tudi C: L:^od pa se hoče čisto humanitarni uredil na tihem pripisovati gotove tendence, zi.ak, da današnji činitelji društva čisto ne pojmujejo lepega človekoljubnega ponio ia Rdečega križa«, da že vsled tega vse polno ljudi precej glasno govori, da je »Rdeči križ« gotovim ljudem le v dosego redov in odlikovanj. — Na Goriškem smo v obmejni deželi, nihče ne ve, če ne bo ravno tu »Rdeči križ« ljudem obilo pomagal, gotovo bo pa v takih slučajih velike važnosti za vse prebivalstvo. Uspešno ho pa deloval le tedaj, če bo vse prebivalstvo tudi podpiralo njegovo delo. To se pa more zgoditi samo takrat, kadar zavlada v društvu tudi v resnici demokratičen duh. Čim poznejše se to zgodi, tem bolj je to v škodo človekoljubnim namenom »Rdečega križa«.
Nekatere Slovenke so tudi sodelovale i »r i sobotnem cvetličnem dnevu. Niti najmanj ne čutimo potrebe in končno tudi pravice, da bi se Ie količkaj spotikali nad njihovim sodelovanjem. Pač pa se jim ooovoljuiemo staviti vprašanje, zakaj ne sr lelujejo več pri slovenskih prireditvah, kje so bile na dan Ciril - Metodovega cvetličnega dne? Ali pa naj bo resnično t r. kar govore ljudje, da se nekaterim da-;nam ne zde naša dekleta vredna njihove družbe. in sicer le radi tega, ker jim mo-*ajo včasih postreči kot prodajalke? — laki nazori, cenjene dame, so vredni, da >e spravijo v staro šaro, današnja doba jim pa ne more pritrditi.
"nogobarvni kameleon je župan Gorice J: ri Bombic pravi La Liberta. Očitek je sicer precej hud in čisto gotovo tudi ne v ča z t azzinianskim volilcem, ki so voli! Bombica. aii brez resnice pa tudi ni. Bombic, velika glava v laško liberalni >tranki, se ie na s*ara leta navadil marsikaj. česar v mladil: letih ni še ravno znal.
avstrijski patriot«* zatajil nek-tli i?e besede pri proslavljanju Garibaldija m liberalc e bodi sedaj na s tara leta s sve-. v n \i za procesijo. To dela župan, ve-;l:;\a Ltiko liberalne stranke, pa naj e i i reče, da ni kainora resna stranka, f : >e : riga /a svoje programe. Dober tek »dttadii i . ki si volijo mnogo-.. v n e kamele- ne za župana.

rt
fe»f
liiti^l \
Istre.
»OSžP
;a v ta.
Kdor dopušča, da se njegovo ime ob takih prilikah veže z imenom znanega rodnega nasprotnika, postaja tudi sam *protnik našega naroda!
Slovanski vofflci! Odženite daleč od svojih hiš vsakogar, ki bi hotel v kalnem ribariti. Varujte se zapeljivcev, varujte se narodnih izdajic. Varujte se JudeŽevega duha, ki se žalibog često nahaja med zatiranim narodom. Napnite vse sile in glasujte 19. t m. vsi složno za predlagane narodne kandidate, ki sta za drugi (koprski) okrai kmetske kurije:
MATEJ SKERBEC,
župnik - dekan, Krkavce, in JOSIP VALENTIC,
nadučitelj, Sv. Anton pri Kopru.
Pazin, 16. dne meseca junija L 1914. »Politično društvo za Slovence in Hrvate« v Istri.
Ćast Borštanom. Iz Brega: Navadno se je grajalo naše Borštane, da se premalo zanimajo za politične dogodke — posebno pa za volitve. Na teh je bila udeležba iz Boršta navadno pičla. Grajali srno jih in jim stavljali njihove zavedneje sosede v Bregu v izgled. To pot pa je bilo drugače. Na volitvi za splošno kurijo v istrski deželni zbor so se Borštani lepo izkazali. Udeležba iz Boršta je bila večja, nego iz drugih treh vasi v Bregu — Boljun-ca, Ricmanj in Doline — skupaj. Kako to?! Nezavedanje ali nebriga za javne stvari je vsikdar nerazveseljiv pojav. Mi menimo — saj se nam ne zameri ta odkrita beseda — da je ta pojav kolikor toliko pripisati dejstvu, da se naše učiteljstvo premalo zanima za javne dogodke. Vspod-bujevalna beseda od strani učiteljstva vedno upliva na naše ljudstvo. Ta apatičnost se nam zdi tem čudneja, ker se je na shodu v Dolini očitalo nedelovanje — duhovnikom! Tudi so se vsevprek obsojale kranjske razmere. Ravno od učiteljstva je mnogo odvisno, ako naj se takim razmeram zapro vrata! Gospodje nas menda razumejo. Naj posnemajo delavnega tovariša Venturinija, pa bodo videli, kako jim poraste vpliv in ugled med ljudstvom.
vladi v smislu 5 305 k. z. Navajal je tudi, da je »Piccolo« bil zaplenjen zaradi istega poročila, da je tudi vložil ugovor proti zaplembi, a sodišče je odbilo ugovor in potrdilo zaplembo.
Dr. Cok je izvajal z ozirom na to, da je izpodbijana razsodba deželnega sodišča smatrala, da vsebuje zaplenjeni članek
hujskanje proti vladi v smislu § 305. k. z., da je šlo za prihod Di San Giuliana v Avstrijo, ki ni član avstrijske vlade, niti avstrijska vlada sama in ni prihajal v Avstrijo po kaki odredbi avstrijske vlade. Isto ali v istem smislu so pisali tudi drugi, n. pr. dunajski listi, a niso bili zaplenjeni. Sploh pa »Edinost« ni priobčila onega članka, da bi hujskala proti vladi, temveč zato, da pokaže na nepatrijotično delovanje Italijanov, kar je tudi razvidno iz nadaljnjega komentarja. Predlagal je, naj sodišče ugodi ugovoru in razveljavi konfiskacijo. Končno je izpregovoril o konfiska-cijski praksi v Avstriji sploh in v Trstu posebej ter poudarjal, če že državno prav-dništvo ne kaže toliko smisla za moderno žurnalistiko, da ne bi zaplenjevalo časopisja venomer, naj ga pokaže deželno sodišče in razveljavi zaplembo.
Po daljšem posvetovanju je sodišče izreklo razsodbo, po kateri se ugaja ugovoru, ter razveljavlja zeplemba in prepoved razširjanja zaplenjenega članka.
To je silno redek slučaj, da je deželno sodišče razveljavilo svojo lastno, že enkrat izrečeno razsodbo, in prav ta slučaj nam najjasnejše kaže, kako kruta je pri nas koniiskacijska praksa. Vsekakor pa so vsaj tu pokazali sodniki, da pojmijo naloge časopisja in izrekli tudi moderno razsodbo.
Kakor hitro postane razsodba pravo-močna, priobčimo oni zaplenjeni članek.
I Za pomlad ln poletje 1
Samo dobro blago!
Rrasncolrieke^iHNFrSnikiL ».zosospotl^ tfeSie vn otroke
Lepe, res dobre moške obleke od K 26.— naprej v zelo veliki izberi pri
BOHINEC & C2 Trst
ulica Ponterosso 8, vogal ul, Nuova 13
Fine, elegantne obleke, katere izdelujejo najboljši krojači.
===== Najnižje stalne cene.

Rožne vesti.
di, k ueiii
tiibc i — nei
res > in u ši
V (I lil
Z
iwifT>i f
i \ ;:in jih predlaga »Polira vence in Hrvate« v »Mini okraj kmetske kurije,
je že znano:
EJ ŠKERBEC,
el.ar.. Krkavce, in ALENTIC,
■učitelj. Sv. Anton pri Kopru.
ost vsakega zavednega slovan-olilca je, ua glasuje za ta dva kan-ker bi bilo vsako cepljenje naših korist same narodnemu nasprot-
g pa se je našlo vendar nekaj lju-
da se milo izrazimo — v popol-imevanju sedanjega, za našo Istro nega časa, kršijo narodno disci-o vsvojem protinarodnem delo-i tako daleč, da se družijo celo >dkritimi narodnimi sovražniki, mi Italijani----
«mo in upali smo, da so se po kiM, ki smo jih storili, pomirile ne bo niti govora o kaki avto-ri. toda naši upi se niso izpolnili
Bciiiba v cerkvi. V londonski cerkvi Sv. Jurja na Hanoverskem nasipu je eksplodirala v nedeljo med večernim opravilom bomba. Bombo so položile in zanetile sufražetke. Izmed obiskovalcev ni bil nihče poškodovan, ker je eksplodirala bomba na precej osamljenem prostoru. Pač pa so tri klopi in tri pobarvana okna popolnoma razbita.
Smrtonosna najdba. V Campi pri Rivi sta našla dva fanta šrapnel, ki je bil še cel. Razstrelila sta ga s kamenjem. Pri eksploziji sta bila oba ubita. Našli so jih na mestu nesreče popolnoma raztrgana.
Enajstletno dekle posilil, ubil in zakopal.
V Mysliku pri Palkovicah so razkrili strašno hudodelstvo, ki bo dalo bržkotne povod razkritju nekega umora, ki se je izvršil pred leti v bližnjem gozdu. Pri vdovi Konvička v Mysliku je služilo neko 11 letno dekle kot pastarica. Pred nekaj časom pa je dekle izginilo. Uvedla se je stroga preiskava in sum je padel na 18 letnega sina Konvičke, ki je delal v neki bližnji opekarni. Pri hišni preiskavi pri Konvički so našli na vrtu sveže razkopano in slabo z rušo zadelano mesto. Kopali so in našli precej globoko v zemlji truplo 11 letne pastarice. Aretirali so fanta, ki je konečno priznal, da je dekle napadel in posilil. nato jo je ubil in na vrtu pokopal. Pognali pa so tudi, da je za ta zločin vedela njegova mati in še neki moški, ki je zahajal redno k vdovi. Čudno in sumljivo pri tem je to, da so našli pred 3 leti moža od Konvičke v bližnjem gozdu ubitega. Sumili so vdovo in jo tudi zaprli, toda morali so jo izpustiti, ker ji niso mogli dokazati krivde.
Trgovino in sospodorstuo.
BORZNO POROČILO.
dne 16. junija 1914.
Efektna borza.
Dunaj, 1.15 pop. Avstrijska renta papir 81.— avstrijska srebrna renta al.—. avstrijska kronska renta 81.50 ogrska kronska renta 79 90, kredi tke 6 0.50, Anglobanka 327.50, Union 571.25, L&nderbank 48 .—, Bankverem 504.75 drž. žet. G8"J.—. Lombardi 85-—, alpinke 7S2.- , turške srečke 213.—, Napoleoni 19 21, marke papir 117.87. London kratko 24.18. Pariz 95.03. Slabeje.
Dunaj, 3.15 pop. Avstr. rent« papir 31.—, kre-ditke '500.50, Llojd 5t>4.—, drž. žel. 681.50, Lo -bardi 85.25, alpinke 781.—, turške srečke 2 3—. cheques Pariz 96.01. Mirno.
Trst, (urad.) Francija 95.90-96.3°. Nemčija 117.75-118.15, It. 95 50-95-eo. London 24 16-24.23, 20 frankov 19.18 -19-23, 20 mark 23.49-23.54, so-verei~n 24.08-24.14. nemški papir 117-75-118.20, italijanski papir 95.50 - 96.—, avstr. zlata renta 10O.2O 1M.60, avstrijska kronska renta 81.4'-81.80, ogrska zlata renta 96.50 - 96 90, ogrska kronska renta 100.20 8»>." 0, turške srečke 212-215.— diskont za menice do 3 mesecev 3«/4 - 4'///„, nad 3 mesece 4'/4 - 4V/V
Blagovna borza.
Budimpešta, 16. junija Pš en i ca za april —.—, mi j —.—, okt. 12.99, r ž za april —.—. okt.
9 86; okt. 9.35; oves za april--. oktober 7.85
koruza za maj 7 33. juli 7 51 Ponudbe pšenice srednja. povpraševanje omejeno. Tendenca mirDa. — Prodaje neuaj 7.000 q.
Trst, 16. junija Kava. Santos good average
za maj —.---.—, za juli 57.25 59.25 september
58 25- 59 2?, december 59 50 - 60.—, marec 6 '.5<> -60.75. Tendenca mirna. Good Rio za juli 53.50 -—.—, juli —.---.—, september —.---.—, december —.---.—, maj 58.---.—.
Sladkor. Centrifug, takoj 27.25-28.— juni avgust 27.:»5 - 28.25 novem.-marec - 28.25 - 29'/,,
melis takoj 29.--29*/., juni-avgust 29V, 29 «/4
nov.-mar. 29.75-29T'. concasse takoj 29»/,- 29», kocke 30*'. - 3 14 kristal takoj 2874 287, juni -avgust 2814, okt.-dec. 25* K - Stalno
Deželno sodišče.
Zaplemba »Edinosti« razveljavljena.
Naši čitatelji se še spominjajo, da je bila pred daljšim časom — bilo je to 23. marca t. I., »Edinost« zaplenjena, ker je priobčila kratko poročilo o mazzinijanskem shodu v gledališču »Fenice«, kjer je neki razgret iredentski govornik poživljal laške dijake v Italiji, naj ne puste Di San Giuliana v Avstrijo. Deželno kot tiskovno sodišče je tedaj potrdilo zaplembo, a mi smo vložili proti tej razsodbi ugovor. Včeraj se je vršila na deželnem sodišču javna razprava o tem našem ugovoru. Razpravi je predsedoval svet. Lazarich, votanta sta bila svet. dr. Stegu in sodnik Benić, drž. prav-dnik dr. Zumin, zastopnik »Edinosti« pa Idr. Iv. M. Čok.
J Državni pravdnik je predlagal, naj se j odbije ugovor, ker zaplenjeni odlomek onega poročila vsebuje hujskanje proti
SB
MALI OGLAS i
aa
SH
□□
se računajo po 4 stot. besedo-Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :
□□ □□
veščo knjigovodstva in pisalnega stroja. Placa po dogovoru. Ponudbe na tovarno.
20. iuniia se otvori
o Bazovici pri Trstu
SEMENJ
za M konje m prašiče.
H1IBIIHI IIHlimi
Svoji h svojim! Svoji K svojim!
Dolžnost vsakega Slovana, ki stanuje na Greti, Rojanu ali kje drugje je, da se poslužuje v edini
narodni trgovini jestvin
Anton Poiar
= Trft-Rojan šf. 2 =
Velika zaloga testenin iz ll. Bistrice ter likerjev, finega olja, namiznega vina, riža, kave itd. — Dobi se vsakovrstno Ciril-Metodovo blago po najnižjih cenah. Točna postrežba na dom in po poštnem povzetju od 5 kg. naprej.
— ....... j*
TapeiarsRI ln preprogar. mojster jf
DRAGOTIN POC
Trst, Via Molln srands štev. 33 se priporoča ceni. občinstvu.

iS
Miiieir.k8pališ[EKii]j!(pnLWi
Slovenske Alpe. !!! ŽelezniSka postaja.
Krasna gorska lega zavarovana proti vetru, popolen mir, brez prahu. Čist zrak. Oživljajoče solnce.
Popolno vodno zdravljenje. S Inčne, oglikovo-kisle in električne ko; eli. Senčnati parki. Kr. sni gozdni sprehodi. Izborne restavracije s zmernimi ceDami.
Stanovanja v zdraviliščni hiši in v dvorcih. — Nizke cene. Izborni uspehi pri
Krvnih - iivčnih in pljučnih boleznih. Prospekti sastODj in poš'nine prosti
Dr. Rudolf Raabe upravui zdravnik.
Dominik Ter&ee
Trst, ulica Belveciere št. 47
prlporota cenj. oblinstvu svojo trgovino Jestvin in kolonij, blaga, katero Je vedno svete. - Postrežba na dom. - Vino In likerji v steklenicah.	s :
Moderno
kuhinjo in r osebne komade prodaja mizar v ulici Farneto št 26. 072
iivhui hv mizar v ujuci r arnero sl jo,
TvAMlinn Jestvin se proda v bližnj okolici. — lrsuvillll Lepa bodoč ost za mlade trgovce. Cena nizka Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 069
KInVtffltflfi pomočnik se takoj sprejme z» trajno nitpumu delo Leupold Lebar Bled, 40.
(070
Koza
z d brim mlekom se proda. Škorklja Sv. Peter 58.	671
usodna prilika.
na • broke. Ulica S Fr
Mizar proda spalne sobe po jako ni'kih cenah, tudi Francesco 6t 53.	67i-t
flflfffl e takoj meblirana soba z dvema poste-UUUU ljama na željo tuđi hrana. Ulica Com-merciale 9. pritličje.	800
f ji polnomasten, uležano blago, čajno maslo I »ll v ste in sveže fino pas te lizi rano mleko ima najceneje za oddati mlekarna Ivan Vramar, Črn i vrh nad Idrijo.	566
Jugoslovani! Il&nrUfe ^
10. - Gorica, Gosposka ulica	1111
Stalni krajevni agenti ^„.^s
na-tavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur" Brno, Keugasse št. 20.	614
Alojzij Uhlfeder
Trst, V. G. Vasari 19. Trst
Zolosa bukovih in hrastovih <108 za vsabovrstne pode.
Ed<nn gr muriia tovarna
dvofcoles . TRIBUNA" Gori o«, Trfaika ullua 26. (prej pi ovarna Ganup). Zaloga dv0K*l*s, šivalnih in > metliških strojev, gra-msfanov. oriaitrljonov id.
F Ba jel
Garier, Stolna hI. 2—4. Pro aja na ab-oka.
C« Iti franko
M. Remondifti
tapetnik
Trst, ul. C. de Rittmeyer 9|
priporoča slav. občinstvu svojo delavnico ter zagotavlja točno izvršbo
za vsako delo in po zmernih cenah. } i Mit mm n ti
Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št. 20
IVAH SIHOHEČ Trst
uilca Belvedere 49 s TRGOVINA USKJA :
v>eh vrst, črnih in barva-nih ter nadplatov z izde-lovalnico zgornjih Čevijev. "Velika - izbera potrebščin za čevljarje in sedlarje Specijaliteta : oodjseN I ! ! nik „PALMA" ! ! !
INI jjj
ULICA GIULIA 32, ?KSY r
Prodajalna : zelesnine in 0 predmetov za dcrnaCo rabo. Obrtni in poljski predmeti po zmernSh cenah. ::
S
I P^ffiSi^l^Jffi1^1^^?^ ^JSSL1™!^11 Plnzzfl delto Cnserm^ ! in Dudjejevlsko pivo (orez glavobola). - Zmerne cene.	—
l;i\; jo nam in tudi danes čitamo v ce-Liii l:dinosti% da se po tem volilnem okraju razširjajo volilni lepaki, ki priporo-io ! a idida uri Andrijašič in Valentič, jtin -te na drir^ili lepakih kandidaturi vfidrijašič in — C^rtolichl
Niamen krštv-j narodne discipline je prozoren.
Z ene strani mislijo, zlorabljajoč ime ča-itega našega narodnega borilca in našega andidata gospoda Josipa Valentiča vtiho-ti iti Andrijasiča: na drugem plakatu pa _ očitna zveza teli naših »rodoljubov« z taiijani, ki jim je na čelu zloglasni naš na-jdni nasprotnik 13artolicli. Ko so stvari take, se ne sme več mol-jati, mora se glasno izpregovoriti.
■—II !!■—■ II—H II—|| H—M HBMM—«■ ■■«!!«»mm
|| „Tržaška posojilnica in hranilsiSc
II^BZK^JDI igigKgfL^JgM g BI
POSOJILA DAJE
na vkojižfco 51/a°/o
yia menice po Cft'0
ia zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovora.
»MPTUJE TRGOV. MENICE.
HRANILNE VLOGE
sprejem* od vsakega, ča tudi m nd in jih obrestuje po
4 °|o
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
Rentni davek plačuje zavod sam. - Vlaga se lahko po eno krono. - ODDAJA DO-V MACE NABIRALNIKE (HRANILNE PUŠICE).
& Ž registrovana zadruga z omejenim poroštvom
TRST, Plazza del'a Caserma š*. S. natisf. g (v lastni pa3ait) ahod po glavnih stopnjicah. |
Poštn -> ranilnirni ra-'-un lli<XH	TELKFO n št 9-2.
Ima varnostno celico l^ife deposit ) 7.a shramh vrednost- i n h li-tin, dokument .v in ra/.nih drugih vreduot, popolnoma — varno proti vi mu in ožaru urejeno po n juove š-m načinu 'er jo oddaja strankam v nitjem o nizkih cenah
Stanje vlog nad 10 milijonov kron.
Uradue ure ; od 9 iio 12 dopoldne in od 3 tlo 5 popoldne. - Izplačuje se v-a^ delavnik ob uradnih urah.
III III
III III
III III
III III
III III
III III
III III
III 19
ii tggBBP^^aaeaaai m
TDflMim DPKII M Iz offlko«one slovenske trjovlne drož, so dosegle dosedoj vsepovsod najboljši sloves. Narodnjak 1RUU VU. rtui. Bnojjm ^g tvrdkl. U Mm postreže po konkarenenlh cenah. immh %cinnnf	0
se Vam »din
antiiionlo&SInnnL