O ur Write U» Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki* cNA DAN DOBIVATE "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izv&cmJ nedelj In praznikov). ZA $6.- NA LETO NAD 300 IZDAJ TELEPHONE: CBelsea 3—1242 CIm« Matter Zlat, IMS at Um PmI OWm M New fork. N. I, AH tf •t March W. 187». No. 229. — Stev. 229. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 2, 1959--PONEDELJEK, 2. OKTOBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVIL GROF CIANO PRI HITLERJU Namesto Mussolinija je Ciano šel v Berlin BERLIN, 2. sep. — Fuehrer Hitler in italijanski vranji minister Galeazzo Ciano sta sinoči na dolgi konferenci razpravljala o Item, kako bi bilo mogoče čimprej končati evropsko vojno po Hitlerjevih predlogih, pri tem pa naj bi Mussolini igra! vlogo posredovalca. HITLER JE MUSSOLINIJA POVABIL Hitler je nujno prosil Mussolinija, da pride v Berlin, da se govorita glede konečnega poskusa doseči mir v sedanji vojni. Mussolini pa je kot svojega zastopnika poslal grofa Ciana. In Ciano je vzel s seboj samo ravnatelja svojega urada, brez gospodarskih ali vojakih strokovnjakov. MUSSOLINI JE PRAVI VLADAR ITALIJE Četudi ima grof Ciano kot italijanski vnanji minister in zlasti kot Mussolinijev zet veliko besedo v italijanski politiki, vendar je Mussolini pravi vladar Italije. In Mussolini je ostal v Rimu. CIANO JE BIL VEČ UR V RAZGOVORU S HITLERJEM Na Hitlerjevo povabilo je prišel grof Ciano ob polšestih zvečer v Berlin in 53 minut zatem je bil že pri Hitlerju v njegovem uradu, kjer je bil tudi nemški vnanji minister von Ribbentrop. Konferenca je trajala dve uri in 45 minut, nakar so šli vsi na večerjo v von Ribbentropovo vilo, kjer so nadaljevali posvetovanja. HITLER HOČE VEDETI, KAKO MU BO POMAGALA ITALIJA Hitler je od grofa Ciana hotel izvedeti, kako daleč je Italija pripravljena pomagati Nemčiji, ako bo treba vojno vojevati do konca. ANGLEŠKO VOJNO BRODOVJE JE TREBA UNIČITI Nemški vojaški krogi so mnenja, da je treba angleško vojno brodovje uničiti in francosko armado poraziti, da bo Anglija z blokado nemških podmornic prisiljena podati se. Ako pa angleškega hrodvja ne bo mogoče uničiti, tedaj bo morala Nemčija vreči vse svoje armade proti Maginotovi Črti, da izvojuje zmago na zapadni fronti. HITLER JE PRIČEL VOJNO, ANGLUA JO BO KONČALA LONDON. 2. oktobra. — Kralj Jurij VI. je pod pisal odredbo, po kateri je bilo vpoklicanih pod zastave 250.000 novincev. Prvi lord admiralitete Winston Churchill pa je v svojem govoru po radio, ki je bil v prvi vrsti namenjen angleškim prekomorskim posestvom, rekel: "Hitlerjeva stvar je bila odločiti, kdaj se prične vojna, toda ni njegova aH pa stvar njegovih naslednikov, kdaj bo končana.*' "Kdaj bo vojna končana," je nadaljeval Churchill, Mje odvisno od tesra. kako dolgo bodo Hitler in njegovi tolovaji, čijih roke so omadeževane s krvjo in pokrite z zločini, držali pohlevni, nesrečni nemški narod za grlo,** Oprostite! Zaloga vojnega zemljevida Evrope je pošla in nam ca, žal, ni mofoff vrf pošiljati. D« w Im do !9. septembra zemljevid I'oljske tako predrugatil. ne bi niti pred dvema tednoma nikdo verjel. Nemei so s pomo* jo Kusije sedaj dosegli v dveh tedu h. kar jim je v zadnji vojni vxelo rez eno leto. Poljska je pod oblastjo tujca, v srru vsakega Poljaka pa še ve dno živi. Nad 140 let je bila podjarmi jena, leta 1918, po svetovni vojni, pa je nanovo vstala. Nato je dvajset let zopet svobodno živela. Iskra narodne zavesti pa tudi po padru Varšave v poljskih srcih ni ugasnila, in vsak Slovan je u verjen, da bo Potjxka Izpod razvalin in jarma še enkrat vstala kot svobodna država. PRVOTNA VOJAŠKA RAZDELITEV POLJSKE REPUBLIKE Kitajska: JAPONCI UMIKAJO ČETE IZ MONGOLIJE Vsled premirja je ponehala napetost med Rusijo in Japonsko. TOKIO, 30. sep. — Vsled premirja z Ru-sijo more Japonska zmanjšati svojo arma ilo v Mongoliji, kamor je morala ]>osluti mnogo vojakov, ko so bili v teku boji z Rusi i*a maučukuaiisko-mongolski meji- Obe armadi ste zelo zadovoljni, da se morete vrniti v svoje vojašnice, kajti Mongolija je najbolj mrzla dežela na svetu in niti Rusi, niti Japon ci niso bili privolji ostati čez zimo na mongolskih planjavah, kjer kaže pozimi toplomer 30 stopinj Fahrenheita pod ničlo. Ko IkmIo izvedeni vsi pogoji premirja, se bo>te o*bc armadi umaknili z meje. Ruski in japonski častniki izvršujejo v najlepšem sporazumu pogoje premirja, da morejo čimprej oditi iz puste In mrzle Mongolije. Odkar je bi-No dano povelje 44vstavite o-genj", je postala cela fronta mirna. Ker ima Japonska do-Volj opravila na Kitajskem, Rusija pa je pričela korakati proti zapadu v Evropo, je mogoče več let pričakovati miru v Mančukuu in v Mongoliji. Vendar pa Jaiponska ne more zmanjšati svoje armade v Mančukuuu,. doklef drži Rusija svojo veliko armado v Srbiji- • Ko je Japonska postavila novo državo Mančukuo, je Rus?ja takoj sklenila pogodbo za medsebojno vojaško pomoč, z Vnanjo Mongolijo. In ker Rusija ni priznala meje, ki jc je začrtala Japonska, se je Vsled tega mnogo bolj borila za svoje interese, kot pa za in terese Vnanje Mongolije. KAKO SO NEMŠKI NACUI IN RUSKI Po medsebojnem sporazumu med Rusijo in Nemčijo glede razdelitve Poljske bo Nemčija dobila večji del, kot pa je bilo domnevano in kakor sta se dogovorila generalna štaba. Medtem ko je vojaški sporazum postavil za m«jo Vislo, je politični sporazum med Molo-tovom in von RLbbent ropom določil za mejo Bug, vsled česar je bila meja potisnjena 130 milj vzhodno od Varšave in teče malo zapadno od Brest-Litovska. Meja se pričenja na južnem koncu Litvin-ke ter teče za pad no do Avgust ova do meje Vzhodne Prusije trr sledi vzhodno-pruski meji do reke Piše, ob kateri nato teče do Ostrolenke. Zatem teče proti jugu, dokler KOMUNISTI RAZDELILI POLJSKO ne zadene ob reko Bug pri Nuru, nato se nadaljuje ob Bugu do Krvstnopla, nakar se zavije proti zaipadu ter teče severno od Rave Ruske ter sledi reki Sanu, zapa-dno od Premisla, od koder se po kratkem ovinku proti zapadu zopet obrne proti vzhodu ter teče do Karpatov blizu izvira Dnjestra. Nemčija si je - to razdelitvijo dobila Gdansk, koridor (Pomorže), industrijsko Slezijo, Varšavo in celo osrednjo Poljsko, južni del Galicije z mesti Lodz* P«»-sen. Krakov. Ru>ija pa je dobila Vilno, Bialostok, Brest-Litovosk, Lvov, poljsko I krajino in Pripetska i noč vi rja. Delavske vesti O Molj ski: DELOVNI TEDEN NE SME BITI PODALJŠAN WASHINGTON, 1). C., 30. sep. — Ameriška Delavska federacija pravi v svojem i»oročilu, da se je delavski položaj nekoliko izboljšal, treba je pa na vsak način preprečiti podaljšanje delovnega časa, kajti s tem bi "bile uničene vse ugodile pe s led ice gospodar, izboljšanja, v kolikor prideta vpoštev preskrba dela in zmanjšanje števila nezaposlenih. V svojem eeptenrberskem poročilu pravi Federacija, da je sedaj več njenih članov zaposlenih kot jih je bilo kdajkoli izza jeseni 1937. .Meseca julija je bilo v deželi 10,308,000 oseb nezaposlen i 1«, zdaj je pa padlo to število nekaj pod 10 milijonov. Upati je, da bo vsled povečane delavnosti in industriji izboljšan delavski trg. To se bo pa zgodilo le v slučaju, če bo mogoče preprečiti podaljšanje delovnega tedna. Že štiride-seturni delovni teden je ipredolg in če se ne bo skrajšal, bo nezaposelnost še vedno eno najbolj perečih ameriških vpra-j šanj. ITALUA PA UPA NA PLAČILO Za Italijo pa ||>oložaj ni tako slab, kot izgleda. Tajna diplomatska pogajanja so še vedno v teku. In Mussolini še ni položil svojih zadnjih kart na mizo. Ako pride do miru, bo mogoče Mussolini pristal na razdelitev Poljske, toda bo zahteval, da se SUalin zadovolji s svojim vplivom nad baltiškimi državami, sam jM» hoče imeti svoj vpliv na Balkanu. FEDERACIJA PROTI PREISKAVI CINCINNATI, Ohio, 30. sep. — Tukaj zboruje unija stav-binskih delavcev Ameriške delavske federacije. .lustični d«-department je nedavno uvedel prei.-kavo stavb'n>ke industrije češ, da je monopol izirana. Javnost je vsled tega zbegana, ker ne ve, zakaj pravzaprav gre v tem slučaju. Če preiskuje ju stični department stroške raznih stavb, mora pri tem upoštevati, da igrajo pri gradnji hiše plače zidarjev razmeroma majlmo vlogo. P red sem je treba vpoštevati cene zemljišč ter zavarovalninske, financijske in odvetniške stroške. Po sedarfjem premirju z Ja- kajšeku v njegovi vojni z Japonsko je 'bila meja določena .pon-sko, kajti Jaipowi so mne-po ruskih zahtevah. '^ja, da ima sedaj Stalin- do- volj opravila v Evropi in r-.s bo več mogel pošiljati muniei-•je Kitajski. Japonci trdijo, da se Rusija s premirjem ni zavezala, ^ da ne bo pomagala maršalu Čan- NOVA POLJSKA VLADA P Ali IZ, Francija, 1. okt. — Poljski predsednik profesor Ig nacij Mosčicki je včeraj odstopil in je za svojega naslednika imemmil Vladislava Rad«*zkiewicza, bivšega governerja Pomorža. Mosčicki je imenoval svojega naslednika v soglasju s poljsko ustavo, h kateri je bila sprejeta dodatna točka glede predsedništva 17. septembra, 1939 v i>oljskem obmejnem mestu K u t v ju, p red no je vlada pobegnila čez mejo na Romunsko. Mosčički je najprej predsedniško mesto ponudil »davnemu pijanistu Ignaciju Paderewskemu, ki pa je mesto zaradi slabega zdravja odklonil. Vladislav Raczkiewicz je v poljskem poslaništvu prisegal kot predsednik poljske republike. Prvo delo novega predsednika je bilo imenovanje novega kabinta, ki je nadomestil kabinet, ki je interniran na Romunskem Novi kai>inet ji* naslednji: General Vladislav Sikorski, vrhovni (»oveljnik poljske armade v Franciji, ministrski predsednik; Avgust Zale^ki, vnanji minister; polkovnik Adam Koe, finančni minister in profesor Stanislav Stronski, minister brez portfelja in podpredsednik mini-trškega sveta. Predsednik Raczkiewicz ln> s svojim kabinetom stanoval v Franciji. Nova poljska vlada je bila zato naglo postavljena, da more že poslovati, p red no nemška armada vkoraka v Var-žavo. Novo prljsko vlado bodo |>oleg Anglije in Francije priznale nevtralne države in bo imela pravico raz|»olagati s Ti milijoni dolarji poljske zlate rezerve in z drugim denarjem, Jci ga ima Poljska v raznih državah. Romunska vlada je Mosčiekegu izpustila iz internacije ter je včeraj potoval - kozi Sul>ot:eo v Jugoslaviji na potu v Francijo skozi [talijo. Potoval je kot navaden državljan. ŽALOSTNI POLOŽAJ V VARŠAVI BI DIM'PHSTA, Madžarska, 1*9. sep. — Varšava je bala ve* čas dvajseti I nevuega bombardiranja v plamenih. V mestu j* bilo ob predaji 3(j,000 ranjencev, ki niso imeli ne obvez, tw zdravil, ne hrane. Nemška radio postaja poroča, da je ves južni del Varšave v plamenih in da se proti nebu dvigajo gosti oblaki dima. BERLIN, 29. sep. — Nemci so bili zolo r«Ua Um m iMriko 2a pal tola ...............98.00 M»..MMMMMh.. HJC'b pol leta Eft New Torb m coto loto . . $7 00 Zo pol lKa ................nn Za la MfmfK ta etfo Mo .. f7.i» "«LA8 W4JBOOA- IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMftl NBDBLJ IE PRAZNIKOV 'OUI NAMOI-, tit NEW IOU. tL *—tStt POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. NEVTRALNOSTNA POSTAVA V kongresu se nadaljujejo posvetovanja glede iz-I »rente mix* nevtralnost ne postave. Začasno je vse odvisno od senata, dočim je poslanika zbornica debato o tem za par ni odgodila. Vladna predloga bo nedvomno dobila v poslaniki zbornici večino. Senatni odbor za v umije zadeve bo o nji temeljito razpravljal. To je isti senatni odbor, ki je .pred dobrima dvema mesecema zavrnil »lično reformo z lii proti 11 glasovom. V »edaujem slučaju bo izid najbiž drugačen. Predloga vsebuje naslednji dve važni politični točki: prepoved izvoza vojnega materiala »bojujočim se državam naj bo odpravljena, obnovitev takozvane "cash and carry" določbe, ki 'je bila dne 1. maja razveljavljena. Prva točka je jasna. Določa namreč, naj bo Angliji in Franciji dovljeno kupovati Vojne potrebščine v Združenih državah. Težavnejša je druga točka, ki določa, da je treba te potrebščine plačati v gotovini ter da se jih ne sme izvažati na ameriških ladjah. Večina poslanske zbornice glede podrobnosti obeli točk se še ni sporazumela. Nekateri priporočajo za plačilo trimesečni rok, kar bi dalo stvari povsem drugačno lice. Trgovska mornarica ni zadovoljna, ker bi dobile angleške trgovske ladje tako prednost, dočim kongres noče tvegati nevarnosti, da ibi jse s tem poslom bavile a-meriške ladje, katere bi morali na vseh vožnjah spremljati ameriški submarini. Ameriški trgovski interesi bodo torej v ozadju. V tozadevni politiik ne bo prišel business v poštev. i Posvetovanja oziroma i>oganja bodo trajala mogoče do meseca decembra, do onega časa se pa utegnejo pojaviti v evropskem vojnem položaju važne iapreinembe. Za vse to se pa finančni svet dosti ne briga, kajti na newyorški borzi narašča cena vojnim akeijam od dne do dne. VAŽNA KONFERENCA V me.stu Panami se vrši že ves teden važna mednarodna konferenca. Tam so se sestali zastopniki ameriških držav k posvetovanju glede ohranitve skupnih interesov z ozirom na evropsko vojno. Najvažnejša točka na dnevnem redu je preprečene nevarnosti morebitne submarinske vojne v bližini ameriške obali. Proti temu bi bile vse ameriške republiko. Poleg tega so sedaj v južnoameriški trgovini nemški izdelki brez vsake vrednosti in nemška marka je izgubila svojo veljavo. Amerika trgovina mora izpolniti vrzel ter obnoviti gospodarske odnosa je z Jnžno Ameriko. — Razdejanje v Evropi, gospodarski podvig Severne in Južne Amerike — to je slika sedanjega časa. CESTE IZ SOLI. O poskusih uporabljati za gradnjo cest kuhinjsko sol, se je že mnogo ,pisalo. Sedaj je ie prišla ta zadeva preko meja poskusov in o nji «e da govoriti že na podlagi izkušenj. Nant+ki tehnik Otto BArei* piie, da *o sobe cente v rabi %e v nekaterih aapatlnih državah Amerike, las soli zglajene imajo tam, kjer je soli mnogo, raed drwgim r prost ranah .solnih pustinjah in pri velik« slanem jttfcro v državi UtšiL ' BVwfc ml i* fektočnje na ro5-Mh mtoh m pokazale, dm lah-¥o ddbiiao is primemo mei&-m in tiŠ&um ebH s peskom, |ka cesta je brez prahu, trda in itrptižna. S soljo pomešam tpraih pokriva cesto kakor nioč-|na glacoura. Toda trpežnost iz soli zgrajene ,ceste je vezana samo na manjši promet z vozovi. [Tuna, kjer drVe po cesti težki I tovorni avtoiihobili, za gradnjo ni priijadna. .Zelo dodbro se oteoese sol za popravljanje Ktranekih cest in hodnikov za pešce in kolesarje., posebno tam kjer fl2£»tanejo cegte po nalivih ali spomladi, ko kopni sneg, blatne. Stroški as. gradi? jo solnih oest 90 neznaAnL Kjer ni pri rokah peska, je dober tudi gramoz, izkopan k starih cest. Najboljši je iloroat pesek, ker st ddbr o sprime % toljo. RUSKI VOJAŠKI TANKI Peter Zgaga SLABA VEST Na svetu ni nič hujšega kot bom raje povedal zgodbo, ki je slaba vest. Nenehoma ki ju je se je zgodila pred leti. Zgodbo in očita. Blagor tistim, ki ima- o mladi, lepi ženici, kateri je jo dobro vest. Pa takih je ma- štiri mesece po poroki na-ve- lo Pa kaj ibi pridogival! Vam ti ni mož docela kova. Mussolini je t>o|>olnoma zd rav, a je castihLepen in de-klamatorski. Munsolinijeva di-' mimika L-avira iz presežka njegovega krepkega telesa. Wells je meti rekimi pisatelji, ki so govorili osebno s Stalinom v K remiju. "Stalin mi je bil toval zdravnik izpreujembo zraka in se je podala v Evro-po. Slovo je bilo težko. Posloviti _^ !«e j^ morala od moža in od j svoje najboljše .prijateljice. drugačnega'Prav na tiheni > l">*lovila . -V vzhodni Polj-ki igrajo najvažnejšo vlogo sovjetski vojaški tanki, ki jih je videti na -lil'i problemi priseljenca Inozemci, ki so prišli pred 1. julijem 1924 morejo legalizirati svoje bivanje. VPRAŠANJE: Prišel sem nezakonito v Združene države meseca februarja H*23. Že mnogo let čakam na priliko, da bi uredil svoje bivanje in postal aoieriR: Kes je. Kongres ;je končno sprejel dodatek" k za-koivu, ki je dajal inozemeean, ki so prišli pred .'i. junijem 1921, pravieti takozvane regi--1 racije. Ta pravica je bila sedaj raztegnjena na vse one, ki so prišli pred 1. julijem 1924. pa ni ni kakega zapi-ka o njihovem zakonitem prihodu v svrho stalnega bivanja. Predhodnik je pojfrpisal novi zakon dne 7. avgusta in je zakon takoj stopil v veljavo. l)a re stvar uredi, mora inozemec ali inoaein'ka dokazati isledeče: 1.) da .je prišel v Združene države pred dnem 1. julija 1924: 2.) da je po svojem prihodu neprenehotna stanoval v Združenih državah; 3.) da je oseba dobrega moralnega značaja; 4.) da ni podvržen deportaciji. j VPRAŠANJ H: Ali je re>, da Za prošnje služi tiskovina i jc bil -prejet zakon, ki določa Prišel na obisk, pa ostal tukaj. VPRAŠANJE: Prišel eem le ta 192.^ v Zdi iižene države skupaj e»N svojo ženo sicer zakonito, ali le zača>no na obisk. Kadi zmedenih razmer v Kvropi i»a sem ostal tukaj. Dobm za-.-:hiži-m in nis«-m bil nikdar na reliefu. Nekje sem čital, tla je l>il v kongresu zakonski predlog, ki bi dovolil inozeiitceui, ki so tukaj vsaj 10 let, da uredijo i:Voje bivanje, tako da morejo )w»tati ameriški državljani. Ali je bil ta predlog sprejet * ODGOVOR: Ta prnllog je bil stavljen v j*re"fšn.jem zasedanju kongresa, ne pa v ravnokar miniileuL Kakor zakon danes stoji, vi in vaša žena sta podate v iuozcnitftvo in zaprosite a-meriškega konzula za priseljeniško vizo. Druga stvar bi bila, da ste prišli pred 1. julijem 1924. kajti ravnokar je sprejet zakon, ki omogoča lcgaiiziranje onim, ki so prišli priti tem dnem. Registracije inozemcev. Prišla je 1. 1929, se tu poročila in ima tukaj otroka. VPRAŠANJE: Neka žei*ka je prišla sem nezakonito 1. 1929 se tu poroeila in inua otroka, tukaj rojenega. AM bi mogli deport i rat i jo? <»IMH)V4>R: Ker ima tukaj moža in otroka, bržkone ne bi je deportirali. Oblanst pa bi ji tlela rok. naj odpotuje v ino-zenMvo, kjer naj se pobriga za prrselji-niško \flzo. Ako mož je ameriški državljan, bo mogla v to svrho v Kanado. Naj se obrne* na Foreign ljanguage Information Service, 222 — 4th Ave.. New York City, ki bo ji dal potrebne informacije. tudi od svojega ljubimca.Vsem trem je obljubila pisati na doi go in široko. Sele po dveh mesecih se je spomnila svoje obljub*. Pisala je pa strašno nerada. Slednjič je oddala tri pisma. ........^ ............ j,- Možu je sporočila: — Po- Mšeč, ko sem se pogovarjal ž!z,,^v.1 i voJa ie««- — Prija-irjin^" je napisal Wells, ** mi-! t*-Iji«-i; — Pozdrav! Tvoja prisilni da posebnih intelektual- 1«» ljubimcu: -- RAZOČARANJE PISATELJA WELLSA. Fonm 659. Treba tiskovino izpolniti v dvopisoi in jo v}K)-la-ti najbližji priseljeniški postaji skupaj z money orderom za $10 in dvema fotografijama. inji>»M||a«*x<>1*iU}|ti*ii>«Btatai|li«iiiitMtii|1£.itii> Hi|lltMp,Mi|itiiiiJ*f,Mi)i.iiiil»?,»«iiirii!ll«,tll|iti POŠIILJATELJEM DENARJA Zaradi političnega položaja v Evropi naznanjamo onim, ki so nam poslali denar, da ga pošljemo v stari kraj, da ga začasno držimo, dokler ne prejmemo zagotovila, da bo izplačan brez vseh težkoč. V tem oziru smo se že obrnili na pristojno mesto ter upamo, da bomo mogli v nekaj dneh sporočiti, tla bo zopet mogoče normalno pošiljati denar. Denar v Italijo je mogoče pošiljati ravno tako kot prej. Ne sprejemamo pa denarja za pošiljatve v Nemčijo in na Poljsko. Nobena država ne izplačuje več denarja v dolarjih. Upamo, da boste to upoštevali in se boste prepričali, da to delamo iz previdnosti, da obvarujemo svoje rojake pred kako škodo. Zahvaljujemo se za dosedanjo in se priporočamo še za nadalljno naklonjenost. Potniški Oddelek, Slovenic Publ. Co. i^^UiiiiiiiiKUiiiiMi^i'HiioiuuH'nuniiiii^ registracijo vseh inozemcev v Združenih državah? OIXJOVOR: Bil je tak predlog v kongresu, ali kongres ni nič ukrenil v tem pogle hi. Enaki predlogi so bili stavljeni v rjiz-njh državnih legisJaturah. V državi Penn-vlvaniji je bila registracija imjzemcev vza-konjena in se sedaj tam uve-ljavlja. Državljanstvo inozemcev, dolgo bivajočih v Ameriki. VPRAŠANJE: Nar-elil sem -C v tej deželi leta 1911, oženil se tukaj in vzgojil flvoje otroke, zaprosil (pa nisem nikoli %a ameriško državljanstvo. Konč-no sem se odločil vložiti nat.u-"slizacijskeiira uradu prošnjo. Nekdo ipa je rekel, da ftnleral-na sodišča odklanjajo prošnje onih, ki <»bnoKt i nima, a ga mi hat ram za izrttlno enei*giči)e-ga in fM»štein*ga človeka. Ka-ziM*aral me je pa zaradi tega ker je za svojo lastno reklamo pustil izdelati bedatse filme. Na poti ustvarjanja demokratičnih idej v praksi, vodi zdaj Rusija, in pa gotovo, da Ihj dolgo ohranita vodstvo. Novi red v Rusiji je še m-izdelan in neroden, a je nov red, ki je ustvaril novo močno enoto." O Japoncih pravi Well-, da >o nacisti brez Hitlerja in faši-ti brez M'iMsolii>i ja. Well- ne verjame, da bodo J a p) lici na Kitajskem uspeli. FIZIKALNA SILA BESED. Dubovna inoT* izgovorjene besede .ji' lahko večja ««l naravne moči. Toda to ni v nobenem razmerju s fizikalno močjo izgovorjene besede. Fiziki v poskwnem laboratoriju ameriške Bel love telefonske dvužbe -so izračunali drugo stran izgovorjene besede in prišli do zaključka, da znaša povjprečna sila ene besede pri -bližno tisočinko milijontinke konjske srle. In iz tega so takoj napravili nekaj primerov. (V Iri mogli toploto na božičnem drevesu goreče svečice e-iiakomerno nizdelil na pK'dine govornike, in sicer ogovarjajoče pogonski >ili poedinih be-M*d, bi lahko govorilo istočasno okrog 11NI,0iM) ljudi tako dolgo, kakor svečka gori. fV človek Š4*ix»<"e. ]>ade sila njegovega i moirla poslati drmreira kot samo jh»-zdrav! Že v>aj "ti-»»." poljn-Im>v" bi priložila. I >aleč pr<»č od mene si začela razmišljati in si prišla do zaključka, da najino razmerje ni dovoljeno. Sicer me vse to dosti nt* briga. Kakor ti meni, tako jaz tebi. Gotovo si kakšnega »irugega izbrala. Bodi -rečna ž njim. Tudi meni postaja žal, ker sem bil tako .-lep in nepreudaren. .Mogoče se lw»š premislila, p:i bo že pre|Hizno. . . Najboljša prijateljica ji je pisala: — Hvala za tvoje pisemce, ki ini je vse razodelo. Kdo vendar Te je naščuval proti meni? Jaz nisem nikomur nič re. kla, če sem pa omenila, da *>i moža vzela zaradi denarja, j^ to resnica. Mojih opazk gle«!< Tvojih oblek bi pa tudi ne smela preresno vzeti. Pri odhodu -i bila pa že tako oblečena, d:i smo -e ti vsi uatihem smejali. Seveda, jaz sem dosti mlajša od Tel h* iu kar bi se meni podalo, m' Tebi ne |Mwla. .laz sem odkritosrčna napram vsem, po sobno pa napram Tebi. Če se je v sled tega najino prijateljstvo -krhalo, nič za to. Zdaj Te šele natančno ]x>znnm. Pozdrav . . . Mož ji je pisal: — ( emu mi jiošlješ po tako dolgem času tako kratko pismo.' Še tega bi Ti ne bilo treba. Zakaj jezna f Uotovo Te je kdo prav nesramno nalaga'. Vsem čenčam bi pa res ne sme- šepeta. Fortissinvo v orkestru jla verjeti. Ce Ti je kdo kaj na jeična in še bolj sramotna kakor dejanja diktatorjev. * * lektrični žarnici. ORKAN NA PACIFIKU. Za vročini valom, ki je kuhal Kalifornijo osem dni. se je sedaj vreme naenkrat spremenilo in zadnje dni je nastal ob obali tako silen vihar, da se je igral z ladjanri kot orehovimfi lupinami. Najmanj 34 oseb je pogrešanih in se boje, da so utonile. Več ko dvajset čolnov vseh velikosti pogrešajo. Z enim samim ri;biškwn čolnom je utonilo 24 oseb izmed 26 na krovu. Ribiški čoln Sunshine z 23 mož posadke, ki bi moral tisti čas donpeti v San Pedro, se pogreša. Dalje pogrešajo tudi dve isportni jahti, na ka-feriih je bilo 70 oseb. Obrežna Ktraža je imela polne roke dela, ko je (prišlo «1 vseh strani polno klicev za pomoč. Sioer bo pa vEelo še več dni, predno se ".r^. • i bo zvedelo natančno število Po opisu Adolfa Hitlerja j ponesrečencev in ocenilo škodo ugotavljiwWelis,, da je Musso^-po viharju. ha in stanovanje pospravlja, je nesramno lagal. Saj si mi jo ti priporočila, saj si jo sama najela. Prav ljubi se mi zvečer, ko pridem iz urada ves utrujen domov, še kakšne neumnosti uganjati. V hotelu sem pa samo dvakrat prenočil, ker sem ibil nekam založil ključ od hišnih vrat. Torej, prosim te, bodi pametna, saj poznaš zlo. bne jezike. Mlada ženica je prečitala vsa tri pisma, pa ni odgovorila niti ljubimcu, niti prijateljici, niti možu. Pač je pa pisala znanemu advokatu, naj ]>oizve, kaj pravzaprav počne njen mož. In advokat je zbral toliko dokazov, da je sodnik njun zakon ločil. ^Sedaj je vdrugič poročena. Ima prijateljico in poleg moža tudi ljubimca. Ko bo ponehala vojna in so bo Evropa pomirila, bo zopet odpotovala v Evropo. QLX S NiBaUP-NewToii Monday, October 2, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) ,DAIL!f Dopiaav km osebnosti as |»» l«liž»J< s*s. Dspiol am «eCrtksvs Met liko naj bodo v mmštm «m4u eejkemoje t tredo tjutnj. Vesti i z slovenskih naselfc . . i . * % i ... >m Dopisi ho nam vedno dobruduUi, ker snnbaajo v ne ium> riUteljr In ae i njimi naši rajnki Uko-rekor Med seboj pogovarjajo. PR VI KONCERT TOMAŽA CUKALETA Zvonko A. Novak. Ze vw" kakor dve leti je W-ums o« Ilia r m se prvič h »zna nil * načini; .tenoristom Totna-it-m OukaMom. To je bilo na neki »pevski vaji eikasikega pevskega rf>ora 44Prešerna'* karnor sva tedaj če prav pridfno zahajala oba. Ko sem zvedel, da «e Tomaž uri posribej v petju ter pripravlja za opemnga pevca. «eni se začel £e bolj zanimati zanj ter spridotmi za*d«*lovati razvoj in izpopolnjevanje njego-vejrt jriatm. Priafni in vztrajni fant je mciftla opazil to moje zanima n j*1 tudi Banu, pa ^e nii je približal ter oKtal z meno v tesmih rtiknh in prav zaupnem 'prijateljstvu do danefc, čeprav *e*n nra adaj pa irlaj kar brez ovinkov povedal, kaj mi ni všeč v njegovem petju in "kaj bi bilo treba zboljša.ti in opiliti v njem. Prejkone ga je prav ta moja blagohotna kritika vzpodbujala k vztrajnosti ter še bolj navezala name. Njegov glas se je v teku teh dveh let tako raainahnil, razvil ill izpopolnil, da ga je treba z vso re-w>fttjo vpoštevati. Razlika je tako velika, njegov napredek tako razveseljiv, da ga mora človek nehote občudovati, kadar ga posluša v t*4i dneh. Priti mora odar>ke ustanove, če se prav sedaj resno peča z vprašanjem, kako bi ^i ustanovilo potrebno šolo za slovenščino in angleščino, če že želeno /poKvediuje. kidaj vendar pride inoj noyi bese-dmjak na t V}!, potem seni pač lah ko prepričan, da ne oibrne hi4»ta Tomažu Oukaietu, ki je bil pred dobrimi 29 leti rojen tamkaj — napolni dne 15. oktobra popoldne veliko dvorano svoje lastne narodne hiše do zadnjega kotička, ter s tem pokaže, da prav dobro ve, kolikega pomena je lepo petje za na-šo knKnro in veljavo v ameriški javnosti. . narodi temveč vsej naši celokupni domovini. Zato je čas, da se — zlasti sada j do sporazumu — enkrat tudi nri Slovenci Zganemo in zahtevamo ,pra\ilčncj^o repre-zentarijo nadega naroda pri diplomatskill in konzularnih uradih Jugoslaviie v tujezem- ftfVU. DR. V. RYBAR ODLIKOVAN Naš -edini slovenski diplomatski »uradnik v Združenih državah, svetnik jugoslovanskega poslaništva v Washing-tonu, dr. Vladimir Rvibar, je te dni prejel od jugoslovanske vlade visoko odlikovanje reda Sv. Save 3. stoqmje. fUdlikovanje Temu zaslužne-ni(u filovernkemu diplomatu pomeni poklon visemu slovenskem^ narodu, kajti znano je, da imamo tudi Slovenci nrnogo odlični-b, visoko na Obraze ni li mrtž, ki pa ,žal radi naše pohlepnosti in pomanjkanja zavesti ne dobe tistega upoštevanja kot ga zaslužijo. Dose daj ?am) imeli pri naših diplomatskih službah v Združenih državah le dve izjemi; dr. Pi-tamica. Po-tojnčana, in zdaj dr. RVbarža, Tržačana. Oba sta se izkazala kot rZvmtna -diplomata odličnih kvalitet, ki delata čast ne samo svojemiu NAZNANILO IN ZAHVALA S tuliilm in ialoHtirim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem. ftaJowtno vest, da nam je kruta smrt ugrabila iz ua*> »rede ljubljenega m<«£a in očeta Jacoba Petkovšek • r ti , » ; ? t ■>-♦ j-y *k*r na tako trafltftu na«ii. V peCek 1. septembra Je šel zdrav lo ve*H na tvoje delu, okoli 9. ure je pa priMo do eksplozije vsled slabih aaredli. ki u* Je sabtevalo n>i?ovo življenje. Pokojni je bit rojen v Hovtab na«i lx*atcem, leta 1980. V Združene države Je prifel UMI ln Mi »talno nurtjn in »več tukaj v IJttle FaUs, N. Y., kjer Je tmitel tudi «rub. Pokopan Je Mt po katoll&kem obre.ln na Ht Mmry pokop***«. «*ra» lepo ne zahvaljujemo d m«v o Zd ni ženi Skrrend SNPJ., kntere Je tudi on ML za padurjanl venec is za udeležite* po- ru*«. Zahvaljujem« «e pa tudi dfafttvu av. Jožefa, JSKJ., drnStvu Marije Ponašaj. KSKJ za cvetlice. +nr lepa brala vsem sosedam in prijateljem za pokloni ter veneer In r vet Mr. Prav lepa tavata tndl da rov«teem za «*. Mi4> Prav loprf ae zahvaljujemo r*~m rojn-kom. ki no prim pokojufka kropit ▼ tako obilnem ftterlla, priSl so tudi la daljnem Clevetanda, Cherry Valley. Rose6oona, In vae fukaj" «nj» okolice. Prav U^m hvala ttfdi poterpbeem in vnem. kateri ate nam pomagali aa ta aH aa oni naAn T dnevih nale «ajve«e žalosti. Prav iae tudi zahvaijajema vsem, ki so dali kare aa pogrep, *u pocietmlku Ttanaž Krmarju, ki Je vae tako lepo uredil in preakr-bet. Btm bodi vzem aMIea pldflhlk. Tt pa ljubljeni »oproc la ofr. ki « no tako nenadoma Aptttfl. ItVbeaMtem truda In trpljenju v naročju matere ae-OhranlM Te hom« v IKnftm spominu, dokler tudi mi ne Tet*4, kjer at rr* trpljenja bi lo«fve. oefatt: MIKROSKOP, KI POVEČA 25 TISOČKRAT. Z 'golim človeškim očesom i-e da opazi vat i struktura raznih teles ali neznatni organizmi Aamo do gotove meje. Z uporaibo drobnogleda se je pa pomaknila meje vidljivosti precej dale«'. Ne<^av^M) je bila dosežena meja SOOO-ftratne^a povečanja in na tej aneji se je tehnika svetovnega mikroskopa zaenkrat ustavila. Zdaj je pa posrerilo v optično elektron-skiih laboratorijih znane tvrd-ke Siemens in Halske izidelati niikrosikop, ki omogoča že zidaj skoraj pravljično povečanje, namreč 2o,000 ,kratno. Ta presenetljiva možnost r>e bo pa gotovo še znatno »povečala. Ta napredek v wtkri vanju človeškemu očesu doslej prikritega mikrokozma utegne pomeniti popoln preokret v organičnem in anoiwanieTiem svetu. Xovi aparat je d<^»il ime nad-mikrosikop. Qsno\'an je na čisto novem(priiKjiipu. Slike predmetov se ne tvorijo s svetlobnimi valovi, temveč z elektronskim irožarevanjeirk. V tem tu-a, čijih veliko#?t tvori večkratne poa brata. Pretekli teden je neizprosna bela žena .pokosila nežno cvet-|ko. Umrla je namreč Frances Rtopar v starosti 14 let. Pokojna je bila hčerica Franka in Frances Stopar. neznatna telesca, ki jih smatrajo za izločke bacilov. Dalje so bili odkriti nekateri doslej ne-vitlni organizmi,, povzročujoči nalezljive l>oleeni, med drugimi ,povzročitelj koz. Pmskusi so šele začeli, totla učenjaki že pričakujejo od m»vega izu- ma velike koristi. Nadinikro-skop odpira človeškemu očesu uma pota in mu odikriva tajne nevMnega mikrokozma. TTče-njaki 1k*1o z njegovo pomoč.io lahko pojasnili nrnoge prirodne tajne v korist ne samo vede. tenVveč tudi vtsega človeštva. i« m NAZNANILO in ZAHVALA Tiižii«-i;:i *m» nautanjaiu Avojiiu st»rcHluik«»ui. |»r>j:i tel jeni in zua:i* •■eiii. ra /»-na in mati t Angela Suhoctolc po dolgom in nnn,4m*iii IndjrnJ« v itfNieileljek, 2T». «ciitenil»ra, 1«». ioHhnilu srojo duMi. Rlajra {iokojtii«ii j«1 bila |N»ko|*»& v |n-tfk, '2S*. s^fitomlira * t«» maŠ4» v rerkvi St. .Mary's v HiJn4mi, N. J. na il«Hy |n»k»>- IMli.Vv v Arlington. X. J. Prav iskrvno zahvaljuj«-ui rs«-tn odlni, ki mc»Jo i«okojuo ž**iio dliiskovali v nj«"iii l«>l»-/Jii in jo tolažili in mi tiuli «lruifa*V lii li v v*wtrtnixko jolažlMi in |M>mor. Zahvaljujeta ^e tudi za l«lar-jpn> vene«': hvala vs«-m. ki so jiriSU kro|>it trn mrtvaški «»ler »u ki so jo siieruiili k zadnjt-iu |Mx'itku. Id so jo spmnill k zadnjemu |M«*itku. FRANK SL'HODOU\ soproe: FRANK SI HODOLC, JU, da. Holiokmi. X. J., nn. st-ptonihra, l!iTK>. Spisi Josip Jurčiča: | I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polha«*« — Domen. — Dva prijatelja. n. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — Grad Ro-jinje. — Golida. m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK f Cvet in sad. — Hči mestnega sod- nika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pina tobaka. Moc in pravica. — V vojni krajini. — Pravd? bratoma. vm. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim s« te. — Črtica iz živlienja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivost«- — fcspomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade";. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Ivan Pregelj: Izbran STEFAN GOLJA IN NJEGOVL — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središča te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da T pravem pomenu besede "življenje za svoje OTee." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki t tvoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med dragim tudi originalni, ie splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga,'' i* "Pulver und Blei" ter biser naše ncrelistike: "Ocwpoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se z&ri-vajo vedno globlje v osrčje zem je. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoee in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W. 18th STREET T NEW YORK, N. Y. ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda4 Lanspreslcega. 269 strani. s, V tem HL zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu trori že pred leti napisana vecerniška zgodba o mla- a dostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno \1 sliko t Glavarjevimi sapiski, ki nam ga kažejo t njegovi življenjski modrosti pri čebelah, xia njegovem gradu Lančprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare, d Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 k 'GLIB VXB0D7" —JUwYoSf " Monday, October 2, 1939 .^siiiiiiiiiiiiliiii;^ je si bil tako dolgo? Iz življenja — Za "Gla* Naroda" priredil L H. 38= POZOR ROJAKI! V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMIJE-♦ VIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene po- **Zelo »te Jjubeuiivi milosti ji va gospa, toda — pri vas ^m liila že tri tedne, iprejšoje poletje pa celo 6e>t tednov. Zato sem vam bila že predolgo v nadlego." "O tem ni nikakega govora, toda — že vem — Iduna vas >e najbrie zopet razjezila. Toda tega ne misli slabo. Samo to je — sedaj ima 'premalo dela in preveč časa, da se dolgočasi n jezi. Vendar upam«, da boste prihodnjič zopet prišli k tijin na Uraveirstein." ■"Tudi nam privoščite kdaj kakega gosta, milastljiva go-l>a, ker inuniko tako nudo obiskov," pravi Winnie šaljivo. Ktara gospa ji prikima. "(Jožica Truda je ona iizmetl gostov, ki jo rajše vidimo, da pride, kot pa da odhaja." Ko >e tako (pogovarjajo, gre Charlie k Iduni, ki nemirno in nervozno hodi po hodniku in pri tem jo John nezaupno opazuje. Ni mogel trpeti in je bil zelo vesel, da nuu je njegov tikladi gospodar povedal, da bo gospoilična Truda njegova žena. Ko stari sluga vidi svojega mladega gospdarja priti in M opit i pred Iduno, «e sicer skrije za obešalnik cfolek, toda stoji v bližini — da bo, če bi bilo treiba, pqpotnoma "slučajno" sto-' ll ako bi gospofKlarja zoj>et potegniti v svoje mrože. "Z menoj želite govoriti, gosipiea Iduna — s čim vam norem služiti!" vpraša Charlie. Iduna potisne svojo roko pod njegovo pazduho, se nasloni nanj ter ga potegne ** sdboj na klop. "Oh, Charlie — zakaj tako dostojanstveno, saj sva vendar sama in «»va se vendar vedno tikala." < liar lie m* drži strumno kot mlaj in srpo gleda njeno nogo ;n g I eden j, ki ju je spretno postavila na razgled. Top«rM*bna kazati se za njepovo zaročenko. To pa mora •dločno zavrniti, tlrutrače l»o kar naenkrat v mišji pasti. Zbere ve« svoj fioguiii In pravi hladno: izvolite, go-pica \Veversl»erg, z menoj izbijati Šale. S tem |>a je enkrat za vselej končano! Odkrito priznam, da sem m*koč premišljeval o tem, da se z vami zaročim, toda vi leg mest tudi venske vasi) večje alo-stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25< Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25c Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50c SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West !8lb Street New York SLOVENE (TU008LAV) DAZLH MEHKO VEZANE KNJIGE JOSIP KORAA'C: MOŠKATNI KOZLIČEK Stare, neudobne kolavte z volanom in pnevmatiko, dnevna ipokora in strah voznikov in pešcev na ozki, raedrapani cesti,«) bile tisti dan napolnjene do zadnjega kotička. Kakor sardine v (pločevinasti škatli smo se — vdani v božjo in šoferjevo voljo — tiščali drug v oljŠeiga prima izprevrglo v hrupno razpo- jatelja in vojnega tovariša t" sajenost. je zagrmel. "O, le počakajte,da " Juh-jiih," je piskal v višini pridemo v mes-to!" tirolskega jodlerja in se tolkel Ubogi Martin >i je obrisal po tolstih bedrih, da smo sko- potno čelo. raj popokali od wneha. | "Saj ga nisem jaz — Vrabec "Kam pa nesete to eudovito ga je počil." izk ri st i 1 i-zir a no rožno olje?" ! "Nič ne pomaga; Sokrivi • Takoj je bilo ustreženo ste mjučeniške smrti mojega njegovi radovednosti. prijatelja, zato boste tudi vi "Slišal sem, da v mestu pri- odgovarjali." pravljajo razstavo gob. pa swn Nastal je anučen molk. De-si dejal: Martin, ti imaš stro- befcubar se je zopet potopil v Razp rodaj a KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še da« nes, ker bo zaloga kmalo iztekla. iMr.Hii|||.||iiiiiuii||{«|iiniiii|||.,|iMii?ii|||.l|itH l!iMIi,l> 11111111,1 >t||M>,> 1111111111 ltt>l Razne vesti. DESET MILIJ ONTINK MILIMETRA. Posrečilo se je že doseči nad 20,(KM)kratno povečanje. S tem so j|K)>tali človeškonm očesu vidni tudi predmeti, ki so se doslej odtegovali \*>uken»u o-fnazovanju. Storjen je l>il nov korak v prodiranju v kraljestvo vfclnega. S pomočjo novega nad mikroskopa lahko vidi iiki predmete, ki merijo 10 milijontinko milimetra. S tem je dosežena točka na velikost- ne znatno približuje meji večjih beljakovinskih moleknlov. ni skali, ki omogoča opazovati ne samo najmanjše znane po- kvargljih te p* v-akikrat. kadar *em se opogumil, zelo fnlbijalno vedli vemčitelje bolezni, temveč na« — hvala Bogu! Jv-daj pa sem i^previdel, da nisva niti najmanj eden za drugega in rte imeli prav, da niste hoteli, da pride meti natita do zaroke*'. Njene oči j«-zno zabliskajo. . "To rečete meni, ko sent vam pri-šla vedno tako ljubeznivo naproti? Veli^ norec ste. Charlie. Vedno sem vam d<*bro Želela, četudi setn hotela za na juoba ie nekaj časa ohra niti prostost. Toda smatrala sem se za vašo zaročenko. Najine razmere se tako njajno zlagajo. Meni ni treba loviti bogatega ženina, kot morajo druge. Izpametujte se vendar Charlie! Truda Holl hoče v jet i aaino bogatega moža ter si je vas izbrala za A'ojo žrtev. Meni se ni treba možiti za denar .to veste!" Charles se sunkoma vzravna. čje troaoe Marije. "Sli-šite. mož, vi ste pa pretežki, da bi vas pes*ovala!" "Saj sem plačal," se je odrezal — in že je omabnil meni na kolena. Ko sem tira pojasnil. da je plačal za navadni sedež. ne pa za živ fotelj, me je divje pogledal in zabrundal: "No, bcm pa stal! Kaj pa mislite, kdo sem jaz? Moško se je potrkal po prsih. "Jaz rem zidarski mojster. V Ameriki sem »bil boss. Pri vojakih sem bil c.ugsfirar. Sest let sem bil na fronti. Cesar mi je pripel zlato medalio. Fir den topten holten for di fanjt." Od stare, motno se svetlikajoče u-snjate torl>e. ki jo je imel obešeno čez ramo, je neprijetno zaudarjalo po starih gmivom. kaj zaslužil." vekami in se ne mirno premi- "Figo boste zaslužili," ?e je kal na sedežu.. V naselju pred trospori zonet -streznil. Zakaj mestom je pa vstal, figo? Moje gobe so taka red-! "O, le počakajte, mož, še ni-kost, da bi na razstavi gotovo smo na cilju," je iznad časaiika zbuiale splošno pozornost." goapod dvignil glavo. "Tako pozornost, da bi raz-' ":Prete*no je v teh Andrej Hofer Tirolm (Junaški \odja stavljalci in ol»iskovalflf ušli. Vas pa linčali, ako bi nav-lo m' pobrali kopit." Namernega obraza je gospodi zopet vzel časopis v roke. 11 Kaj pa pra v i jo listi? Bo vojna?" jc netlolžno vprašal stari gobar. 4'Ste oženjeni ?" "Se ne." "Hitro i=e oženite, pa boste imeti takoj vojno." "Take domače vojske ne maram. One prave se pa nič ne bojim. Kar še enkrat bi šel na vojno, če bi me le marali. Pa šaržo bi mi morali, seveda, dati nazaj, da bi se ne vsajal kolav- tah. Vsi udje so mi rslrevene-li." "Juh-juh!" je \"novič piska->oč saneh bušil njegov mučitelj. "Kar priznajte, da vas je velik strah." 4 4 Pred vasšo ova*M»o? Nak, za tako neumnega vas pa ne bi imeli."' 2. Belgrajski Bisrr (VitoJ Je!eur> 3. Henrika Vedrirvalka 4. Boj in Zmafa (Jtu^f Spniiuau) 5. Božični Daruvi (ItuUulf Vrubl) 6 BunU Vojaka 1. Cvetke <11. Majar) 9. Dedek Je pravil (Julij Slap.-sak> It. Drvim Orlrauska < K saver Me&ko) (I>)Vr»-uc SkuiMtU) 14. 15. 16. HLADNA SVETLOBA. Učenjaki poročajo o novem odkritju v reklamni in sploh trgovski razsvetljavi. Ravnatelj Wastinghouse Electric Co. je ^ftioročil ameriškim novi-narjenj, da je trgovskim ra\-na-teljetii že razkazal žaniico hladne «\-etlobe, ki naravnost tekiiMije s ^olncem v prodorno- in dihurjih. J^Pa;^ fioefrajtar nad mano. Z soseda je zavihala nosek in me oficirji bi ?0 raaumel — ni »epetaje vpra-šala: me strah. Saj .pravijo, da da- "AI. se bo kam daleč peljal ^^ ^ ^ taki satani ka. — ta moskatn. kozliček! \ kf)r ieta štirinajstega, ko je bil bližnjem naselju sta se od nas . na-i k(>mpaniji baron Kne- odtrgali dve "sardel.ci" moz deKtajn za ]ajtnanta. Tako smatram. Sitnosti "Kakšne sitmisti." "Oblas-t ima dolgo in težko roko, vam povem. Grdo fMvjij^ gleda, če ji kdo pripoveduje izmišljene zgoe." "A tako? Se mi je kar zdelo, da ste lažnjivi Kljuke<*." 14 Vi pa moj brat. I^epo pozdravite svojega prijatelja Knedelštarna. Pa srečno in 17. 18. 2«. 21. 22. 24. 26. 27. 28. z tonbo dišav je dobil svoj po- tiqs je^trapaciral m ^ kozjili steni sedež. \ esel da se mu nnoHt.vibni živempa človeku. Ko smo takoj ^puetil s .sopotniki v zi- bm v GalicijU " oli pravi ne. Charles se sunkoma vzravna. ^ Fincem v prouorno- 44Prej»ovedujem vam na ta način govoriti o gospici Hol-|KlJ ^ izreosredno ultravijoliča-stlin izžarevanjem se bo lahko uporabljala povsod. Dajala bo hladno umetno dnevno svetlobo izredne prodornosti in ne-d\*onmo bo razsvetljevala uli.ee in ceste že v bližnji bodočnosti. S takimi žarnicami razsrvetlje-no me«sto, bo svetlo kakor podnevi. Nesreče, ki jih zakrivi tema ali slaba razsvetljava, bo-emu go- tako dolgimi e bili veseli; ima me pa firbcc, kaj bodo rekli, ko bodo danes povohali v torbo." "Juh-jufK! To pa tudi mene zanima. Pridite, no. povedat. V najlepši restavraciji. Pri zeleni opici, vam plačam gro- M. fovsko kosilo. Toda po 1 pogo-jwrt da pride z vami tudi tista torba, tnko obtežena kakor je 55daj. Velja!" 44Pa naj velja." "Če me ne bo že tam — pa malo počakajte." je 'gospod še za klical odhajajočemu možič-ku, potem se je pa zadovoljno potrepljal po napetoni trebu^č-Kakor^u- Z levico je počasi segel v desni notranji žep suknjiča. Otipal je rejeno listnico, in jo prijatzno pobožal. *4Jojte, jojte! Kam pl o vemo!" je vzkliknil sosed na moji levici. "Poglejte, zidarski mojster je — zlato kolajno ima ' skrinji zaklenjeno — pa se mora ..." 44Ne prenaglite se, prijatelj,'' ga je prekinil defoeTuhar. 4 4 Ta vam je tie! Večji tič kakor jih je gleda 1 v Aaneriki. Veste, zakaj nosi ti^to prekleto torbo po svetu! Zashržek, mislite! Kaj še. Le poslušajte me, kaj bom povedal; tista njegova tor- !ba je — simlbolieno povedano — trobenta, ki molče trobenta njegov protest proti obstoječemu redm. Zapreti bi ga morali.. Da protestira na mitnici, bi mta Se odpustili. Kaj smo pa nri tukaj zagrešili, da nam je tako grdo kadil pod nos. Ampak jaa sem se maščeval. Juh juh! Polovnjak vina stavim, da mi ne bo treba plačati kosila, ker ga bo Zelena opica že pred serviranjem vrgla no cesto in fpoteim napisala za hotelirja žolčen članek z naslovom: ToAa — najhujši trik nelojalne konkurence. O, Zelena opica ne poena šale." Na gladlki asfaltirani cesti so obstale kolavte, "sardinice" po se zopet srečno raagibaie v novo življenje. 11. %IHe sliki 12. Duhovni boj Fra litavolo Fran Baron Trrnk (»»juro l'uijiltirlr) Gwdovnih, 1. ivriek Uozdovnik, II. tvrz«*k i II. Majnr) Hudo Brrzdno (Fr. Krjavwi Humorrtikr, (irolfske in Satire (Azov tu Teffll Korejska Brala, ^rtira iz m i hi Jonov v Koreji (Josef Spilliuaul Krvna O«veta Mesija ,l»r. Jegll^i .Mladim Srrm, povesti ia mla Povesti in Slike (Ksaver MeSko) 37. Pliee Selivke (Tat-ore. Praski Judek (Josip VoU-> Pred Nevihto Praprefanove Zgodbe. Povesti (Anton Stražar) Prihajal. |*»vesf (Fr. Iletel«) Prst Božji, I. zvezek Prst Božji. II. zvezek (Anton Keller) Preganjanje Indijanskih misijonarjev (Josef Spillmau) Rde^a in bela vrtniea (Anton Ruonder) Revolucija na Portuga'skem S'sto s Šesto (H. Fe Strahote vojne Sune&ki Invalid (S. KoSutnlk) Sveta Notburga Tri Indijanske povest (Jo^ef Splllmnn) Veferna pisma (Marija Kmetova> Vrtnar (Ta core > Volk Spokornik In drupe povesti sa mladino (K«aver Me^o) Vojnimir ali Pogranstvo In krst (Jofdp Oirrlnec Zadnja Kmečka vojska (August ftenoa) Zadnji dnevi nesrečnega kralja S. KoSutnlk Zbrani spisi za mladino (Engelhort Hangl) Zbirka narodnih pripovedk za mladino Zmaj iz Bosne. p»ve«t iz bosanske zgodovine (S. Kt^ulnik) 29. 30. 31. 32. 33. 34. 33. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 4«. 47. 48. 49. 5«. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 6t. 61, n. (3. M. (Vezava nekaterih knjig Je od letanja nekolik« izkaiena.) Ako ima kaka knjiga vee zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR 1 Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem Številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. knjigirnaS Glas Naroda 2X6 WEST 18th STREET NEW YORK