Štev. 11.	V Ljubljani, dne 6. novembra 1913.	Leto V.
Božji blagoslov.
Odkar jc Bog v raju rekel prvima človekoma: »Naraščajta in množita so in napolnita zemljo«, je rastlo število (ljudi, katerih je danes do 1600 milijonov na zemlji. Obilna družina jc bila .vselej znamenje božjega blagoslova. Saj je bila moč naroda, njegovo gospodarstvo in vsa prihodnjost od tega od-jvisna. — Na kmetih je bilo vedno dosti 'božjega blagoslova. Bile so družine, ki *o imele do 20 zdravih in močnih otrok. Še cesarica Marija Terezija je imela >16 otrok. Poznal sem revnega bajtarja, ki je bil trikrat oženjen in je imel 26 otrok, ki so vsi pridni ostali in pošteno živeli. Tudi zdaj imamo šc družine, ki Štejejo do 16 glav božjega blagoslova, jned temi mnogo, ki imajo 7 do 9 sa-xnih čvrstih mladeniče-..
Zdaj so sc pa začeli iz mesta raz-fširjati novi nauki, pogubne novotarije, ki so v stanu vso moč narodov in zdravo jedro kmečkega ljudstva uničili. Ti krivi preroki kričijo: »Čemu toliko otrok, dva sta zadosti«, kakor bi Rog ne bil gospodar življenja in smrti. tNjemu smo sc dolžni tudi v tem popolno podvreči.
V	nekaterih deželah sc blagoslov otrok šc vedno kaže, v drugih izginja 5n pada. Splošno so slovanski kraji vc-iliko na boljšem, nego germanski ali romanski. K Bomanom prištevamo Francoze, Lahe, Špance in Rumune. Če na vero gledamo, so katoliki vedno pred protestanti. Na 1000 prebivalcev imajo Rusi 44.8 porodov, Rumuni 40.8, Bulgari 40.7, Srbi 39.7, Avstrijci 31.4 do 38.8, protestantovske dežele: Angleška, !Švedska, Nemška 21.3 do 29.3, Frarnco-ska le 20.6.
V	Avstriji so narodi glede števila otrok zelo različni. V Dalmaciji pride na 1000 prebivalcev 41.1 porodov, Istra 39.1, Galicija 39, Češka in Moravska sta pa zelo na slabem. Tam so že francoske razmere.
Ta strah pred otroci gre kakor kuga naprej. Po mestih trdijo, da se z drugim otrokom že revščina prične. Neka gospa je imela tretjega otroka. Vsi znanci so jo milovali nad toliko nesrečo. To je res narobe svet.
Na Nemškem so se začetkom tolažili, da je to le nasledek slabih letin. Toda zdaj pada število porodov ob dobrih in slabih letinah. Letos je bilo na Nemškem v prvih treh mesecih 9933 porodov manj kakor lansko leto ob istem času. V Berolinu je bilo leta 1876. na 100 žen še 250.5 otrok, leta 1910. le še 90.5.
Število porodov mestih grozno pada. Ko bi nc bilo priseljencev iz kmetov, bi prebivalci v mestih kmalu izumrli. Pri |nas po mestih ni veliko boljše. V malem mestu na Kranjskem je imela okolica s 400 prebivalci 20 porodov, mesto pa 1000 ljudi in lc 4 krste. Povsod se tudi opaža, da ima prava gospoda nenavadno malo otrok, enega ali dva, več se že komaj primeri. Mnogi zakoni ostanejo brez otrok.
Pametni ljudje na Nemškem so se začeli bati, da bo na ta način začelo število ljudi nazadovati, kakor na Francoskem. Ker se Busi tako hitro množijo, so v strahu, da jih bodo Busi s svojo silo enkrat kar preplavili.
Pri nas se kažejo zdaj le pri nekaterih izobraženih ti žalostni pojavi narodovega pokvarjenja; kmečko ljudstvo jc v celoti še zdravo. Bodimo pa pazljivi na ta temeljni steber našega zdravja. Molje je prav težko iz obleke spraviti; boljše je pred paziti, kakor pa potem, ko noter pridejo.
Kje so vzroki tem žalostnim prikaznim? Znani učenjak profesor Wolf v Berolinu sc je dolgo bavil s tem vprašanjem. Ta pravi, da sc razvajene in gosposke žene boje težav nosečnosti. Takrat, ko je blagoslovljena, ne more tako lahko na zabavo in plese, ni tako lepa in mična; hude so tudi telesne težave. Moderna dama hoče le vživanje, težko delo ji jc zoprno. Koliko ima do-
bra mati skrbi in težav za otroke, koliko mora noči prečuti in bolezni prestati! Ko bi otroci za vse to trpljenje svojih mater vedeli, bi matere drugače spoštovali. V bogastvu razvajeni otroci niso za velike naloge mater. Toda v tem delu se pri krščanskih materah utrdi pravi značaj matere. Kjer pa ni Kristusa, tam ni božjega blagoslova! — Pri delavcih pa nc more žena v razmerah lahko v tovarno na delo.
Potem pravijo, da pride z večimi otroci revščina v hišo. Delavec, v mestu, uradnik, uslužbenec ali kateri drugi strokovnjak ne more izhajati, če ima številno družino. In strah, kako bo z otroci, ima tudi višja gospoda, še milijonarji. Skrbi jih, da ne bi pri večjem številu otrok imeli vsega, kar jim poželi srce.
Seveda, nekdaj so delavci in uradniki pošteno delali in živeli po razmerah stanu. Dandanes hočejo vsi imeti gosposko urejeno. Tudi v priprostem. stanovanju naj bo zelo lepo pohištvo, vsi naj nosijo obleko po novem, za druščino in pijačo mora biti zadosti denarja, mož si mora privoščiti, si ne sme ničesar odreči... Kako bo potem izhajal? Čudno, da imajo starši strah, kako se bodo otroci preživeli! Saj poznamo vsi veliko družin. Izhaja se že, če prav s težavo. Otroci se že preživijo, če tudi včasih pri pičlem. Delavcev je pa povsod premalo, le onih jc preveč, ki delati nc marajo. Nemogoče je vsem otrokom preskrbeti lahko delo in gosposko življenje. Saj je življenje pravih gospodov, ki res svoj poklic zvesto izpolnjujejo, težje, kakor vsakega kmeta. Škoda, čemu segati brez potrebe čez cilj?
V mestih pravijo, da dobe delavci težko stanovanje, če je družina velika. Saj si zdaj v naših mestih delavci zunaj mesta hiše zidajo, ako so res varčni. Za kmeta je pa res veliko število otrok pravi božji blagoslov, ki za enkrat napravlja skrbi, potem pa da šc več blagoslova. Težko je revnemu oče-
9i
tu ves drobiž oblačiti in jbuti; mati komaj zadosti kruha izpeče za vedno lačne želodce. Toda, komaj dobro hodi, že ziblje mlajše, prinese drva in gre v prodajalno. V šestem letu mu že živino pase, v sedmem letu pomaga živini na-stiljati. Kar naglo ima ubogi trpin svoje hlapce in dekle. Zdaj si šele more malo pomagati, ko ima svoje delavce. Če ima pa le enega ali dva, naj umrje eden, se izgubi, zboli..., pa ostane sam gospodar na starost, kakor suha veja brez opore.
Za stanovanje na kmetih ni treba skrbeti. Za enega je vedno še prostor. Povsod mati male junake nastani: na peč, na klop, v posteljico in zibko, povsod je vse živo. V kmečki hiši ne bo zmanjkalo prostora za otroke. Kako nespametna je tudi prevelika skrb za ugodno življenje otrok! V idrijskih hribih sta bila dva gospodarja pred petdesetimi leti. Posestvi sta bili skoro od obeh enaki, noben gospodarjev ni imel ne denarja in ne dolga. Eden jc imel devet otrok, drugi enega. Prvi gospodar je dobro oskrbel vse otroke, dal jim primerno doto okoli 1000 K vsakemu in jih naučil lepo živeti. Sin tega je imel deset otrok. Vsem, ki so šli od hiše jc dal po 2000 K. Danes nima edini sin drugega prav nič več, kakor gospoda;- prvega posestva. Toda koliko več je storil za rast in razvoj naroda prvi, kitko jo pomnožil narodno premoženje v primeri z drugim. Jaz menim, da jc vžil tudi veliko več čistega veselja.
Nekdaj so bilo ženo močne in zdrave. Tudi zdaj jo še veliko mater, ki so imele 10 do 12 otrok, pa so trdne, kakor hrast. Življenje po božjih zapovedih jim je tudi za zdravje in pravo srečo na svetu kazalo pravo pot. Toda po mestih je po izjavah zdravnikov najmanj tri četrtine žensk bolehnih. Pri mnogih izvira bolehavost in tudi huda bolezen od nevarnih poskusov pri otroškem življenju. Ta posvetni duh, ki išče zabave in prijetnega življenja tudi v zakonu, uničuje moč narodov. '/r sedaj je padlo po mestih število otrok za dve petini, kmalu bo polovica dosežena. Hvala Bogu, da imamo še zdravo ljudstvo po vaseh I Tudi v drugih deželah so na kmetih še dobre razmere. Iz kmetov dobivajo vsi drugi stanovi nove moči in dobro kri. Zato je Pii treba, da so kmetu pomaga. Na domači zemlji naj ima dostojno življenje in toliko dohodkov pri pridnem delu, da ho mogel živeti.
Pokazalo sc je tudi, da je katoliška vera kakor v vseh drugih vprašanjih tudi v tem glavna opora sreče narodov. Še vedno imajo katoliški kraji največ otrok. Najhujša sovražnica vere je socialna demokracija. Kjer jc ta zavladala. jo povsod najbolj padlo število otrok. Dokazano jc tudi, da v vernih katoliških okrajih nimajo socialisti skoro nobene moči. rrotestantovske volilne okraje so si pa večinoma že osvojili.
to ni čudno, saj protestanti greha ne poznajo. Uničiti mlado življenje je le slabost, ki sc izvrši, če to kaže. Kato-10'
ličanu je to uničenje prvega namena, katerega je Bog dal zakramontu sv. zakona, smrtni greh. Katoliški starši so najprej Bogu pokorni. Še pri mešanih zakonih se to včasih pozna. .
Medicinalni svetnik Borntreger pripoveduje o hudem socialnem demokratu, ki ima pobožno ženo. Dobra mati se ni udala grožnjam moža. ker je vedela, kaj zahteva božja postava. Pred kratkim je povila svojemu možu osmo dete. Taki izgledi odločnih žena pri demokratih so seveda redki. Navadno mož ženo tudi v slabem za seboj potegne.
Našemu ljudstvu pa more le pravi razvoj gospodarstva in popolno izpolnjevanje božjih zapovedi, torej življenje po naukih sv. vere zagotoviti krepki razvoj v bodočem času.
Potenje.
Kdor je poleti delal na polju, pozna dobro, kaj je vročina. Znoj kar lije po telesu. To je dobro, čeprav nadležno. Kakor vsak ve, je naše telo nekak stroj, katerega kuri kri, ki vedno gori in se prenavlja v srcu in pljučih. Ko (a stroj opeša, človek umrje. Ker je ob vročih dneh tudi zunaj telesa vroče, bi nastala v človeku taka vročina, da bi znalo nevarno postati za zdravje, ko bi narava ne napravila v telesu na milijone ventilov za ventilacijo vročine. Ko se telo ogreje, odpre koža vročini male luknjice, skoz katere pride pot na dan. Ko pot na koži shlapi, sc telo navadno shladi.
Če pa pot ne gre od človeka, so vročina poviša in pride do 42" C. Pri tej vročini opeša srce, čioveka zadene solnčarica, kateri so najbolj oni podvrženi, ki se najmtv.ij pote. Pri hudi vročinski bolezni tudi nastopi pri 42" C navadno srn r tj
Naši ljudje so od nekdaj menili, da je potenje tudi ob boleznih zelo koristno, ker spravi stran vse kar je slabega in gnilega v krvi. Novi zdravniki so se smejali tem starim nazorom. Večina bolezni je nastala po njih mnenju vsled bakterij in bacilov. Ko so se ti v telesu razpasli in pomnožili, so povzročili bolezen. Ko so pa natančneje opazovali, so našli, da bacili in bakterije niso povzročili bolezen, ampak strupeni sokovi, katere so bacili v telesu ali krvi napravili. Največji učenjaki, med njimi dr. Kveirolo, so potrdili: »Natančno opazovanje je dokazalo, da se nahajajo strupene snovi v sokovih telesa, ki se morajo ven spraviti, če kdo na zdravje upa. Telo sc mora utrditi, da samo izloči strupene sokove.« To je pa ravno isto, kar so ljudje že stoletja poprej delali in zdravili bolezni. Zdaj so se tudi zdravniki spomnili na potenje. Skušali so s potom vse strupene kali iz krvi spraviti. Videli so prav natančno, da pridejo strupene s,novi po potu iz telesa. Dali so pot hu-
do ali kužnobolnim živalim, ki so navadno poginile ali pa hudo zbolele. — Kadar se bolnik pri hudi vročini ali pljučnici začne potiti, jc že rešen. Glava «e olajša, dihanje postane mirno, spanec pride, zdravje prihaja.
Tudi drugih strupenih snovi se more telo s potom iznebiti. Po prvi cigari se navaclno vsak poti. Strup jo vsrkal kadivec v svoje telo, katerega sedaj kri s silo vun požene. Znano jo tudi, kaj se jc Napoleonu primerilo. Ko je bil tako nesrečen na Ruskem in je izgubil celo armado, jc naročil dr. Kabanisu, da mu napravi čašo strupa. Od vseh zapuščen je izpil ta strup v noči od 13. aprila 1814. Hitro je padel v omotico in zaspal. Strup jc bil najbrž premalo močan. Po dolgi omotici sc pokaže hud pot, Napoleon se zbudi in pravi: »Bog ni hotel«.
Še bolj jo znana zdravilna moč potu pri prehlajenju, ki povzroča toliko bolezni. Vsak otrok ve, da se je treba po hudem prehlajenju dobro spotiti. Saj so nam mati še v mladih letih kuhali lipovo cvetje in bozgov čaj, da bi se bolj otrok izpotil. Kmet pa to sam nrt sebi skuša. Po zimi je vse bolno. Ko pride ležko delo ob košnji in mlatvi, so ljudje pri vsem trpljenju vendar zdravi. Kmeta je poleti samo kost in koža. Pa je vendar ta suhi revež veliko bolj zdrav in srečen, kakor rojeni gospod v svoji masti. Vsi moramo pa vedeti, da je zmeren pot vedno koristen. Če ti stan ne da potrebnega potu in težkega dela, si ga moraš sam na-priviti.
Župnik Kneipp je prav resno svetoval raznim gospodom, ki celi dan sedijo, naj gredo zvečer za kako uro drva cepit. Čemu se samo igrati. Ko sc lahko koristno delo naredi. Ko bodeš dobro mahal in ti vroče postane, bodo šle vse škodljive in strupene snovi iz tvojega telesa. Toda taki gospodje raje presodijo celo ure pri vrčkih piva in raznih igrah, kakor da hi si prav na lahek način utrdili svoje telo.
Tudi za obrtnike bi bilo tako delo zelo koristno. Kako težavno je krojaču, čevljarju ali tkavcu, celi dan sedeti pri svojem delu. Ko bi šel eno uro ok<v pavat na polje, kosit ali tudi drva cepit, se zopet vsa kri v telesu izravna kar je škodljivega, po potu pride iz telesa. Toda čimbolj peša telo, bolj jim mrzi vsako tako delo. Treba se je res posiliti, da se začne s pravim zdravljenjem. Kdor je pravočasno potenje zanemaril, mora iskati zdravja pri zdravniku. Pozneje dajo precej kron zdravniku, ki jim z vsemi zdravili ni mogoče mnogo pomagati. Zato je pa zdravljenje v potu čisto po ceni.
Prav to velja za šivilje. Večina teli je suha, nekatere pa čisto zalite. Za oboje bi bil pot v delu na polju prav dobro zdravilo.
Če nočeš tako delati, da bi ti bilo vroče, pojdi vsaj za dalj časa na sprehod. da se ti kri ogreje.
Prav to potrjujejo najboljši zdravniki na svetu. Na shodu vseh zdravnikov je letos na Dunaju dr, Schiirer P0'
ročal, da sc morejo s potenjem odstraniti vse strupene kisline v krvi. Ako pa v krvi ostanejo, jc to zelo škodljivo za živce in srce. S potenjem sc kri zelo očisti. Ljudje, ki se nikdar ali lc malo potijo, so zelo podvrženi nalezljivim boleznim. Kdor se hoče zavarovati pred okuženjem, naj sc večkrat izpoti.
Pri težkih operacijah je nevarnost vedno večja, če je v krvi kaj strupenega ali gnilega. Prod operacijo naj bi sc vsak dobro izpotil. Ljudstvo ima popolno prav, ko meni, da sc rano spomladi in poleti hitreje zdravijo. Nekaj vpliva svetloba, nekaj pa vročina naredi. Kadar sc pri boleznih pokaže pot, naj sc bolnik odrgne z mrzlimi suhimi cunjami, kar vročino zelo zmanjša. Po potenje sc ozdravijo ošpice v treh dneh, davica v 3 do 5. škrla-tinka 5 do 6, udnica v 5 dneh. Tudi pri ušesnih boleznih zabrani pravočasno potenje operacijo. Še pri navadni vročini in zastrupljcnju je pot najboljše zdravilo. Zdravniki so čisto napačno delali, ko ko hoteli vročino z mrazom zdraviti.
Tako uči svetonovnoznani zdravnik. •— To uspešno zdravilo bomo kaj lahko tudi pri nas porabili.
Sladkorna pesa0
V zadnjem času sc z vedno večjo gotovostjo ponavlja, da se bo v kratkem tudi pri nas napravila sladkorna tovarna. Kmetje bi dobili na tisoče in milijone za sladkorno peso, ki je obogatila povsod kraje, kjer sc jo dobro sponesla.
Poglejmo danes način pridelovanja, da bomo naprej vedeli, če sc nam izplača poskusiti na kmečkem posestvu peso za sladkor pridelovati.
Sladkorna pesa raste dobro na močni ilovnati zemlji. Močvirni kraji in peščena tla niso zanjo. Čez leto mora biti tudi 600 do 1000 mm padavine, t. j. dežja. — Nobena rastlina pri nas ne zahteva tako skrbnega obdelovanja, kakor sladkorna pesa. Že jeseni se mora napeljati na ha (to je 10 mernikov posojanja) 300—400 t[ dobrega hlevskega gnoja. Potresti so mora tudi na lia. 400—500 q žlindre ali 300 do '400 q superfosfata. Tu se zopet vidi, koliko jc fosfat boljši kakor žlindra; 150 *do 200 kg kalijeve soli in 200 do 300 kg čilskega solitra.
Orati j c treba žc jeseni 35 do 38 cm globoko. Spomladi jc pa treba vse prav dobro in natančno prebranati. Seme 28 do 30 kg na 1 ha da navadno tovarna, ki bo peso vzela. Nc sme sc vsejati, ampak lc v vrste saditi in sicer 15 col = 38 cm narazen. Ko se pokažejo prvi listi se pesa najprej oplevc, potem pa vsaj dvakrat prav dobro okoplje. Navadno imajo z aokopavanjc posebne stroje — planete, s katerimi jo delo še precej hitro izvršeno. Plevel se mora popolno odstraniti. Sladkorna pesa
se nc sme nikdar obirati. Ko bi perje obrali, bi pesa imela manj sladkorja, tovarna bi jo ne marala. Čc jc njiva zelo plevclna, mora sc šc tretjč oko-pati.
Čc je njva dobra, zraste na 1 ha 280 do 300 q pese. Perje ostane doma. Nekatere tovarne dajo nazaj tudi iztisnjene ostanke, da jih kmetje porabijo za krmo govedi in prašičem. Navadno imajo kmetje za le ostanke veliko betonske jame, da se vse izkisa, kakor zelje ali repa v sodu. Živina te ostanke prav rada vžva. 1 q sladkorne pese sc plačuje 2 K 20 vin. do 2 K 50 vin.
Ali bo kazalo, da naš kmet poskusi sladkorno peso pridelovali? Res jc, da so severne dežele po tej pesi bogate postale. Prav gotovo bo tudi pri nas pri večjih posestvih, ki imajo veliko njiv in vse stroje na razpolago, pesa naloženi denar prav dobro obrestovala. Za male kmečke gospodarje jc seveda drugo vprašanje.
Na Moravskem jc 54-8% vse površine samih njiv. Na Češkem 50-5%, v Šlcziji 49'4, v Galiciji 484, na Kranjskem le 14 8%. Mi moramo svoje polje porabiti za to, kar nam največ nese. Čc se osuši ljubljansko barje, bo to res svet kakor nalašč za sladkorno peso.
Na ha se pridela 280 do 300 q sladkorne pese. Kmet bo torej dobil za ves 1 pridelek 600 do 700 K. Kako je pa s , krmsko peso. Letos sem prav natančno pazil na svojo njivo. Na 4 do 5 mernikov posejanja, torej Vjha, jo jc zrastlo okoli 400 q. Zraven smo jo obirali skozi štiri mesece za 10 prašičev. Mnogo so jo tudi krave dobile. Ves pridelek kmečke pese je bil na '/a ha gotovo vreden nad 800 K. Ni bilo treba orati 38 cm globoko, nc rabiti čilskega solitra. Res je pa, da tudi krmska pesa nima nikdar pregloboko izorano, preveč pognojeno zlasti z gnojnico in preveč natančno okopano.
Krmske pese, ki je podlaga za dobro prašičerejo, imamo šc povsod premalo. Od pametne reje prašičev bodo naši gospodarji več dobili, kakor bi od sladke pese. Sadil sem tudi sam sladkorno peso za poskušnjo na navadni pesni njivi. Navadna pesa jc zrastla prav lepo, komadi so bili po 5 kg težki. Sladkorna pesa ni imela nobena 1 kg. Bati sc nam je tudi, da se po sladkorni pesi preveč zanemari živinoreja in sc šc bolj razširi pijančevanje.
Naš kmet naj se torej svojega drži in ostane pri domači pesi. Prav dobro pa vsak stori, kdor prav enako ravna z njivo za navadno peso, kakor smo gori opisali za sladkorno.
Iz obrtnega zakona.
iVedno Jiuje se pozna po deželi, da vsled novega obrtnega reda ne dobi skoro noben v kmečkih vaseh obrtnega lista za prodajo mešanega blaga.
Za drugo se dajo uradi še prepričati, toda za kolonijalno blago, to je za kavo, čaj, sladkor in cikorijo se ne dobi dovoljenja. Zase imajo § 38. obrtnega reda, ki pravi: »Trgovino na drobno, t. j . z mešanim blagom morejo zglasiti samo tisti, ki morejo izkazati usposobljenost, kakor je predpisano v § 13. a. Po tem paragrafu se dokaže usposobljenost z učnim pismom in najmanj dveletni službi v trgovinskem obrtu.« To je seveda čudno. Na kmetih ni treba posebnih izurjenih pomočnikov za, prodajo. Malokje je kupčija tako velika, da bi pomočnika rabili. Kakor skušnja uči, se vsak nadarjeni človek nauči vse potrebno za tako malo trgovino v enem tednu. Toda pet let naj bi bil v šoli in vaji, da se bo vse potrebno za to umetnost naučil, za katero je le tnalo trgovcev po deželi kako skušnjo napravilo. — Poprej so bili ti kramarji in trgovci po deželi del kmečkega stanu. Na kmetih doma, so večinoma tudi kmetje ostali in se le bolj postransko ukvrajali s trgovino. Čc jc kdo preveč drl, mu je kmalu kdo v škodo prišel, ker jc vsak lahko pravico do branja-rije dobil.
Zdaj so se začeli trgovci in branjevci zavedati, da so nekaj več. Ker sc take male štacunc vedno menjajo, jih je zdaj vedno manj, ker nobeden nc more stopiti na mesto onih, ki so prenehali s trgovino, brez izpričeval usposobljenosti. Teh pa nobeden nima. Branjevci so sc začeli zavedati, da so gospodje in zdaj lahko uro Se malo bolj navijejo, ko vse dražje postaja. Paragraf je neizprosen. Prav natančno sc naprej glasi v § 38.: »Imetniki v prejšnjem odstavku navedenih obrtov, ki se morajo ob zgla-sitvi obrta vedno izkazati s svojo usposobljenostjo, imajo izključno pravico, prodajati na drobno sladkor, kavo, čaj, dišave, rudninska olja, materijalno blago, barve in žgane pijače v posodah, zaprtih po trgovinski navadi.«
Toda v polajšavo razmer na kmetih nadaljuje paragraf: »V prejšnjem odstavku omenjeni pridržek nc velja ni glede prodajalnih pravic proizvajalcev, niti glede že pridobljenih pravic za prodajanje sploh in nc bo imel veljave v takih krajih, v katerih na dan objave tega zakona še ni nobenega v 3. in 4. odstavku naštetih trgovinskih obrtov za prodajo na drobno, dokler se ukazoma ne odpravi ta izjemna nared-ba z ozirom na bistveni razvoj krajevnih razmer.«
Iz tega je jasno, da bi morala biti prodajalna na drobno ali branjarija prav v vsakem kraju. To je še bolj jasno v nemškem izvirniku, ki pravi: »in sol-chen Ortcn. Doslej so vedno mislili, da se to razlaga le po občinah. Če nima v občini nobeden pravice za prodajo, se maj da takemu, ki prosi za to pravico, če je ni imel na dan, ko se jc razglasila nova obrtna postava. Navadno sc je to tudi moglo doseči.
Toda postava naravnost imenuje: kraj, kar moremo mi le razlagati z vasjo. Če ima do prodajalne eno uro ali šc več daleč, kako naj se preskrbi navadno
lii
malenkost, katero ktiiot vedno potrebuje.
Postavodajalec je torej hotel reči, da mej vsaka vas pravico do samostojne trgovine na drobno. Če ie še ni, se sme osnovati, če tudi prosilec nima izpričeval usposobljenosti. Bolj oddaljenim vasem se ta pravica gotovo nc bo mogla odreči. Kdor torej želi imeli trgovino na drobno v takem kraju, kjer še ni nobenega trgovca, naj vloži prošnjo in naj se sklicuje na postavo. Občina naj mu potrdi, da na dan razglasitve obratne postave res ni bilo v tisti vasi nobene take trgovine.
finančna uprava
Ivmet mora zares najprej pravo študirati, da bo vedel, kako naj ustre-žc financarjem.
Napovedal si že v ponedeljek zjutraj. d t: rad žganje kuhal iz sliv, ki si .jih letos par mernikov natresel. »Kaj,« se zadere davčni asistent nad teboj, »vi bi radi že jutri kuhali; ste li res tako neumni, tla ne veste, da se mora 48 ur naprej prijaviti. Sploh pa j«1 vaša prijava pišmeno podati; kupite si tiskovino in jo izpolnite.« Nepoučeni kmelič sedaj sam no ve, kje je in kaj naj narodi. Izpraauje znance in prijatelje, kaj mu je storiti. Končno izve. da so nekje v glavni tobačni zalogi dobijo na prodaj tiskovine. No, založnik, prijazen mož, mu celo izpolni tiskovino in z davčnim uradnikom se srečno pobotata. Kaj sc nato revežu zgodi? Pomolil so jo in ostalo mu je za en kotel drozge. Bož teče na pošto, seveda celo uro daleč. Tam vnovič izti-ka. da mu kdo sestavi brzojavko, ki so glasi: »Davčni urad Šiška. Prosim šesturnega podaljšanja za kuhanje sliv, boleta št. 7(5. Janez Podgornik, Velika vas.« - Postiljon povprašuje čez dva dni, čp kilo pozna Janeza Podobnika iz Velike vasi št. 76. Seveda postiljon Podgornika "ne more najti, ker ni v Veliki vasi več kot 25 hiš. Medtem je prišel finančni paznik Čebular pregledovat in ovadil nesrečnega Podgornika, ki je plačal kazni več, kot je bila vsa slivovka vredna.
Tako finančne oblasti kmeta nočejo razumeti. Slučaj je resničen, le imena so premenjena.
Drug slučaj.
C. kr. finančna straža v Lukovem Dolu je dala razglas na vsa podrejena županstva, naj se zglasc do 15. avgusta stranke, katere ohčojo kuhati davka prosto žganje.
Zglasilo sc jc 72 kmetov. Češplje so se lotos obneslo, tudi brinja bo nekaj. Županstvo je točno izpolnilo tiskovino; n. pr.: Jože Domijanovič iz Grdega sela št. 13 bi kuhal na žgalno pripravo Šte-fav.a Bukovca iz Grdega sela št. 17 v 12'
mesecih oktober, november ali december slive, hruške in brinje. Pridelki so mu priraslli v sadnem vrtu, brinje na stelniku.
Koncem septembra prileti finančni nadpaznik k županu v Grdo solo. »Ču-jete, vi Dimilrovič, zakaj ne razglasite radi davka prosto žganjekuho?« »Oprostite, gospod nadpaznik. ravno som vas hotel vprašati, kaj to pomeni, da je sosednji župan razglasil, mi pa ničesar ne dobimo od vas.« »No, no, gospod župan, sem vam pa pozabil poslati ta razglas. Razglasite jutri, naj vsak od sedaj naprej natančno sledeče prosi za to kuhanje: 1. Ime, priimek in bivališče stranke. 2. Kraj in hišna številka, kje so bode kuhalo. 3. Na čigavo žgalno pripravo se bo kuhalo. 4. Katere lovi se bodo kuhale in koliko je
ima. 5. Dneve, na katerih sc misli žganje kuhati. 6. Koliko žganja se bo skuhalo. — Dobro si zapomnite, gospod župan: kdor vsega ne bo omenil, ne bo dobil proste žganjekuhe.« — Župan o vsem tem obvesti učitelja, tajnika. Isti si napravi na mašini 70 tiskovin po omenjenem vzorcu.
Takoj, ko pride tako naznanilo na' finančno stražo v Lukov Dol, pride na županstvo v Grdem selu zopet sledeči dopis: »Davka prosto kuho žganja za tamošnjo občino je dovolilo c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani z odlokom št. ... — Bolote za žganjekuho se bodo izdajale le oh torkih in Pobotali dopoldan, druge dneve sc ne bodo izdajale. Lahko sc stranke tudi pismeno zglasijo, toda le po nastopnem vzorcu:
C kr. oddelek finančne straže
Prosim dovoljenja za davka prosto kuhanje žganja:
Osilnici.
Ime, priimek in bivališče stranke	
Kraj in hišna štev., kjer se bode žgalo	
Na čegavo žgalno pripravo se bo kuhalo	
Katera snov se bo kuhala in j • koliko je ima	
i Dneve, v katerih se misli ■ žganje kuhati	
[ Približna množina napravIjo-| nega žganja	
V Novih selili, dne
Vsako prijavo, ki nc bo natančno po tem vzorcu, so bo zavrnilo.
C. kr. finančna straža Lukov Dol, 4. oktobra 1913.«
Tajnik, ves razjarjen nad takim početjem finančne straže, telebi tiskovine v koš in hajdi zopet nove delati. Kmetje se priglasujejo kot navadno na dopisnici: »Prosim za žganjekuho, kakor sem zaprosil pri županstvu v Lukovem Dolu dne 14. avgusta. Kuhal bom na kotel Josipa Vukšiniča iz Ra-dencev.« — Nekateri so pozneje dobili po posredovanju županstva omenjeno udobnost, za druge se pa ni zmenilo. To jo naravnost premišljena nagaji-vost. Kmetič je v prvotnem naznanilu itak vse omenil, kdo, kje in ka,j bo kuhal. Sporočiti bi mu bilo edino le: »Prosim glasom prijave pri župajistvu J. davka prosto žganjukuho za dneve 3., 4. in 5. november. Ivan Kuhar, Gam-bišče št. 7.
Tedaj, dasi šo vsi okoličani v drugič ali nekateri celo v tretjič in četrtič omenjali n. pr. kraj kuhanja, nc dobi dovoljenja, ker ni to po uradnem vzorcu. Sedaj ne vem, ali smo mi zato tu, da nam finančne oblasti nagajajo?
1913.
Finančna uprava je ena naj.se-kantnejših naprav v državi. Vse bi sc lahko na milejši način izvršilo, lo nekaj dobre voljo bi bilo treba na upravnih mestih tega državnega instituta.
Vzemi poljubno tiskovino finančno uprave, ki je za kmeta namenjena, v roke in brez obotavljanja moraš priznati, da je to za kmeta španska vas. Na prav lahek način se dajo te tiskovine splošno razumljivo prikrojiti.
Najbolj pripraven vzorec za naznanilo žganjekuho bi bil ta-le:
Jaz podpisani------— —
iz —---— št. — prosim za davka
prosto žganjekuho za dne 5., 6., 7., 8., 9. septembra 1913 od 5. ure zjutraj tlo 7. ure zvečer iz brinjeve drozge; imam
je 400 litrov. Kuhal bodem v--
na hiš. štev. 41 (saj v drugi hiši .se itak no more kot v lastmi) na žgalni pripravi ------v____hšt... (Na drugem
pred 15. avg. prijavljenem kotlu so ne more žgati) ter boni skuhaj... litrov žganja.
Tropinje, dne------— —
Tomaž Gržan,
Izvršitev razkuževanja.
Nekaterim posestnikom sc je letos primerilo, da so clo trikrat kupili druge prašiče in so jim vselej vsi poginili. Naj se tak revež še toliko trudi, ne bo prišel v tistem letu na zeleno.
Če sc primeri kak posamezen slučaj kužne bolezni, naj sc koč, v katerem je bila bolna žival, dobro pomije s kl opom, v katerega se je djalo precej sode. Vročina namreč najbolj gotovo zamori nalezljive glive. Čim bolj je krop vroč iin čim več ga je, boljši je učinek. Pri navadnih svinjakih, ki imajo za tlak deske, naj bo vroči krop nekaj minut nad deskami, da je učinek bolj gotov. Če so bruna na tleh, jih je treba vse vun vreči in s kropom dobro omiti. Omiti se morajo tudi stene kočev. Če imaš pa veliko desk in brun, pa vse to lahko tudi zažgeš in drugi les noter deneš. Ravno tako se morajo tudi umiti korita. Nevarno je pri svinjakih, ki imajo spodaj le navadno prst na katero pride gnoj-nica in odpadki. Lani je imel neki posestnik kugo v hlevu, prašiči so biti vedno bolehni. Po navodilu živino-zdravnika je vse z lugom omil in z apnom pobo'!l. Prašiči so bili zdaj zdravi. Letos je ena svinja zunaj rila, bolezen sc je zopet začela. Če imaš prst spodaj, jo izkoplji vsaj en čevelj na debelo in zvozi daleč stran, kamor prašiči nikdar ne morejo. Tudi gnoj sc mora daleč stran splaviti. Priporočajo tudi posebni način za ravnanje s takim gnojem. Po tem nauku naj se še mokri gnoj izpelje na njivo, naloži gori malo slame iu prsti. Tak gnoj se vname, vročina nastane 70 do 80 stopinj C., ki uniči gotovo prav vse, kar je strupenega v gnoju.
Ko si s kropom vse očistil, moraš še dobro z apnenim beležem celi koč pobeliti. — Tako ravnanje se priporoča za posamezne slučaje bolezni. Pri tem opomnimo, da zdravi prašiči, ki gredo večkrat ven in se dobro krmijo, niso tako naglo v nevarnosti, da bi se jih precej bolezen prijela. Nekaj gliv že prenesejo. Hujše jc seveda, če je vse v lilevu bolno ali poginilo. Potem ne kaže drugega, kakor celi hlev na zgoraj navedeni način razkužiti. — V kropu je treba dobro prekuhati tudi obleko žensk, katere prašičem strežejo. Po izvršenem razkuženju naj se svinjak prav dobro presuši. Tudi to pomaga, da se glivice uničijo. Prašiče, ki so ostali, naj sc večkrat na solnce spravi, ker solnce uniči glive, ki so ostale na koži ali ščetinah prašičev. Najmanj boš imel seveda s kugo opraviti, če boš prašiče vedno doma izredil ali jih kupil pri zanesljivem domačem človeku. Če tudi dražje plačaš, boš dobro shajal, ker si zavarovan pred boleznijo. Če pa imaš bolezen, bodi zelo natančen, ne ustraši se nobenega truda, dokler tega hudega sovražnika ne zatreš.
Turšica in krompir.
V srednji Evropi je bilo lani in predlanskim prav inalo krompirja. Cena krompirju je šla kvišku, dobil se je komaj za hrano in seme. Na milijone stotov so prej vsako leto porabili krompirja za napravo špirita. Ker je bil krompir drag, so tovarnarji poksusili za špirit koruzo porabiti. Poizkusi so se prav dobro obnesli. Na tisoče vagomov tega dobrega žita se je v tovarnah pokuhalo. Ker v naših krajih turšica ni dozorela, in se je za špirit veliko turšice porabilo, je šla ceha zelo kviško. To so čutili gospodarji po deželi, ki morajo turšico redno kupovati, čutili tudi posestniki, ki s turšico prašiče debelijo.
Letos so razmere popolnoma izpre-menjenc. Krompirja je po svetu toliko, da ne vedo kam ž njim; cene krompir nima. V mesto postavljen se plača po 4 5 K 100 kg. torej en mernik komaj 70 do 80 vinarjev doma. Naši kmetje so prepametni, da bi ga po taki ceni prodajali, ker dobro vedo, kaj pri pitanju živali vrže.
•Letos bodo pa gotovo tudi tovarnarji špirita rabili le krompir, ker jim pride cenejši. Koruza, ki je šla vlani v tovarne, bo letos kmetom na razpolago. Turšična letina je izredno ugodna. Ogrska bo pridelala do 50 milijonov ni. stot. Že leta ni na Ogrskem tako lepo dozorela, kakor to jesen. Pridelka bo do 8 mil. met. stotov več kakor lani. Rumunska bo prodala 30 milijonov stotov najboljše turšice.Po celi Evropi sc hvalijo, da je bo prav veliko. Amerikan-ri so skušali dolgo Evropo slepiti, da tam turšica prav slabo kaže. Ko pa ni hotel nobeden kupiti, so šli vendar s cc-nami nazaj in sami priznali, da ni pri njih ravno preslabo.
Ker je torej krompirja tako obilo in tudi turšice zelo veliko, je prav gotovo, da bo cena turšice šla zelo nazaj. Že zdaj jo za spomlad prav poceni ponujajo. Skoro gotovo bo cena še prcccj padla.
Mi vemo, kaj pomeni turšica za pitanje. ža vsako žival je najboljši pripomoček k uspešni in hitri reji. Čemu kupovati razne tropine, ki so namešane in pokvarjene z raznimi tujimi primesi, če je turšica, najboljša krma, tako. poceni. Res bodo skoro gotovo tudi prašiči malo v ceni padli. Toda če ima turšica tako izredno nizke cene, kakoršne moremo pričakovati za zimo in spomlad se pač izplača veliko turšice nakupiti in z njo prašiče izpitati. Dva clo tri kilograme koruze in malo posnetega mleka zadostuje, cla so priredi 1 kg žive teže pri prašiču. Izrabite vsi .pametni gospodarji to ugodno priložnost, cla si izboljšate svoje slabo gospodarsko sta-
Tržni pregled.
Po naših krajih je letos malo vina. Dolenjska nima niti petine navadnega pridelka. Za gospodarje, ki imajo samo
mali vinograd, bo res slaba. Drugače jo pa letina prav dobra. Vreme je bilo oktobra tako ugodno, kakor že davno ne. Skoro povsod so rdečo deteljo kosili ali jo popasli. Paše je povsod posebno veliko. To pa vpliva na cene mlečnih pridelkov. Tudi po drugih deželah cesarstva so z letino zadovoljni. Oves je bil povsodi lep. Krompirja, pese in repe je bilo izredno veliko. Mnogi kmetje sc pa pritožujejo, cla jim prstnina preveč gnije. Hujše kakor pri nas je v Galiciji in na Ogrskem. Ker se je veliko doma pridelalo, n ebo treba toliko na tujem kupovati, kakor clruga leta. Naši milijoni bodo doma ostali. Za kmeta je zelo ugodno, ker imajo prašiči še vedno prav dobro ccno. Doma plačujejo mešetarji mladiče po 1.12 K 1 kg. Bati se je pa, cla bo cena padla. Ker je dosti prstnine, bodo kmetje dobro izredili. Blaga bo preveč, cene bodo šle nazaj.
Obilica žita se pozna v vsej svetovni kupčiji. Vsi razen Rusov, silijo z blagom, ker se boje nižjih cen. Zlasti v Kanadi in Severni Ameriki so zelo velike zaloge. Za naše izseljence pa Amerika ni več obljubljena dežela. Delo se je začelo splošno ustavljati, kmalu bodo naši ljudje v tuji deželi stradali. Še boljše kakor v Severni Ameriki zaslužijo nekateri delavci v Braziliji. Tam ima najspretnejši zidar na dan 28 kron, navadni po 11.65—15.60 K, ključavničar 15.60—26 K, tesar 12.40—20.80 K, mizar 12.40—26, navadni delavec 7.40—10.40. Na kmetih se zasluži najmanj na dan 6.44 K. Tu se zopet vidi, kako potrebno jo, da se. vsak kmečki fant nauči pozimi vsaj enega rokodelstva. Po svetu rabijo ljudi, ki znajo delati.
Toda kaj pomaga visoka plača, ko jc pa povsod neznosna draginja. V mestih vzame polovico vseh dohodkov stanarina. Na kmetih si še malo prihranijo, v mestih delavec niti ne shaja. Vendar sili vse v mesto. Na kmetih ni delavcev, kakor pri nas ne. Cene so sledeče. 1 liter riža 1.04 K do 1.28 K, slabši sladkor 1.56—1.82 K, 1 kg . zabele 3.12 do 3.98 K. 1 1 krompirja 52 vin., 1 kg čebule 1.04—1.56 K, 1 kg pšenične moke 1.04—1.23, 1 1 fižola 52—58 vin., 1 1 mleka 1.24—1.56 K, 1 kg kruha 78—1.24 K, 1 kg soli 52—58 vin., 1 kg svinjskega mesa slabše vrste 2.34—3.12 K.
Čemu torej hodijo na tuje stradat, ko imamo doma povsod zadosti kruha? Doma jc vedno najboljše za vsakega, ki zna pamet rabiti.
Pri nas se gospodarstvo prav lepo razvija.-Imamo že lastno prav lepo ple-meno žival. Napačno je, če hočejo nekateri za slabo žival previsoke cene. Vsak pameten gospodar bo le gledal, da toliko zasluži, kolikor je potrebno, da sc trud dobro izplača. Gotovo se preveč zahteva za plemene prašiče po 2 K 40 vin. za kilogram. Tudi za 10 tednov stare mladiče je ta cena previsoka.
Prav bi bilo, da bi sc le od krnela in zadrug jemala najlepša plemena žival.
Denarne razmere se počasi boljšajo. Bogatini spoznavajo, da ni za njih denar šc posebne nevarnosti. Vendar si
122
jiaši državni papirji ne morejo pomagati. Zdaj je začelo tovarnam slabo iti, •ker ne morejo blaga prodati. Železni magnati so čisto potrti. Cene so tako li i vili. da zdaj ljudje nc morejo več kupovati. Kljub visoki carini jc tuje železo ccnejše.
Začeli so zopet limati cementni kartel. Kakor kaže, sc nc bodo zedinili. rojem bo cement seveda zopet veliko cenejši. Tudi za petrolejni kartel slabo kaže. Nazadnje se bodo seveda ti bratci našli, da bodo več milijonov spravili.
Goveja živina je zopet padla v ceni. Iz Argentinije ne prihaja sedaj skoro nič mesa k nam, ker vsled hudih bolezni Amerikanci sami komaj zase meso dobijo. Vsled obilne krme je po Evropi dosti živine naprodaj, denarja pa povsod malo. 27. oktobra je bilo na Dunaju IC86 glav. Prodajali so ogrske voli: I.a [iT 110. III.a 90-100, 111.a 80—90. Gališke voli: I.a 108—110, II.a 98—100. bike 78—9i, krave 78—98.
Masla in mleka jc povsod preveč. Mlekarne so morale cone mleka znižati, ker bi drugače delale zgubo. Cena švicarskemu siru je padla za 25—30 K pri 100 kg. Za enkrat še nič nc kaže, da bi se cene izboljšale.
Izredno dobro se pa drže cene prašičev. Ker je toliko prstnine, se jc bilo res bati. da se ne bodo več tako dobro prodali. Kakor sedaj kaže, bodo cene do konca decembra precej stalne. Na Du-naiu se prodajo mladiči do 1.40 K, debeli 1.10 1.20 K.
Žilne cene gredo stalno nazaj. Kdor ima kaj žita na prodaj, naj ga hitro naprej spravi, ker pridejo za prodajo šc slabši časi. Zdaj je dokazano, da v Ameriki niso imeli še nikdar tako dobre želve. V Argentiniji je več milijonov stolov pšenice za vožnjo žc pripravljene. Zeli bodo januarja, kakor v Indiji in v Avstraliji.
Dne 27. oktobra so prodajali najboljšo ogrsko pšenico 11.45—11.90, domačo 10.60—11.30, rž 8.70—9.05, morav-ski ječmen 7.90—8.80, ječmen za krmo 6.70 -7.15, oves najboljši 8.40—8.85, navadni 7.65—8.35, turšico 7.55—7.80. Posebno cene turšice gredo hitro nazaj. Cene bombaža so se začele dražiti.
Najbolj*« ln najmodernejše »ukno za moške in volneno za iemke obleke razpošilja najceneje
razpošilialna R. Hi v Celju si. 305.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnino prosto.	j>59
Čevlji, kojili podplati
poleti m pozimi
inaZejo z „Ijora"-mazilo /n podplate in vrhnje usnje z o<i leta 1*8" siju j no proslulun ,.Seekund"-gumitran-roazilom za usnje iili „Lora"-Kremo za čevlje, ostanejo dvojno trpežni. • Dobiva se v vseli zadevnih trgovinah. -- Kclini izdelovatelj s J. L oren* & Co., <!r z o j.. Heb (Eg-er). Češko. — l'odru2na tovarna za
Nemčijo: Bčhmo & Lorenz, Chemnit/, Saško. Krosu m st. lil o stvarnem negovanju čevljev zastonj in poštnino prosto.
SfeckenpSerd-
lilifftio mlečno milo
jo slojkoproj neobhodno potrebno za racijonalno negovanjo kožo in lepote. Vsaki dan pohvalnico.
Pobi so povsod A 80 vin.	902
Ceno češko posteljno perje
Kilo sivega puljencga K 2—, boljšega K 2-40, polbefega K 3 00, belega K 4 80, pri m a kakor puh mehkega K o . vele-prima K 7 20. najboljša vrsta K s 40, puh siv K 0 —, bel i\ 12'--. najti ne jši prsni puh K 14 40, Z$otovlJene postelje iz gostonitegn rdečega inleta, pernica ah spodnja blazina 180 cm dolga. UG cm široka po K 10 —, 12 —, is* ,1H —. 21-—, 200cm dolga, 140 rm široka po K 13 —, 15- , 18'—, 21'—-, zglavnica 80 cm dolga 58 cm široka po K 3 350. 4 --, 0u cm dolga, 70 cm široka po K 4 50, 5 50, 0 —. 3 delni čiinnati modroci za 1 posteljo po K 27—, boljši K 33 —. Pošilja so Iranko po povzetju od 10 K višje, kamena dovoljena, za neugajajoče denar nazaj.	2C64 Poskušnjo in cenovniki Iranko
BENEDIKT SACHSEL Lobes pri Plznu 159, Češko
lise skupaj samo kron 29*50,
Izredni priložnostni nakup!
Kompletna moška obleka!
obstoječa iz uknjiča, hlač in telovnika, i/, najboljšega, trpežnega kaingarna, ali hrnskega sukna :ili iz pristnega štajerskega iodna v poljubni velikosti, svetle ali temne barve, gladkega ali kariranc t v lepih in modernih vzorcih.
Moški klobuk „Kavalir"
mehak ali trd iz najboljše klobučevh:? s svileno podlogo in trakom, zelo el» -ganten in modem, črn, ntjav ali siv.
Moški črevlji iz usnja!
Cna lastiko ali za hribolazce) iz najboljšega usnja, lepi, udobni, moder. f..- »n. Vsled nakupa velike ivorniške /ai«.^' nam je mogoče t" moško garnituro < i
oječo iz klobuka, obleke, in črev-ljev, prodajati po tako znatno reducirani t en i za samo
X 29-50 namesto E 60.
Kot meta za moške obleke zado tuje obseg črez prša, trebuh, dolgost roka-va, hlač in koraka. Mera za klobuk zadostuje obseg glave, za črevljc pa dolgost stopala.	3370
Satnorazprodaja po povzetju
M. SW0B0DA, Dnna) 111 2, Hlesseaggc 13- 404.
Najceneje
nove gibljive brzoparilnike
vse vrste slamoreznice
in vse druge poljedelske stroje
ter
železnino
ponujata
Karol Kavšeka naši. Nchiieirter & Vero¥šek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana	Dunajska cesta 16	Ljubljana
Ne zamudite zahtevati cenik!	Ne zamudite zahtevati cenik!
V zdraviliščih za pljufne bolezni ie cirm iu
med dragimi v Davosl, Arosi, Leyslnu lld. J111U lil II ,,--------
Kot Izborno sredstvo v vednl rabi. SIROLIN „Rocbe" lajša fn odstranjuje bolečine v f»H« V* V.aanlh v Mzmel,I"> kratkem času. Ima prileten okus. pospešuje veselje do » ,n uP«va zelo ugodno na splošno zdravje.	Original, zavoi k k 4-- se dobi
v vseh lekarnah.
Roche"
17720852