List 29. Gospodarske stvari. Ne pozabimo senožet! (d. 7T.) Zapreke rodovitnosti so po naravi in legi senožeti različne, mnogo se jih da odstraniti, mnogo cel6 ne. — O zaprekah rodovitnosti, katere celoti ali obstanku senožet prete, kakor: dereče vode, katere odtrgavajo, ali plazovi, ki posipavajo velike dele senožeti, ni treba tukaj obširneje govoriti, ker so to nevarnosti, katerim nasproti se tudi sicer manj skrben lastnik gane in bramhe poskuša, ako ne presega njegovih moči. Drugače je pa, ako dereče vode ali plazovi prete uničiti cele skupine bodi si senožeti ali druzega polja, včasih tudi celih vasi. V takih prilikah treba je v pravem času misliti na skupno brambo po dobrem pre-vdarku skušenih strokovnjakov; o takih prilikah pa je treba, ako bi stroški in delo presegalo moči prizadetih, za časa obrniti se do občinskih, okrajnih, deželnih ali cel6 državnih oblastnij za pomoč ; tako pot nastopilo je uže mnogo posestnikov različnih krajev — zadnji čas izrekoma posestniki vipavske doline — z dobrim vspehom. Enake splošne zapreke rodovitnosti so veča močvirja, na pr. ljubljansko močvirje. Pri takih razmerah sicer ni izključeno, da si deloma pomaga tudi posamezni gospodar, toda tako ravnanje bilo bi prepočasno, predrago in v velikem oziru za vso skupino deležnikov sploh nedosegljivo. Pri'takih prilikah je tedaj združenih moči in enotnega delovanja treba. Le tako je mogoče, preobilno mokroto popolnem odpraviti s stroški, kateri se povračajo v stalnem večem in boljšem pridelku. Da uže pri splošnih zaprekah rodovitnosti ostanemo, omeniti je še prevelike suše, premalo mokrote. Kakor se močvirje redno le v nižinah nahaja, tako je prepičla mokrota sploh značaj gorskih senožeti. Veča ali manja vlažnost ravna se po različnosti lege (solnčne ali senčne), po različnosti tal: globoke ali plitve prsti, rahle prhlice ali močne ilovice in po različnosti podlage pod rodovitno prstjo: bodi si pesek, trda skala, apnenik ali škrljavka z ilovico itd. — To so sploh naravne podlage veče ali manje rodovitnosti, katerih preminjati ni v človeški moči, katerim se sploh mora človek podvreči, na katere se pa moder gospodar zmiraj ozira, tako, da povsod skuša samo ono pridelovati, za kar je dotično zemljišče po svoji legi in tleh najbolj pripravno. Ker so strme solnčne lege s plitvo prstjo, posebno vrh apnenka ali peska za travnik zelo neugodne, umni gospodar ne bo tratil svojih moči, da bi priailil v takih krajih travnik, ki bi morebiti pogojzden prinašal primeroma največi dohodek. To veljd o takih zaprekah rodovitnosti sploh; pri vsem tem je pa v posameznih slučajih mogoče in se splača v večih ali manjih mejah tudi take zapreke odstraniti. Da se tedaj povrnemo k vsakdanjim, navadnim zaprekam rodovitnosti, omenjamo tukaj le tistih, katere odstraniti še naši gospo4arji dostikrat opuščajo. Te so : Razkopati groblje, pogosto 'razgrabljati mravljišča in krtine, ter stanovitno s korenino vred izkopavati grmovje. Grjega ni in nič bolj ne izdaja zanikrnega gospodarja, kakor to, ako vidimo sicer lepo ravno senožet, polno obkošenih mravljišč in leta starih krtin. Ako gospodar take male snažnosti ne privošči svoji senožeti, kedaj še le pride do misli, zboljšati jo z gnojem ali z napeljavanjem vode? 234 Ne pozabimo senožet! (Dalje.) Kakor uže omenjeno, je le ze!6 malo senožet v tako srečnem položaji, da jih skoraj brez prizadevanja lastnikovega, brez stroškov gnoji voda, ki jim sama dohaja in seboj prinaša vse mastno-gnojne dele od ulic in cesta, na katerih redno ostaja mnogo prahu, smeti, odpadkov od rastlin, živinskega gnoja, in posebno še vsi odtoki od gnojišč in stranišč. Takih senožet nahaja se redno nekoliko v bližini vasi, trgov in mest, in imenujejo se senožeti z naravnim gnojenjem, ker jim naravna lega skoraj sama ob sebi dovaža bogatega gnoja. Napačno bi pa bilo , ako bi si lastnik takega travnika domišljeval, da je pri tako srečni legi njegovega zemljišča človeška pomuć po vsem odveč. To bi bila velika zmota. Vsaj vidimo tudi dostikrat slabe nasledke nemarnosti pri takih travnikih in kažejo se najbolj živo v ravnini. Ako gospodar na senožeti, kateri samo od sebe dohaja mnogo močnega gnoja, ne skrbi za to, da se gnoj enakomerno razdeli po vseh delih senožeti, ako ne skrbi za umno razpeljavo dotekajoče gnojne vode, ampak vse prepusti naravi, pokaže se v ravnini napaka, da se en dei senožeti v gnoji utaplja, kar vso rast zaduši, drugi, morebiti večji deii senožeti pa ostanejo nerodovitni, ker nie gnoja ne dobivajo; pri bolj strmih legah ima taka nemarnost gospodarjeva nasledek, da na nji vidimo samo malo, ozko črto boljše trave odzgor na vzdol, bodi-si v sredi travnika ali na strani; vsi deii travnika, katerih se ne dotika naravni vodotoč, ostanejo pusti in nerodovitni, velik del obilnega naravnega prav prav malo koristi prvemu travniku. Ako najde pri daljnih zemljiščih umnejšega gospodarja, tedaj koristi in gnoji njemu, sicer pa se zgubi in odteka s potokom v druge kraje. 235 Pisatelj teh vrst pozna velik vrt na griči pod vasjo, od katere proti vrtu redno doteka mnogo gnojnice, ob deževji pa se prav mastna cestna voda. Gospodar velikega vrta, kateri se steza skoraj krog in krog precej strmega griča in meri blizo 10 oralov, razpeljaval je sicer ono gnojno vodo po nekoliko sežnjev na stran in potem sem ter tje po bregu dol in trava je bila razun višega, bolj ravnega dela, kjer je preobilo gnoja zastajalo, prav lepa, toda komaj pol orala velikega vrta bilo je zagnojenega, po druzih prostorih vrta rastel je pust mah, praprot, resje in prav zanikrno drevje. — Vrt dobi novega gospodarja, ta je bolje vedel ceniti vrednost gnoja in gnojne vode, koj je previdel, kako velik zaklad ima v nji in samo en pogled pokazal mu je pot, kam naj obrne vodo, kako naj jo spelje, da bo gnojila ves veliki vrt. Vse delo in priprava za obračanje vode stalo ga je nekaj malo goldinarjev , pa kolik razloček med vrtom prej in zdaj! Poprej, razun malega zagnojenega dela slaba in zanikrna trava , pri prvi košnji zel6 malo , otave skoraj lic , posebno ob suhem letu; sadno drevje pritlično, polno suhih vej, videti ni bilo ne ene mladike na njem, katera bi bila kazala dobro, veselo rast; rodilo je sadno drevje zelo malo, se ve da razun pognojenega dela. Zdaj je vse druga: trava pred prvo košnjo je bogata, gosta in visoka in žlahtna, sena nakosi se uže zdaj skoraj trikrat več , pri otavi je tista razmera in koliko je razločka v hlevu! Prejšnji, dober, pa premalo razumen gospodar , redil je 6 do 8 govedi in 2 konja , sedanji gospodar ima po 4—5 vozne živine, po 18 do 20 druge govedine, in vsa je tudi lepo rejena. Kolik razloček je zdaj na gnojišči! Več kot še enkrat toliko gnoja, njive vse bogato rode, vsega se pridelava mnogo mnogo več, in ker je gospodarju še zmiraj gnoja preobilo hodilo, spravil se je nad pustoto, katera, čeravno v prav dobri legi, ni rodila prav nič, to je, v dveh zimah izkopal, iztrebil grmovje in kamenje, poravnal je površje, skrbel z zakopi in ježo , da nalivi ne odnašajo prsti, in zdaj ima na prostoru, ki je bil prej po vsem mrtev , lepo njivo dveh oralov, na kateri je pridelal lani in letos prav lepega žita in okusnega krompirja. Vse to pa mu je bilo mogoče še le vsled tega, da je vedel gnojno vodo prav in umno obračati in s tem zboljšati travnik. Da ima tudi vrt njegov glede sadnega drevja ves drug obraz, da se vsemu zdaj uže tudi popolno in v vrste vsajenemu sadnemu drevju vidi zdrava vesela rast, kateri bo sledilo v nekoliko letih obilno lepega sadnega pridelka, ki kmetu še tudi zmiraj prinaša nekoliko dohodka, na katerega davkar ne naklada še posebnega davka, vse to se razume samo po sebi. Naj bo to mali izgled, kako se pri kmetovanji razumna roka povsod sledi, kako se razumnost in poduk pri kmetovanji dobro plačuje, in da res tudi kmet nima hujšega sovražnika, kot je nevednost z vsemi njenimi nasledki. Omenjeni izgled pa naj bo posebno še v dokaz, kolik razloček je v vspehu, ali se senožetam dohajajoči gnoj prepušča naravni poti, ali pa človeška razumna roka naravni prednosti kaže pot in tako po pravilih umnega kmetovanja gnoj razdeli, da se enakomerno porabi in ves koristi, in posebno za to skrbi, da se nič gnojil ne izgubi. Zgubo gnoja in gnojnice varovati in jo zabraniti — to je pa še veliko delo med našimi kmetovalci, in to je napaka, ki se nahaja med sicer res vse hvale vrednimi gospodarji. 243 Ne pozabimo senožet! (d. 71.) (Dalje.) Najveći del senožet potrebuje gnojenja, oziroma zamakanja. Najprej spregovorimo malo besedic o zamakanji, — le malo besedic zato, ker je primeroma malo senožet, katere se brez zel6 velikih stroškov morejo redno zamakati, pa tudi zato, ker radi priznamo, da imajo naši gospodarji za redno zamakanje še največ razuma, in cel6 radi izrečemo, da so izmed vseh pravd, katerih število je med Slovenci žalibog preobilo, da so pravde za vodo v zamakanje senožet izmed tistih malih pravd, katere kažejo , da gospodar ve ceniti visoko vrednost vode za zamakanje. Koj pa moramo omejiti ravno izrečeno pohvalo na vode za redno zamakanje, tedaj na redno tekoče vode, to je vode, ki služijo v to, da senožetim dovajajo za bogato rast potrebne redne mokrote in samo toliko gnojnih del, kolikor se jih v večji ali manji meri v na vadni tekoči vodi nahaja. Neredno, ampak samo izredno, recimo, ob času deževja, dohajajoče vode za zamakanje senožet nimajo pomena, ker se po sebi razume, da med deževjem travam ni treba še posebnega zamakanja, dežnica ima tedaj le vrednost gnoja, katerega nam prinaša. Se ve, da je gledć gnojne moči velikansk razloček med dežnico in đežnico; ako jo hočemo prav ceniti, moramo vedeti, od kod in kdaj nam prihaja. Prazna je dežnica prav redkokrat, rekli bi: kolikor toliko sama kap niča, vsa druga dežnica ali priteka nam po stezah, potih in cestah, od koder sabo pobira prahu in vsakovrstnih odpadkov od ljudi in živine; druga dohaja nam od gozdov, od koder tudi listja in prsti iz vsakovrstnih drevesnih odpadkov sabo jemlje; še bolj pa je gnojna dežnica, ki priteka od vinogradov in strmih njiv. Primeroma malo gnojna pa je dežnica ob navadnem deževanji memo one, ki nastaja po hudih nalivih in plohah. Nalivi redno velike škode napravijo po vseh strmih zemljiščih, poberejo vso rahlo prst, gnoj in dosti zemljišč naenkrat ali vsaj polagoma popolnem vničijo. Znano je, da se mora pri strmih vinogradih in njivah redno vsako leto prst nazaj prenašati. Toda veči del tako pobrane gnojne prsti odide za zmiraj strminam, ter dohaja in služi ravninam. In kaj ima storiti dober gospodar, da reši sebi ali vsaj kraju velike množine po vodi redno odhajajočega gnoja? Vsak gospodar ve , da je za take hudournike na več krajih treba visokega, dobro ograjenega odtoka, koncu njega prostorne jame, iz katere se ima po vsa- i kem deževji odstraniti došli dobri gnoj , do katerega tak gospodar pride brez truda, brez stroškov, in gnoj, ! ki vse druge prekosi po dobroti, posebno za gnojenje i travnikov. Takega gnoja žalibog naši gospodarji še : mnogo puščajo memo svojih senožet in druzega polja i splavati po vodi. Ne zamudite tedaj povsod, kjerkoli memo vaših i zemljišč priteka hudournik, ki prinaša kolikor toliko gnoja, prestreči ga z močno ježo in prisiliti ga, da vam pušča vsaj veči del gnoja v prostorni jami! Prepričali se bodete prvo leto, da se vam mali vaš trud bogato povračuje, in ne dvomim, da bo vaš dober izgled k enakemu ravnanju napeljal vse sosede. List 34. Ne pozabimo senožet! {d. 7T.) (Konec.) Vsi pripomočki za zboljšanje senožet, o katerih smo uže do zdaj govorili, povekšati imajo rodovitnost, oziroma zboljšati in pomnožiti pridelek; najpoglavitnejsi pripomoček v ta namen pa je gnoj enj e, o katerem hočemo spregovoriti danes nekatere besede. Najprej bi znal kdo vprašati: ali se splača travnik gnojiti? Odgovor na to ni težak. Ako bi hotel na svojo senožet gnoj po en dan daleč voziti ali tudi še precej bliže voziti in bi nad to gnoj še veliko prida ne bil, se ti gnojenje gotovo ne bo splačalo. Tvoja skrb mora tedaj biti, pridobiti ali pridelati si gnoja blizo tvojega posestva, znati moraš gnoj poiskati, poznati in varčno nabirati moraš vse, kar za gnojenje služi in prav kmalu se boš prepričal, kako dobro se splača gnojenje pri senožetih. Marsikdo se bo izgovarjal: „še za njive imam premalo gnoja, od kod ga hočem jemati za travnike!" Po-gostoma je to res, včasih si pa morebiti sam kriv, da imaš premalo gnoja, morebiti zato, ker nimaš gnojišča, ker pustiš, da tvoja dragocena gnojnica odhaja na tuj svet ali po cesti ali v vodo; morebiti zato, ker iz nevednosti dober gnoj popuščaš na cesti ali ga cel6 straa mečeš. Ako bi pa tudi vse storil glede gnoja, kar je storiti umnemu gospodarju, skrb ti mora biti, da pri prvi priliki prideš do prvega vira, do enoletne priče za veče število živine; s to prideš v oni kolobar, kateri te 266 bo zalagal s pičo po eni, z gnojem po drugi strani in to ti bo dalo najbolj živ dokaz, da dobro obdelana (gnojena) senožet mnogo več čistega dohodka daje, kakor slabo ali nič obdelana. Ako uže nočemo na drobno računati, verjel mi boš rad, da te snaženje, košnja, sušenje in vožnja sena na gnojeni senožeti, na kateri pridelaš 40 voz sena, prav gotovo ne bo še enkrat toliko stala, kakor vse to delo na zapuščeni senožeti, na kateri pridelaš na tistem prostoru samo 20 voz. Vse, za kar so oni stroški primeroma niži, je tvoj dobiček vsled gnojenja. S čem pa naj se gnoje senožeti? — Odgovor na to vprašanje bil bi bolj težaven, ako bi se hoteli spuščati v nadrobnosti, ker gnoj ima se ravnati po legi in naravi senožeti: sploh pa, kakor nam je danes namen o tem gnojenji govoriti, omenjamo, da se mokrim seno-žetam bolj prilega pepel, gips, cestno blato, drugim pa bolj živinski gnoj. Sploh pa je mešani gnoj, kompost, najbolj pripraven v ta namen Kompost si pa v veči ali manjši meri more pripraviti in si pripravlja tudi vsak umni gospodar. Kaj pa gre vse v kompost? V kompost gre zel6 vse razun kamenja in čepinj Ako cesto nasipaš, podr-zej prej blato in travo in deni vse to na prostor, kjer imaš kompost, ako pometaš, smeti vrzi na kompost, kedar mlatiš, znosi ves prah, vse rese, vse slabe pleve na kompost, kedar kolješ, vse odpadke vrzi na kompost, kedar zidovje popravljaš in ti ostaja starega orne-tavanja ali „frajha", vrzi ga na kompost. Ako hočeš pred hišo na vrtu po potah imeti čedno, s peskom posuto , da se tam L hko čedno sprehaja tudi o slabem vremenu, moraš v letu večkrat podržati travo in rušine; ako napleveš slabega in umazanega plevela, kateri ni za drugo rabo, zopet poberi vso to šaro in pelji jo na svoj kompost; in tako se ti bo nabralo, ako veš vsako reč prav obrniti, vsak teden nekaj, celo leto pa precej ali celo veliko in z veseljem boš prekidaval včasih ta svoj zaklad, ga polival z gnojnico in ko se mešanica zmedi in jo na jesen ali zgodaj spomladi napelješ na senožet in tam drobno strosiš, potem boš občudoval moč one mešanice; gotovo bo pri tvoji hiši zmiraj ostala, to je, vsako leto se ponovila veča kopica mešanega gnoja, kompost, čegar dobroto čutile bodo neposredno tvoje lepe senožet;, in posredno tvoja lepa živina v hlevu in cvetoče tvoje gospodarstvo.