O organizaciji ambulantno polikliničnih ustanov Naša zdravstvena služba ]e dosegla v dosedanjem delu ne-dvomno pomembne uspeiie. Ra-zen tega, da aj se dokaj raz-širile zmogljivosti zdravdtvenih ustanov in pove-čalo Število atro-kovnega kadra, nam dajejo po-datki socialnega zavarovanja tudi že pozativna znamenja o učinkovitosti zdravstvene služ-be- Iz teh podatkov js razvidno, da narasča v zadnjih letih ra-ze-n izdatkov za zdravstveno glužb-o zavarovancev hkrati tudi itideks presežka dela, upada pa indeks izgubljenega delovnega časa, povprečni odstotek nespo-sobnosti zaradi bolez-ni, indeks dolžine bolezenskih dopustov in indeks izdatkiov za zdravila. To kaže naslednj; pregJed: Res je sicer, da mdaks izdat-kov raste hitreje kakor pa in-deks preježka dela, aLi pa kakor upada mdeks ugubljenega de-lovnega časa, povprečni odsto-tek nespa&obnih za delo. indeks ih slabosti, ki se jih vse doslej n; mo-gla rešiti. Nekatere teh slabosti so v zvezi z nere-8enimi organizacijskim; vpraša-nji na področju ambulantno-poliklirrične službe. Kje so slabosti Iz podatkov za mesto Beo-grad in druga naša veliika me-ata, kjer živi velik del našega soclalno zavaravanega prebival-stva vidimo, da tretjina njiho-vega prebivalstva — aktivni za-varovanci — zasega dve tretji— ne dela arciibulantno-poliklinič-ne službe. V Beogradu predstav-ljajo na priraer akttvni zavaro-vanei 38.83 % prebivalstva, toda na nje odpade B6,14% ambu-lantno-pol!k!:ničn:h pregiedov. Z drugimi besedami, na enega aktivnega zavarovanca odpade povprečnjo 7,29 klinučmh pre-gledov na leto, medtem ko na drugo prebivalstvo, poleg dru-gega tudi na družinske člane zavarova^cev odpade povprečno 2,34 kliničnih pregledov na ose. bo in l&to, to se pravi trikrat tnanj. Odkiod takšna razlika med šte» Vilom kliaičnih pregledov zava- rovancev in kliničnih pregledov članov njihovih družin in dru-geg-a p.re6ivalstva? kaj storiti, da se odstrani to nesoraz-merje? Ta pojav lahko pojasnimo s tetn, da zavarovanci b<>lj napor-no delajo in da imajo težje živ-ljiit. zdravstvenp službe. na katere najlaže vplivamo. Prl tem bomo izkoriitili podatke manjše ank&te, ki jo je napravil zvezni Zavod za Ijudsko zdrav-je v nek; beograjski ustanovi. Za 69 pregledov 78 dni! Zelo je možno, da se število »kliničnih pregledov« aktivnih zavarovancev v dobršnem delu povečuje zaradi tega, ker morajo prihajati k zdravniku zaradi ureditve raznih vprašanj s po-dročja socialnega zavarovanja Gopravičilo odsotnosti z dela, za dobivanje hranannjkih nakazil, razne prijave in odjave Hd.) Zdravstvene ustanove Pa v na-menu, da bi izboljiSaie svoje gmotno stanje, izkoriščajo ne-koliko bolj na Siroko te obiske pri zdravnikih In jih vpisujejo toot klmične preg'ede. V tem smislu bi bHo vspkakor treba storiti ustresne ukrepe, da bi se odpravilj nepotrebnj obiski pr; zdravnikih. Ali samo to ni dovolj, da bi pojasnilj toliikšno nesorazroerj« v kiinKiaib pregle- dih. Za to marajo biti še drugi vzroki in slaibosti. Postavlja s« vprašaaje, ali ne nastaja to nesorazmerje zatega-delj, ker ne omogočimo ali ote-žujenrno, da bi se vsi pregledi ali pa vsaj večina opravila na enem mestu, v eni ustanovi prl eni ekipi zdravnikov. Zavaro-vanci so prisiljeni, da gredo od ene do druge in tako večajo šte-vilo »kliničnih pregledov« praktično y nedogled. To bi bilo tre-ba vsekakor preveriti. Temu namenu je tudi služila naša mala anketa, Res da je Stevilo anketiraniih primerov premajh-nio, da bi lahko na podlagi zbra-nih podatkov napravili nekakš-ne prepričljive in sobidne skJe-pe. Toda ank&ta nam v grobib. potezah orieatacijsko vendarle daje odgovor na postavljeno vprašanje. Anketa je pokazala, da so bili samo pri štirih cd 20 po dolo-čen,; »tatistični metodi ar.keti-ranih zavarovancev va pregle-dl opravljena v enem dnevu. Za druge zavarovance ni t>Ll dovolj en dan. Za 13 je bilo treba naj-manj tri dni, za nekatere pa najmanj 6 dni. Od 20 zavaro-vancev je bilo 13 na spe<:ialnem pregledu- Pri vseh 20 zavaro-vanoih je bilo 69 pregledov, od kalerih je bilo 40 specialnLh (58 °/o). Za vs« te preglede je bilo potrebno 78 dni. Šest od 20 je dobilo bolezensfc dopust, pet izmed njih samo 3 do 4 dni. Zavarovanci so potrebovali prvl dan od doma ali z dela do Pre-gleda povprečno 2 uri in 10 tni-nut. Tistim, ki s» prišU dopol-dne je biio treba povprečno po 2 uri in 36 nvnut, tistira pa, ki so prišli popoldne P3 po-vpreino po 32 minut (petkrat manj). Najdaljši čas zna-ša 6 ur (dopoldanski prihod). najkrajSi pa 5 m.;.nut (popoldansfci prihod). Za petorico ai biia ugotovljena diagnora, čeprav sta dva za pregled izgubila po tri delovno dni, dva po 7 dnL in. edea nad 7 dni. Ali js zavarovancem za teh 69 pregledov res bilo potrebno 78 dni, ali pa bi se ti prtgledi ne moglj ob boljši organizaciji zdravstvenih ustanov in njiho-vega dela, ob manjši izgubi de-tovnih dai in z manjšim tnu-čenjem bolraikov opravi« f krajšem času? Kakšne organi-zacijske' ukrepe hi bilo tre-ba storiti, da bi se vsi pregledi bolnikov opravili v 5im krajSem času?. Trcba si je prizadevati, da bi otganizirali kom- pletne zdravstvene ustanove Ce bi smelt iz te male ankete napravitj kakšne sklepe, teda) se iz njih. na prvem meatu vsi-ljuje potreba, da v velitoih me-stih že pri ustanavljanju mreže ambulantno-polikliinii6ntih usta-nov mislijo na to, da se ustvari možmo9t, da se za vsakega bol-nika opravi — kadar je to po-trebno — čini ve-5 pregledov in celo vsi, če je mogoče, na enem mestu, v eni uManovi. Kadar koli je mogoče, je treba v taki ostanov-i zbrati dobro ekipo strokovnjakov, Jti b; lahko v težjih in kompliciranih prime-rih bolnike konziljarno pregle-dovala. Tedaj bj naži bolniki verjetno lahko pravo<5a3no pri-hajali aa pregled in bi jih zdravniki pregledali. ne da bl j.im b:l0 treba čakati. Sicer si pa preds-tavljajte bolnika, ki mora poleg pregledov pri dveh zdravnakih ita še po rentgenski in lafcoratorijskj izid. Stinikrat mora čakaiti v vrsti. Toda če se v enem dnevu izvrši z-anj samo en pregled, če niso vsi pregledi v isti ustanovi, to dejaasko po-meni, da mu j6 za preglede po-trebno 4 dni, kar pravzaprav tudi potrjuje naša anketa. Ce vsakokrat čaka po 2 uri in 10 minut, tedaj samo pri čakanju izgubi skoraj 9 ur. Toda cfcisti-krat tudi z vse-m tem ne konča svojega posla, dostikrat mora vso to proceduro začeti znova. Seveda ni težko izračunati, kakSno škod<> pomeni to zanj in za skupnost v celati. Sodeč po rezultatih ankete. kaž« torej, da bi biJo bolje, 6* bi v Beogradu namesto maihnšlj in nepopolnih zdravstvenih usta-nov, ki jib. ustanavljajo z ge-slom približevanaa zdravstvena službe zavarovancem, n-a podla-gi razmer in potreb rajši usta-navljali v pogledu kadrov ia diagnaitično-tehniičn'ih naprav bolj kompletne ustanove. Le-t« bi omogo&ile, da bi se ako n« vsi pa vsaj dosti pregledov ve-likega števila zavarovanceir opraviUi na e^iem mestu. To bi precej pripomoglo, da bi se po-trebni pregledi opravili v naj-krajšem času in bi se izgnba časa zaradi čakanja skreila na najmanjšo mero- To bi verjetno pripomoglo tudi k temu, da t>l 6e zmanjšalo število nepcntreb-nih pregledov in bi se zdrav-stvena služba dejansko priblii-žala zavamvanccm. Podatki te naše anketne od-krivajo še neki moment, ki bl ga bilo vsekakor treba izkori-stiti pri organizaciji d&la zdrav-stvenih ustanov. Zavarovand namreč čakajo petkrat dalj na pregled dopoldne kakor pa po-poldne. Iz tega izhaja, da bi rrorale ustanove ali okrepiti do-po'dansko delo, če prostorna razmere to dopuščajo, al-i pa or_ ganizirati bolj enakomerea obLsk bolnikav, s tem da bi jih bolj usmerili na popoldne. Dr. Borislav Petrović