Dopisi. Iz Siovengradca. (V pojasnilo.) V 143. štev. ,,Slov. Naroda" smo brali dopis iz Sloveagradca, v kterem dopisnik med drugim pravi: ,,Prav srečna misel je bila izdajati nov slovenski tednik. Naše ljudstvo si ga želi. Slišal sem od b r a 1 c e v rSlov. Gospodarja" željo izrekati, da bi radi kak drugi slovenski list čitali, nego rGosp.", pa niso imeli nobenega primeraega tednika, a dnevuika pa niso v stauu biati". Mi podpisani naiočniki ,,Slov. Gospodarja" iz tnkajšnega okraja vsi očitno izrečemo, da izmed nas nobeden ni ovib besed govoril, zlasti ne v takem pomenu, kakor jih dopisnik navaja. Če je kdo željo izrekel, še kteri drug časnik čitati, ni imela ta beseda onega pomena, kakor bi ji ga dopisnik rad podtaknil. Nikakor pa si ne želimo in ne potrebujerao tednika, kterega stranka ,,Narodova" na svetlo daje. Nasproti mi vsi odkritosrčno zagotavljamo, da smo s ,,Slov. Gospod." popolnorna zadovoljni, da hvaležni pripoznavamo velik trud in žrtvovanje slavn. vredništva; da se pa tudi sevsema strinjamo z načeli, ktera zagovarja ,,Slov. Gospodar". V Slovengraškem okraji 1. julija 1873. Naročniki rGospodarjevi": Janez Ovejak, Jožef Stamol, Ant. Uršič, Jakob Apačnik, Radoslav Kolednik, Anton Jazbec, Alojzij Kos, Dr. Josip Šue, Janez Šribar, Fr. Walter, Jan. Gumpot, Jan. Vivod, Boštj. Poznič, Ant. Žo-bar, Fr. Zupan, Urban Dietricb, Vinko Kolar, Juri Marof, V. Selič, Caspar Peronik, Anton Karner, Paul Prednik, Tomaž Pečoler, Juri Kopriva. Šestero od meue zapisanih se je na drugo polo podpisalo — in jaz sem jih sain prepisal, ker je uerodno, dve poli pošiljati. Ako pa je treba, pošljem še ono polo — tistemu, ki mi ne verjame. Anton Jazbec, kaplan. Iz Ljubljane 21. julija. Vošnjakovci so nam streno popolnoma zmedli. Na Htajarskem ste imeli dosti opraviti, prediio ste se teb nagajilcev in neslancev znebili, toda prej so vam pokvarilivse, kar se je dalo pokvariti. Ravno to nameravajo pri nas na Kranjskem, toda v.-speh je jako smešen; naše ljudstvo se ne da zapeljati po komur koli bodi, pogleda človeka v obraz in ve, pri čem da je. — Zadnji volilni shod v Postojni, kterega je skup zbobnal dr. Vošnjak s pomočjo nekega premožnega labkoživca in brezverca, bil je jako sramoten za dr. Vošnjaka, kajti, dasiravno je bilo razposlanih več ko 300 vabil, so vendar prišli večidel le tisti, kteriui sta Hren in Krašovec pot plačala in jib ,,fiej držala", kakor pravijo. Kar jib je prišlo brez dr. Vošnjakovega vabilnega lista, tistim je gosp. Hren pot k zboru zaprl z mogo-čnim glasom: ,,Kdov nima povabila, ne sme k zboru" ! To je bil vzrok, da je bilo pri giasovanji tako malo nazočib, da je dobil Hobenvvart le 11 glasov, sicer bi bil dr. Razlag gotovo O8tal v strašni manjšini, in grof Hohenwart bi bil dobil blizo 100 glasov. Taka je taktika Vošnjakovcev, kedar skličejo kak volilen zbor; svojim privržencem pošljejo vabila, brez vabila pa ne pustč nikogar k glasovanju. Morda bo yas na Štajerskem zanimalo, kar piše dunajska rTagespresse" o kandidatu po Vosnjakovcih za Notranjsko nastavljenem, namreč o g. dr. Razlagu. Naj jim toraj podam nekoliko vrst iz tega dunajskega ustavovernega lista. ,,Tagespresse" piše: ,,Gotovo je dr. Razlag med vsemi niožmi slovenske stranke prvi, ktevi bi se dal najlaglje pridobiti za sporazumljenje z u s t a v ov e r c i, dasiravno takrat, kedar nima druzega opravka, rad kaže vnetje za ,,zedinjeno Slovenijo". Take sanjaiije pa so pri njem čisto nenavarne in komaj vredne, da se kdo zil nje briga, ravno tako malo nevarne, kakor domišljije častit. doktorja, da so Slovenci ,,omikonosno ljudstvo". — Nekaj vrst prej se bere: ,,Dr. Jlazlagjetudi Nemcem (recte nemškutarjem na Kranjskem) na vsak način vgodnejši kandidat, kakor ,,nemški grof Hohenwart-'. Tako dalječ so tedaj že prisli Vošnjakovci, da, kakor zahajajo vedno le v nemškutarsko nCasino", tako tudi delajo složno z vlado in nemškutarji! Pač se po tem labko radujejo naši nemškutarji nad početjem Vošnjakovcev iu priporočajo njegov ,,Tednik", kteri pa vsaj ua Kranjskem ne bo dobil še toliko naročnikov iu bralcev ne, kolikor ima zdravuik dr. Vošnjak pacijentov. Sicer pa naj rogovili in pisari dr. Vošnjak, dokler zajema iz vira ,,Narodne tiskarue"; ko ta poteče, bo pa videl, koliko privrženccv da ima. Nagajati nam utegne pri volitvah, a vrgel nas ne bo; fcdaj ee repeuči ia napihuje, po volitvah pa bo vtibnil iu se potuhnil in morda zopet prišel prosit kacega dra. C o s t o, da bi mu preskrbel kako če še tako majlmo službico. Iz Savisiske doline, 14. julija. (Kandidat pravne stranke, preč. g. Kosar.) V nSlov. Narodu" št. 159 sem čital naznauilo, da je 10. t. m. kakih 30 duhovnikov se k neki konferenciji na Laškem zbralo, In poročevalec se boji, da ne bi dubovniki se zato bili zbrali, da za kaudidata pravne stranke agitirajo. To je bil prazen strah, kajti duhovnikom se ni treba zbirati, da bi za g. Kosarja agitovali, ker so itak za se prepričani, da nimamo moža, ki bi za vsestranski blagor Slovencev bolj vnet bil, kakor je ravno preč. gosp. Kosar. Po vsem tem, kar ,,Narodovci" počenjajo, ne morejo svojemu poklicu zvesti, in za pravi blagor ljudstva vneti duhovniki več dvomiti, na kterej strani da se jim biti spodobi. Konferencija na Laškem bila je od škofijstva že meseca sušca razpisana in sicer za cerkvene zadeve, in vse agitovanje obstajalo je v tem, da je pri obedu preč. gosp. kanonik in nadžupnik Žuža opomnil pričnjoče gospode na dolžnost, da vsak v svojem krogu dela na to, da se izvoli preo. gosp. Kosar, in vsi pričujoči gostje so z glasnim ,,živio"! pritrdili, da so njegovih misli. Ni dvoma, da bode večina volilcev v Savinski dolini stala kakor skala za Kosarja, ker ga kot svojega rojaka dobro pozna, in več kmetov volilcev sem slišal govoriti: Dr. Vošnjaka ne boino nikolj več volili! Tega si je kriv sam, ker je za brezvcrsko šolo z nemskimi liberalci glasoval, se je zavozljal celo s nSlov. Narodom", ki se je odkril kot žolčnat sovražnik ce:kve in duboveustva, posebno pa še poštenjakov rpiavne" stranke. Tič se po petju spozua, človek pa po besedi in družbi; dokler dr. Vosujnk svoji sedanji družbi in njenim rudečkarskim nač/iiin slovo ne da, ni in ne ruore biti mož uašega '/.aiipanja. Vošnjakovi privržeuci tudi naročnike rSlov. Gospodarja" zasmebujejo, kakor neki celjski trgovec, ki vpraša k Djemu došle kinete: ,,Ste že brali denesnjega nSlov. Gospodarja"?" ia jim ,,S1. Tednik" vriva; oai pa nSlov. Gospodarja" berejo in obdržijo, ,,Teduik" pa raztrgajo kot nevarno blago, po katerem se kužua boiezen liberalizma širi. Boj bo pri bodoeib volitvah gotovo velik in za naš narod pogubeu, ker smo v lastaej liiši na dve strani razdeljeni; pa tega niso duhovniki, ne gosp. Heiman in dr. Ulaga krivi, kakor ^Narod" ščuje, temuč krivi so le tisli, ki so iz slovenskega programa vero izbrisali, namesto nje pa ,,omiko" zapisali. Kakošna pa je ta nomika'' iu nsvoboda", vemo že zdavno, smo strme čitali tudi v 28. št. nGosp." v dopisu iz nLjntomera." Vsi katol. Slovenci v Saviuski doliui borao tedaj delali za to, da se izvoli preč. g. naš rojak Kosar, ker bodc za nas delal po lepem in resničoem geslu: nVse za vero, doiu, cesarja!" iz slovenskih goric. Politično narodno gospodarsko društvo pri sr. Lovreucu v sl. gor. imelo je 13. t. m. občai zbor. — Društvo šteje do 80 udov, skoro samih piidnih sloveuskib gospodarjev; udov in se mnogo neudov — zborovali smo javao, — se je v obilnem številu udeležilo zbora. Po opravilu volitve novega odbora bil je na dnevnem redu ,,vazgovoru zavolj kandidata v novi državni zbor. V 3. §. pravil je društvo vzelo v svoj delokrog: ,,Priporačanje iu podpiranje zua čajnih katoliških ia narodnib kandidatov v razne zastope." V tem smislu so vsi društveuiki enoglasuo z ,,živio" klici sprejeli za prihodnje volitve v državni zbor kadidaturo gosp. M. Hermana. — Dalje se je izreklo: ,,Drustvo silao obžaluje sedanji razdor med Sloveuci, iu. nijgorkeje želi zopetne sprave." ,,Sloga jači, nesloga tlači." — Čitaljem ,,Slov. Gospod." je znauo, kako se je zborovanje tega društva dnč 14. aprilja t. 1. po vladinem komisarju ustavilo, in gosp. Heimanu, kteri je društvo počastil, beseda odteguola, češ, da je g. H. ,,neud', tedaj nima pravice govoriti. Maogiru je tudi zuano, kako debele laži so se o tem govoru v Gr. ,,Tagesposti'' trobile. Pivomestnik se je do visoke namestnije zavolj takega nezaslisanega po»topanja c. kr. komisarja piitožil. — Pričakovalo se je, da bo vis. namestnijstvo zapovedalo vsled pritožbe preiskavo; pa vse drugači je ta reč iztokla. Kar se je trdilo v pntožbi, se ni verjelo, tcinuč kar je poročal vladni komisar. Zborovanje se je baje zato ustavilo, ,,ker je zbor bil javen postal, kar pa v dotičuem naznanilu ni bilo povedano." Vladui komisar pa je prvi vpeljal v zboinico nekega gospoda, kteri ui ud in tudi ui bil povabljen gost, kakor g. Hermau. — Kdor je premislil vse, kar se je v Ptuju že nekoliko dni pred prihodom g. Hermana govovilo in delalo, kdor je vidil postopauje vladuega komisarja pri zborovanji samem, tnoral je soditi, da je že vsa reč popiej bila osnovana, g. poslaucu namveč na vsaki način besedo odtegnoti. Tako ravnanje pa se je v piitožbi imenovalo ,,zavratno'' in lesičje, in ker je ta beseda bila obinjena proti c. k. glavarstvu, se je smatralo kot ražaljenje urada, in prvomestnik, kteri je piitožbo podpisal, je zarad tega bil kaznovau za 10 gld. — Poiskal se je nainreč ministerialni ukaz od dne 20. aprila 1854 iz trde Bachove dobe. Prvomestnik je vse to društvenikom vpričo ravno tistega vladnega komisarja g. R na tenko poročal; vse je pazljivo poslusalo, in slednjič je bilo viditi na vseh obrazih zavolj izteka pritožbe — občuo začudenje! — Ali si menda c. k. uradi s takim raviianjem med ljudstvotn zaupanje vtrjujejo? — Iz Marenberga, 15. julija. (Sodnijska obravnavavslovenskem jeziku; nemčurs k a z a g r i z e n o s t.) Kateket v V. bil je zarad fega, ker je baje otroka nckega oštirja budo poškodoval, kaznovaje ga, od očeta pri sodniji zatožen, pa soduija ga je nekrivega spoznala, ker po spričanji zdravnikovem pii otroku ni sledu kakega zločinskega oškodovanja. Obravnava se je vršila v slovenskem jeziku, v kojein je bil tudi koučni zapisnik ali protokol pisau, pa ne od pisavja, ampak od zatoženca samega, ker ga c. k. pisar slovenski pisati znal ni. Obravnave vodil je sodnjiski pristav g. Kapus, rojen Slovenec. Nektere dni potein imel je duboven J. opraviti pri okiajnem soduiku g. Forstner-ju, beseda pa piide tudi na ouo soduijsko obravnavo in na slovenske odpise in dopise. Piavil je oui gospod sam, da, ko je rekel sodniku, da že terja natoina, pa tudi stara in nova cesarska postava, da se ima z vsakim ljudstvom občevati v njegovem jeziku, se je zaiad tega koj začel sodnik repeučiti proti ujemii in zlasti o onem kateketu zaničljivo govoriti iu zagotavljati, da je svojemn pristavu prej že naročil, koliko mogoče ostro pri soduiji ž ujim ravnati. Nadalje je pravil, da so svitli cesar sami zapovedali, da se ima v petib letib po vseiu Slovenskem le nemško pisati in občevati. Gospodine sodnik! to nam je neznano, da bi bili svitli cesar kaj takega zapovedali; to pa znamo dobro, da so v §. 19. vsem uarodom podelili enakopravnost, in ako mi tukaj na slovenski meji terjamo, da se ima z nami občevati slovenski, to terjanje ni samo postavno, tim več tudi naravno, tako da bi se kaj takega brez dvoma odreči ne moglo zamorcem in Samojedom in vsem divjakom. Mislite li, da so Slovenci: taki plašljivci, da bi se koj vašega grozenja zbali ? Ce nočete občevati s Slovenci po slovenski, srečno pot med Nemce! — Od sv. Petra (pvi Mariboni), 21. julija. (Liberalni ,,Slov. Tednik" — nevednež in lažnjivi prerok. — Kmetje varujte se liberalcev!) — V liberalnem ljubljanskem ,,Slov. Tedniku štev. 3. od 18. julija stavi nekdo vprašanje: nAli je res vera v nevarnosti?" in razlaga to vprasanje tako piškavo in jalovo, da ne rečem bedasto, da kaki drugošolec reci slabše razpravljati ne more. Ker ,,Slov. Tednik", kakor se vidi, takih vprašanj prav ue ume in jih torej tudi prav razlagati ne more, je že treba, da mu dubovnik na pomoč pride, in ravno to s svojim dopisom namerjavam. Da bo pa pomoč kaj zdala in da ne bom po zraku mabal, bom navedel nektere slučaje, ktere deloma iz lastne skušnje vein, deloma pa sem jih iz liberaluib časnikov pobral; po njib naj castiti bralci ,,Slov. Gosp." sami sodijo, ali liberalci vero podkopavajo ali ne? Morebiti me bo ,,S1. Narod" po svoji liberalni navadi nprenapetneža" ali ,,zelota" imenoval; toda vse to me čisto nič ne briga, ker mi živa duša niti po časnikib niti pred sodnijo dokazati ne more, da bi resnice ne pisal. Tcdaj, čestiti bralci ,,S1. Gosp.", zlasti Vi slovenski kmetje poslušajte! Ko sem kot kaplan v Monšbergu vrnivši se od bolnika v Halozah prišel v ves Naraple, ualetim pri gosp. Fr. Lobemveinu na nekega gospoda iz Ptuja, katerega nisem poznal, ki mi je pa, brez da bi ga bil baval, brž sam povedal, da je liberalec. Oba sva stala pri možeh, ki so brast za križ tesali, kterega je potem Lobenvvein postaviti dal. Govoril je tisti gospod nemški in slovenski, in pozneje sem zvedel, da mu je K e 1 b i 5 ime. Liberalcu ui bilo po volji, da se bo križ postavil, ter je rekel razkacen v slovenskem jeziku, da smo ga vsi razumeli: ,,Naraesto da se brast za križ teše, bi se naj rajsi iz njega sviujsko korito uapravilo"; *j mene pa je pokregal po nemški rekoč: rGospod kaplan, namesto daVito neumnost (presv. Resnje telo namreč) kbolnikom nosite, vržite njo rajši v blato in poteptajte njo z nogami!" — Kaj ne kmetje, to je lepa liberalna prediga?! Od nje in ne od predig 56. oo. Jezuitov, kakor /Pednik" v prvi številke trdi, bi lahko kdo obnorel. Iz takih besed se že vidi, kam pri liberalcib pcs taco moli. — *) Kakošno ime zasluži neki liberalec, ki tako bogohulno govori, ko ^Slov. Gospodarja" neki drug liberaJec in bojazljivec iz Ljubljane v svojem listu na kmeta Mohoriča v Ljutomeru rslov. svinjarja'' psuje? Ker nSlov. Teduik" o takih liberalnih surovostih nič ne ve, ampak mu je v štev. 3. saino znano, kako dobro se v Rimu godi, mu moram že povedati, ker sem nekaj o križu omenil, da so med drugiini dobrotaini v ltiinu liberalci še to dubroto katoliškim kristjanom storili, da so njim cerkev sv. križa vzell in iz nje konjski hlev napravili. Kaj ne BSlov. Tednik", to se vendar pravi po liberalnem kopitu vero širiti? Pisatelj. Sveta vera nas uci, da ima človek neumrljivo dušo. Kaj pa ptujski liberalec, gosp. notar Rodošek, v svoji pisarni pridiguje? Krnetu Jan. Zagadiau, ki je doma na Sestržab v monšberški fari, je rekel prj neki piiložaosti: ,,Človek je nič"! to se pravi: nČlovek je živiače, ki se je po Darvinovem nauku iz opice izleglo, kakor se na piimer puta iz. jajceta izvali. Kaj pa ti ,,S1. Tednik" o tem verujes? Zakaj že nisi v 1. stevilki povedal, kakošen da je tvoj program glede v e r s k i h iu cerkvenib stvari? rTega zdaj niti povedati treba ni" — tako si se muhasto zviti skušal. Sveta vera uas uči, da je Bog že v začetku zakon postavil, Kristus mu pa je veljavo in svetost zakrainenta podelil. Katolško slovensko Ijudstvo je to vsikdar verovalo in še veruje, kakor vsi krščanski narodi po svetu. Pokazalo se je to javno v Makolah leta 1869. Ko se je pri škofovski vizitaciji v cerkvi baralo, ali je že kdo slišal, kaj daje civilni zakon iu kaj kdo o njem misli, se je oglasil kmet, rekoč: „0 civilnem zakonu smo že čuli, pa nic o njem vedeti nočemo, mi ostanemo pri starem kršanskem zakonu". Če kdo tega verjeti noče, naj gre tje dolj v Makole prašat. Kako pa liberalci učijo? Oui pravijo, da je zakon zgol svetna pogodba, ki se m o r a pred svetuo gosposko sklenoti, za zakrament se držara ne briga. Da bi se tedaj moral vsak po ,,civilno" ženiti, za to na Dunaju skrbeti je obljubil liberalni kandidat Reuter v Marib. zboru 5. julija. ,,0ivilui" zakon je ,,Narod" že leta 1868. v št. 4(5. zagovarjal, in meni v obraz so liberaliii Slovenci se za civilni zakon potegovali in pravili, da se mora v državnem zboru na Dunaju postava skovati, po kteri bo vsak prisiljen, 8e po ,,civilno" ženiti. Kaj pa ti praviš o tem, ^Slov. Teduik"? Če si tudi ti teh misli, potem si res prav ,,nebodigatreba" in s prepričanjem kat. Ijudstva cel6 navskriž. Še več liberalnih grehov bi labko povedal, pa nienim, da imate kmetje že s temi zadosti; le eno še naj omenim: Ziraniermann je v svojena liberalnem časniku nFreiUeitu zoper katoliško cerkev, vero in vlado tako grozno hujskal, da ga je o svojem času niinister iz Gradca zapodil. Kaj pa je znani liberalec gosp. Seidl storil ? Ko je v državnem zboru na Dunaju za deset goldinarjev na dan sedel, je ministru pod nos brcal, da je libeialnemu hujskalcu h. Gradca pot pokazal; v Kamci pa je gosp. Seidl, kai- je že znauo, solo zaprl, da niso smeli otreci iz šole v procesji r cerkev, iti. Ali se pravi to vero katolškega slovenskega ljudstva braoiti in za krščansko izrejo nedolžnib otrok skrbeti? Odgovori liberalni ^Slor. Tednik«! Zarad tega gotovo ni pveveč, ako se očitno pove, da ,,Slov. Tednikir' alj kakemu diugemu liberalnemu časniku y verskih rečsh vevjeti se toliko pravi kakor Boga na laž stavljati; kakegst liberalca pa, naj bo že Seidl alj kdo drugi, v državni zbor -v o 1 i t i je toliko kakor sovražnikom kat. cerkve orožje v roke tiščati, da ž njim po sv. materi kat. cerkvi mabajo. Slednjič še povem ,,Slov. Tedniku", da naj gre poprej v prvi razred, preden o veiskih rečeh pisariti hoče; naj si še pa tudi to zapomni, da bodo narodni slovenski duhovniki ravno zato ker so duliovniki in dušni pastirji, v cerkvi katoliško slovensko ljudstvo pred lažnjivimi preroki svarili in tako vero branili, pa tudi zunaj cerkve jezika ne za zobmi držali, ampak govorili in politizirali, kedar bo treba , ker je to v sedanjib časih njib sveta dolžnost! Jan. Brglez, kaplan. Iz Breške okolice. (Vizitacija— toča — nSl. Narod.") Mil knezoškof, ki so 10 dni v naši Videmski dekauiji se niudili, posamesne duhovnije obiskat iu zakrament sv. birme delit, so nas zopet zapustili. Ta vizitacija nam je bila zopet sijajin dokaz, da še napčnemu liberalizmu ni izteklo, med vernim ljudstvom in duhovščino, zlasti pa, kar si posebno prizadeva, med dubovščino ia vladiko nepredrljivo steuo napraviti. Vidili smo z veseljem, kako je verno ljudstvo v obilni množini se zbiralo pri božjib bišab, višega pastivja z dostojno častjo sprejeti, in s kakošno spoštljivostjo in paznostjo je božjo besedo iz njih ust poslušalo. Vidili sino z zadovoljnostjo, kako jih je dnhovščina povsod v obilnem številu spremljala, in liberalni svet se je lahko prepričal, če je hotel, da, dokler je duhovščina s tako ljubeznijo in spoštovanjem svojemu višemu dubovskemu predstojniku udana, kakor srno tukaj opazovati priložnost imeli, tako dolgo si liberalizem ne sme upanja delati, da bi pri nižji duliovščini vkljub Stremajerjevi podpori kaj opravil. Bog daj, da bi ta lepa razmera nikdar se ne kalila! Toča je v nedeljo, 13. t. m. vnašem okraji, zlasti v Artiški, Brežki in Zdolski fari, kolikor je dopisniku znano, veliko škode napravila. ,,S1. Narod" pač nima uzroka ,,S1. Gospodavju" ,,liausknechtstil" očitati, kajti ,,Narod" sam o ,,piavni" stranki v Avstriji, o konservativni vladi na Francoskem, o veljavnih možeh na Slovenskem tako pise, kakor da ima veliko brezovo metlo namesto peresa v rokah. ,,Narod" spravo med svojo in ,,pravno" stranko vedno bolj nemogočo dela, v tem ko čisto po krivici nas dolži, da mi razpor delamo, po maiiiri volka v znani basni. Na takem stališču, na kakoršnem je zdaj ,,Narod", se pač ne da ž njim pogajati fpaktirati.) Dokler je pri Narodovcih narod prvo, vera pa zadnje, dokler v nasprotj' z večino federalistov in z vsimi konservativci^svoje sočutje z rudečkarskimi republikanci na Spanjskem in Francoskem razodeva, z ljudmi, kteri ničesar bolj nc črtijo, nego vero in kat cerkev, tako dolgo sprava med nami in njimi ni inogoea. — Iz šmarsko-rogačkega okraja. Mnogo trnda si prizadevajo nmladi", da bi spodbili ,,pravno" stranko. Grdo so nekdaj agitovali pruski najemniki zoper združene naše moči; pa prav redno jih zdaj ,,Narodova" stranka posnema, kakor bi od njih najeta bila. Dolgo jih je ,,konservativcev" ime jezilo in bodlo, zdaj jim je bavbav ,,pravna" stranka Slovencev, ktevej kaj drzno očitajo, da je od ,,narodnega" programa odpadla. Kaj Vas moti? koga hočete s tem zmotiti? Kdo je odpadel od pravega naroduega programa, ali ne vi? ki ste zavrgli slavno geslo Strossmajerjevo: ,,Vse za vero in domovino!" ,,Pravna" stranka vseh avstrijskib narodov vam roko podaja, vi pa ^jo zaničljivo odbijate. Če vam ,,S1. Gospodar." golo resnico naravnost poveda, mu pa zagrizenost očitate, ker mu odgovoriti ne morete, namesto tega pa vedno le kričite: Narodnost je v nevaršini! Neki Sl. mladič je tudi k nam poslal novosloveDski program v imenu okrajnega volilnega odbora. Naznanite nam vendar imena te neznane stvari, ki se okr. volilni odbor imenuje. Nesraamežu pa, ki je grda brezimna pisma v svet zagnal ter se z Rogačkim in Šiuarskim okrajem pobabal, rečemole to, daje Ikar, ko je hotel visoko v solnce zleteti, v globoko morje trešil, ker ni modrega očeta poslušal.